Gluhi gl®si gledaliških gloe/heslovesni prolog ob slovesni vezavi/ £q eni bilanci, ki jo j« najavil zbornik A ve beatum cor...,še druga,pregled približno 15-letne bere gledaliških glos,ki so pretežno oosvečen« celjskemu gledališču."ako je prišlo do mojega nabora v o-apar- nato časopisno gledališko vojsko ? Za čafsa mojega greenhornstva v Ce¬ lju m® Je D.Hribar,tedanji urednik Celjskega tednika,privabil k sodelo- tovrs.tnega strokovnjakarja.A .pri p 7 * vi jen za delo, vzorec kamele,ki hoče biti otovorjena,ali pa kar taka,mladenič;,ki se rad igra, je januarja 1964 drzne sprejeti tako rubriko,saj vendar ni za to poklican,pripraven,priro¬ čen in primeren.®)tem je steklo brez težav,po načelu,ki sem se ga vsesko¬ zi držal-aaloga kritika je podrejena najprej delu,nato tudi publiki,gre torej za posredništvo,prevajanje enega izrazila v drugo,a n« čimbolj enostaven na čin. Kri tik ne more biti bog bogova, vztrajati pri nekih abso- 1 lutnlh kriterijih zasebne narave,brati levite gledališčnikom in občin¬ stvi.Končno de.le samo. del izobražene.išesa občinstva in del n.ieao vesa Ljubijan«/.Leta 1969 pa so nadebudni nekaterniki celjske kulture usta¬ navljali svoj list Obrazi in rabili spet posrednika boginje Jalije.Te¬ daj zekJDt me je povabil k sodelovanju moj bivši dijak s celjeke gimna¬ zije,, bistri in nemirni ^anez Pirš, sedanji novinar v Ljubljani, pa se je zadeva s Celjem nadaljevala.To pri Obrazih je bilo nekaj boljšega, s pla¬ čevanjem ni bilo sile,najraje so na te stvari pozabili, za spremembo so včasih izgubili tudi prispevke in podobno.K® sem izgubil dobro voljo pri tej gužvi,sem zadevo opustil.In še tretja atopnja-Dialagi.*>j brž je bilo: jeseni ali pozimi 1972,ko me je celjski dramaturg °am#z Žmavc poba¬ ral, če bi sodeloval pri IDialogih.Ksvno so iskali nekoga in tako naprej. No/,tako sem pričel trositi socapt in trošiti svo£e pogruntacije z odr¬ ske gago droč'j a še za urednika Janeza šv^ftjcerja.In minila so leta bojev s tiskarskimi škrati in drugimi megodami časopisnega objavljanja. Poleg n* do srednih ocen predstav se je nabralo še nekaj gledališkega materi*!*'prispevek o celjskem gledališč* 1945-197° v živem zborniku živo gledališče I, xpxxsamv*kxxHx£elšski/ur§dnAk -J C i <\- / C, - _ 2 Pojavlja a« ae en neugleden člančič o repertoarjn/celjeken/, tri je pri¬ spevki pa s« dotikajo 1 jubljanskodr^eskejsa početja, dva članka sta bila oiojavlj 0 °ena J v Dialogih, bes nad sezono ljubljanski dr a ne 1977/73 pa sen spravil v č^ipk Pusta dežel* l jubi jarrskodr^aske se zont/poslan /Oašin razgledom in neobjavljen/.Tako,toliko sebi 0 za uvod in po.jasnilo.Howghr ■ J - ■ - : O .. jen ni: : ; -ir ' ' , - ' " d ' Andri jan Lah * ( t O D C o O ^ |v \ I *• ) ©? f' ' r C: O n d c Rezervist ali parabola o malem človeku ralna nestalnost sedanjosti/. Končno: Rebeka ni po blagoslovu plodna žena Izakova, ampak osamljena trpeča žena v neuslišani ljubezni in brez materinske zadostitve. Tekst je hoteno preprost /n.pr, ponavljanje besed na začetku/ mesto¬ ma pa nekoliko razvlečen /II.de.janje/ ali ne dovolj prepričljivo živ¬ ljenjski. Problem ribičev, prizadetih od radioaktivnega sevanja, nji¬ hovo propadanje in kanec, vse to zasledujemo z resnično pozornostjo. Žal pa osebe, kot sem že omenil zaradi simbolistične obremenitve ne uspejo zaživeti s pravo močjo, ob čemer so se srečali s težavami tu¬ di igralci. Zlasti je bila odgovorna glavna vloga Samsona. Lik ni enoten. Po eni strani je simbol oblasti kot take in njenih negativnih prncipov, po drugi kaže; očetovsko skrb in odgovornost patriarhalnega očaka do svojih sorodnikov in podložnikovo Na to je pogumni avanturist, ki je prekoračil mejo /recimo mejo komformizma/, končno pa zgubije- ni človek^krivec propasti svoje posadke /če bi bil vodja države: ljudi v širšem smislu/. Škof se je resno potrudil dognati obsežni in različno problematiko Samsona in podal vlogo v glavnem ustrezno, čeprav ne v vseh sestavinah enako močno« Sandi Kroš^l^ se je izka¬ zal kot Joel, bil je prepričljiv in pretresljiv. Goršičeva je izpe¬ ljala Rebeko dosledno in pokazala v vlogi svoje zmožnosti na zani¬ miv, nov način® Pri naketerih so se kazale reminiscence prejšnjih vlo§ čeprav je treba opomniti, da brezosebni liki predstavnikov institucij niso nudili kdo ve kakega razmaha. Šmidova je bila kot Suzana -ljubimka primerna, kot žena-mati pa ni našla pravega nači¬ na. V celoti ni povsem prepričala. Nasploh avtor lika Suzane ni izdelal docela, poudaril je le. njeno pomanjkljivo čustveno odziv¬ nost /Davidova smrt/, s čimer kaže nedvomno na plehko in površno čustvovanje današnjega človeka. Režiser Herzog je imel to pot mnogo težje delo kot pri Rezervistu. Vskladiti tako široke, obsežne idejne zamisli, ne da bi ljudje posta li samo sheme, že to je bilo mnogo. Ustrezno je poudarjal situacije /prizor s slačilko, kjer nam avtor odkrije, da smo neogibno izgubi¬ li lepoto in svežino prvinskega življenja, rafinirani nadomestki, ki jih nudi civilizacija, pa v tej zvezi vsebujejo izrazito tragič¬ ni podton/ in dosegel efekt bolj na račun ansambelske igre v celoti, kot pa, da bi izpostavljal protagoniste. Skušal je po možnostih kar najbolj uveljaviti delo samo. Scena je bila neobremenjena, primerna za to izrazito idejno dramo« Srečni zmaji so prizadeto pisano, tehtno problemsko in miselno razgibano delo, ki nas, kljub pomankljivostim, gane in sili k raz¬ mišljanju. Kakšen razvoj je napravil avtor od svoje prve drame Mrtvi kurent žal ne morem soditi, ker prve drame nisem imel priložnosti videti 0 Z obravnavano igro pa je Remec obogatil našo sodobno dra¬ matiko z zanimivim delom® Premiersko občinstvo, med katerim je bi¬ lo precej gostov ± z Ljubljane, je predstavo sprejelo z dedvomno naklonj eno s t jo « Andrijan LAH <&, 0*6-/M SBM PA TJA /Predvsem pa nazaj/ Zadnja premiera celjskega gledališča Horvathova groteska Sem pa tja je povsem videzu zgrešila celo svoj edini namen - zabavnost. V bližini iskrivega Rezervista, polnega domi¬ selnosti, ostrine ter gledališkega čara in žara, je delovala Hor¬ vathova burka bledo in neizrazito. Pretenciozni podnaslov igre groteska je skorajda neutemeljen, ironično satirične teže doma¬ la ni, humorističnega elementa pa je toliko in takšnega, kot nasto¬ pa v avstrijskih filmskih komedijah dokazano slabega kova. Da je komedija lahko tudi bridko resna zadeva, nam je razumljivo, da pa burka deluje dolgočasno, ni odpustljivo. Avtor Oden von Horvath /1901-1939/, Madžar po rodu in Nemec po literarni pripadnosti, bi bil iz motiva igre lahko iz¬ peljal nedvomno mnogo več, kolikor ta več seveda ni bil omejen z avtorjevimi ustscarjalnimi sposobnostmi. Pojav človeka med desnim in levim bregom, razmere med uradno nepravico in človečnostjo, odnos med družbenim kolesjem in brezpočnim posameznikom - vse to daje ve¬ like možnosti tako v tragikomični kot v satirično-burleskni smeri. Žal pa ni pričakovanega učinka ne tu ne tam. Ob sugestivnem delova¬ nju istega motiva npr. v Travnovem socialnem romanu Mrtvaška ladja ali pa pri Cankarjevem Šimnu Sirotniku /občinski revež med dvema ob¬ činama/ izpade vsa zgodba Ferdinanda Sirotnika neprepričljivo, sla¬ botno in anemično. V splošnem lahko rečemo, da uvrstitev Iiorvathove burke na repertoar ni bila niti v korist gledališču niti v prijetnost gledalcem /in igralcem/o Režiser Eislinger je igro izpeljal v mešanem realis¬ tično grotesknem načinu. Kljub šibkosti literarne osnove pa bi lahko f z večjo dinamiko in živahnostjo dogajanja najbrž uspel obvladati nekaj nelagodnosti v izpeljavi. Igralci so se trudili, da bi igri vlili kaj več prepričljivosti in učinkovitosti, vendar so bili v nezavidnem po¬ ložaju glede na možnosti teksta. V ospredju je bil vsekakor Marjan Breznik kot Ferdinand Sirotnik. Breznik je primerno, zadržano in nevsiljivo podal junaka, ki ni niti tragičen niti komičen niti za¬ bavno učinkovit , ampak le osrednje neizrazita Mija Mencejeva je bila kar prisrčna in razgibana graničarjeva hči, oba graničarja - Škof in Bermež - sta bila dovolj ustrezna, galerijo likov pa so bolj ali manj uspešno dopolnjevali tudi drugi: npr. Jeršin kot žandar Povalej, Goršičeva kot krčmarica gospa Hanuš, Kroš^ljj kot ministrski predsednik desnega brega in Nada Božičeva kot žena pro¬ svetnega delavca. Prijetno je presenetil tudi Franci Gabrovšek z dokaj domišljeno vlogo prosvetnega delavca. Na poti gledališkega repertoarja Sem in tja pa je Horvathova igra žal take vrste, ki po prejšnjih premierah - korak naprej - tja pomeni dva koraka nazaj — sem. ) / Andrijan LAH ofc- ^ Le senca Talca /Sean O # Casey: Senca pravega moža/ Zadnja premiera celjskega gledališča že dokazuje, da se sezoha izteka, saj je tragikomedija irskega dramatika 0 # Caseya /rojen 1884/ Senca pravega moža privabila komaj za pol dvorane gledalcev. Temu primerno je bilo tudi vzdušje le polovično. Igra nikakor ni prav zaživela, zlasti v prvem delu; prvo dejanje je namreč odločno prerazvlečeno in zato izgublja na učinkovitosti. Drugo dejanje vsebuje sicer večjo dinamiko, ne nudi pa tiste pretresijivosti, ki bi naj jo povzročila smrt Minnie Powellove, edine osebe, ki se dviga nad mizerno povpreč¬ je zanikrne vsesplošne mentalitete v neki dublinski stanovanj¬ ski kasarni. Primerjava, ki se nevsiljivo ponuja ob 82KJS1C 0'Caseye- vi tragikomediji, je Behanov Talec. Vsebinsko srečanje med dve¬ ma podobama deheroiziranega irskega nacionalizma se izteče vse¬ kakor v 0 # Caseyevo škodo. Elementarni prodornosti Talca se Senca pravega moža s svojo obrobnostjo doživljanja in dogajanja ne mo¬ re postavljati ob bok. Drugo je seveda primerjava obeh uprizori¬ tev; ob tem pa se ne bi ustavljali, ker vemo, da celjsko gleda¬ lišče nima takih možnosti, kot jih ima ljubljanska drama. Omenil bi le songe, ki so predstavljali pri Talcu prave dosežke, tu pa jih praktično ni, čeprav je avtor napevov Darijan Božič posebej označen! Če izluščimo iz tragikomedije ?xxx njeno bistveno jedro, ga najdemo v razkolu med napihnjenim pesniškim /alidrugačnim/ go¬ vorjenjem o junaštvu in stvarno pojavo tega istega junaštva, ki se izkaže dejansko kot strahopetnost. Odnos je torej: strah in pogum - oziroma v ozadju je že stara Hamletova dilema: razmišlja¬ nje - akcija. Režija Jura Kislingerja je poudarila komične, naravnost burkaške elemente, ki jih nudi razkrivanje moške strahopetnosti. Pogrešamo pa pri tem s&kjik primerne izrazitosti tragičnih momen¬ tov, tudi konec ni dovolj poantiran. Nismo prepričani, če doživi Donal tolik in tak pretres, ki bi mu dajal obeležje katarze ali 4 globino tragičnega samoapoznanja. V glavni]! vlogah sta nastopala Sandi Krošl in Jože Pristov s pridihom odnosa med Don Kihotdm in Sančom Panso. Marjanci Krošlovi vloga Minnie Powellove ni nudila kaj več kot pojavo ljubke naivke, katere tragična usoda se razplete za odrom. Med najemniki v hiši so izstopali Volodja Peer, Na¬ da Božičeva, Marjan ?3reznik in Marija Goršičeva. Medla uprizoritev 0'Caseyeve tragikomedije nam ni odkrila kvalitet, zaradi katerih bi jo z veseljem pozdravili. Idejno in gledališko nam bo ostala v spominu le kot senca Tal¬ ca. Andrijan LAH PRIJETEN ZAKLJUČEK SEZONE /Jerom« Kilty:Dragi lažniv«c/ Prav je, da lahko svojski dialog med dramatikom G.B. Shawom in igralko B.S.Tannerjevo lahko občudujemo tudi na odru celjskega gledališča. /Pred tem je uprizorilo igro že mestno gledališče v Ljubljani/. Sestaviti gledališko delo na podlagi korespondence med velikim angleškim piscem, znanim ironičnim in pikrim duhovitežem G.S.Shawom /1856-1950/ in njegovo prija¬ teljico igralko Tannerjevo je bila domiselna poteza, ki je av¬ torju Kiltyju nedvomno zares uspela. Kateri so elementi, ki da¬ jejo Dragemu lažnivcu vsebinsko iskrivost in gledališko mikav¬ nost? Prvič in predvsem prisotnost blestečega Shawovega stila, polnega obratov, domislekov in bodic, a vedno naravni zahtevne salonske konverzacije. Tudi Igralkini odgovori so večkrat spod¬ bujeni od Shawovw zbadljivosti in vsebujejo ustrezno šilo za ognjilo. Tekst pa je intelektualistično zaostren in zahteven ter s tem literarno manj razgledanemu gledalcu včasih težje dostopen. Drugo, kar daje delu dramatično zaostrenost in življensko polnost, je razgiban odnos med dvema osebama, ki se zbližujeta in oddalju¬ jeta, prijateljujeta in se kregata, se čustveno razvnemata in kri¬ tično obdelujeta, tako da vzbuja ta njun odnos zaključeno celovi¬ tost življenjskega utripa* Prav zato ne pogrešamo na odru še kake osebe ali dodatnega dogajanja izven pogleda obeh delujočih oseb* Seveda ne ostaneta niti prvi, niti druga na ravni zgolj osebne problematike, ki se giblje od nežnega prijateljstva in viktorijan¬ sko zadržanega ljubimkanja do nerazumevanja in prepirljivosti. V 40-letni korespondenci /1899-1959/ se čutijo odzivi treh vojn /burske, prve svetovne in nabavljajoče se druge svetovne/, v njej se vrste literarno-gledališki utrinki in sprotna življenjska opazovanja in razmišljanja. Gledalec dobi občutek, da stoji sre- si arene življenja, v kateri si slede sreča in žalost, zanos in slaba volja, premišljenost dejanj in nepredvideni poseg usode. igralcema mnogo odgovornosti ob velikem naporu, obenem pa mnogo možnosti za uveljavitev. Lahko rečemo, da sta oba igralca*Janez Rermež in Mija Meneejeva* izrabila svoji priložnosti. Režiser Stojan je dogajanje primerno razgibal, govorni tempo pa je bil včasih prehiter, kar se je opazilo mestoma v manj jasni dikciji pri Mencejevi. Bermež je bil seveda manj podoba zrelega Shawa, bolj pa prikaz Shawove stalne duhovne gibkosti, ostrine in sve¬ žine. Vlogo je oblikoval temperamentno-impulzivno, razpoloženj¬ ski prehodi so bili dobro zaznavni, glasovno je lepo moduliral, mimično pa je bil včasih manj pretehtan in izrazit. V splošnem pomeni vloga za Bermeža lepo uveljavitev in napredek. tekst manj učinkovit. .Širok razpon ponašanja, ki ga terja vloga, je dokaj iznajdljivo izpeljala, saj je bila prepričljiva tako v zadržani otožno miselni pozi starajoče se igralke v zadnjih pri¬ zorih kot v robatosti pjrgmalionakih Elizinih vaj. Le tu pa tam so bili zaznavni pri Mencejevi trenutki nepstoščenosti in rahle nenaravnosti, kar bi se ob številnejših, predstavah in večji zli- tosti z vlogo nedvomno ugladilo. Opazna pa je bila glasovna in- disponiranost /manj izrazita dikcija, ne vedno učinkovito primer¬ na modulacija glasu/. Na splošno sta se igralca lepo ujemala, se dopolnjevala in podala vlogi tolikftl sugestivno, da sta pritegnila in. osvojila občinstvo, ki ju je nagradilo z zasluženim aplavzom. Igra, v kateri nastopata le dve osebi, daje obema Prav tako je uspela Meneejeva, čeprav je imela že Andrijan LAH Dolgo/in kratko/ življenje kralja Osvalda i, v ^ M Drugega oktobra smo prisostvovali v slabo zasedeni dvorani/ilustra¬ tiven prikaz celjske kulturne situacije!/prvi letošnji premieri v celjskem gledališču tragikomični farsi Velimira Lukida Dolgo kxai$axx življenje kralja Osvalda.Lukičevi igri bi lahko rekli tudi groteskna mitološka parafraza.Z grotesko ,ki je postala značilen način sodob¬ nega dramskega oblikovanja,se druži pri Lukiču obnova antičnega mito¬ loškega motiva,seveda soecifično uporabljenega,izraženega in ovefte^e- ga .Vsekakor se velja za hip ustaviti ob tem,zakaj so tako česte po¬ novne obdelave antičnih motivov/ihc predvsem iz, Iliade,Odiseje,Ojdipo- \ega in Agamemnovega ciklusa/v moderni literaturi.Po eni strani to dejstvo kaže,da so določene snovi "večno"problemske in zanimive,po drugi oa moramo pri vsakem delu posebej ugotavljati,katere elemente mitološkega izročila je avtor izrabil in naglasil in kaj je hotel z njimi izpovedati.&iraudoux v drami Trojanske vojne ne bo, Sartre v ’ T uhah/obdelava Agamemnonovega motiva/in Smole xic v Antigoni vsak je orilagodil zgodbo in alegoriziral v skladu z lastno za ustvar¬ jalno zavzetostjo.Tudi Lukič je zgodboo Agamemnona,Klitaimnestre, Elektre in Gresta preoblikoval po svoje.Človek ima vtis,da je bilo de¬ lo pisano zaradi tretjega dejanja in je vse prejšnje le potrebni uvod¬ ni akord.V ospredju namreč niso niti rodbinska tragedija internih iHI odnosov med očetom,materjo in otroki niti ljubezenska epizoda -kralji¬ čina avantura z Romanom niti kaj drugega iz neposredne vsebine,ampak kritični koncept satirično-ironične obdelave posameznih aodobnih druž¬ benih, političnih in moralnih problemov.Ezooski jezik ,s katerim se lahko izpoveduje in nakazuje kritika vseh mogočih institucij, vsebuje, prednost avtorja,ki lahko suvereno intelektualistično modruje in ra¬ zumsko secira ,ne da bi se pri tem tvegano izpostavijal.Seveda pa izgu¬ be v igri ob odsotnosti živih likov in pristnega življenjskega tona na oreoričljivosti prav iste kritične misli,ki jih avtor vseskozi ale¬ gorično orepleta.Lukičeva igra ina tako dve značilnosti:dober in zani¬ miv tekst,ki pritegne, a ne navduši zaradi prevelike shematizacije oseb in dogajanja,in navrženo vsebino,ki oa je zgolj kalup za posamezne bra¬ vure teksta^Na kratko:prevelika konstrukcija in premajhna sugestivnost. Režiser Herzog je farso primerno stiliziral,nekatere prizore oa prav posrečeno izpeljal/prizor xxxmasamoobtoževanja Dominika in Emilije prizor kraljice in generala Žerara pred svetom/,v celoti oa že zara¬ di narave dela ni mogel doseči kaj več.Scena Avgusta Lavrenčiča je bila orijetna in učinkovita.Igralci niso imeli posebnih možnosti,zato o kreacijah ne morema dosti govoriti JCro šlo va kot kraljica in Krošl icot general s ta se gibala na doseženi ravni nečesa svojskega pa na stilni okvir niti nista mogla dati.Peer je podal naooleonskega Osvalda solidno, med ostalimi sta izstopala Helena Ferenčakova tnx kot Emilija in Čtefan Volf kot Stražar. Dolgo življenje kralja Osvalda je idejno-tezna igra,ki se inte¬ lektualistično poigrava s problemi politike^ oblasti in države,ki sicer dosega učinke z aluzijami in prispodobami skeptične narave, zaradi hladne razumskosti pa ne prepriča in ne osvoji dovolj gle¬ dalcev, ki potrebujejo danes predvsem živo utripajoče,človeško zavze¬ te in življenjsko polne gledališke predstave.KIjub nekaterim svojim kvalitetam pobudi Lukičeva farsa le kratek odziv,s čimer pa je Kralju Osvaldu ne samo skrajšano dolgo živi jen je, amoak tildi traj¬ nejši oomen in slava. ANDRIJAN LAH Prikupna otroška predstava V svoji drugi letošnji premieri nam je celjsko gledališče pri¬ kazalo dve mladinski igrici: Pojočo skrinjico japonskega avtor¬ ja Nakamure Širakičija in dramatizacijo Andersenove pravljice Ce¬ sarjeva nova oblačila. Igrici sta predstavljali tako ko vsebini kot po obliki bipolarnost gledališkega izrazja. Prva - s svojo zadržano gestikulacijo, razmeroma majhno zunanjo učinkovitostjo in usmerjenostjo v človekovo notranjost, druga - z zunanjim bliš¬ čem, pestrim dogajanjem in sproščeno zabavnostjo. Pri tem je se¬ veda treba omeniti, da je na otroke predvsem delovala druga, med¬ tem ko so prvi težko sledili. Poetično filozofska Pojoča skrinji¬ ca nakazuje nič manj kot občutljivi problem 88]5XiEgSXXliXX2H rela¬ tivnosti dobrega in zla. Dobra slepa deklica se znajde med raz¬ bojnikom - nepravim stricem, ki se izkaže čutečega, požrtvoval¬ nega, praktično dobrega, in pravim stricem, ki je mrzel, neobčut¬ ljiv, praktično slab človek. Ker slavi zmago pravi stric, ko ubi¬ je razbojnika, pomeni konec pravzaprav odločitev v korist neobčut¬ ljivosti, krutosti, zla, saj spremenitev dobrega razbojnika v zvez¬ do predstavlja lahko le zasilno tolažbo bodisi za slepo deklico ali za občinstvo. Med igralci je bila zelo simpatična Metka Les- kovškova kot slepa deklica, prav dobra pa tudi Bermež kot razboj¬ nik in, Krošel^ kot stric. Razgibana zgodba pravljice Cesarjeva nova oblačila je gledališko res zaživela. Zaplet in glavne misli so lahko otroci neposredno inllahko dojemali in tako z zanimanjem sodelovali pri predstavi. Poudarjena komika posameznih likov je prišla dobro do izraza, pač pa je bila vloga Špelce, ki predstavlja glas odkrite resnice in preproste zdrave pameti, preveč zastrta ali celo zatrta. Preprosto namreč - premalo pride do besede. Medtem ko sleparja uspeta in ce¬ sar z dvorjani še vedno visokostno nastopa in nikakor ni osramočen pa je Špelca po prvem vskliku praktično utišana /mati tiči usta/. Tako zlasti zaključna misel pravljice v dramatizaciji ni najbolje izpeljana. Primerjajmo zadnji odlomek pravljice _ citi¬ ram: " pa saj nima ničesar na sebi!" je nazadnje vskliknil neki otrok. " Ljubi bog čujte glas nedolžnega !" je dejal oče in drug za drugim so si prišepetavali na uho, kaj je otrok dejal. "Pa saj nima ničesar na »ebi!” je nazadnje vskliknilo vse ljudstvo. To je cesarja ganilo, zakaj zdelo se mu je, da imajo prav, toda sam pri sebi je mislil: " zdaj poram procesijo zdržati.” Odnos med otrokom in očetom v pravljici je dokaj različen, celo nasproten odnosu Matere in Špelce v igri. Odnos med otrokom in ljudstvom je v igri primernejši. Ker na odru ljudstvo ne nastopi, ga praktično nadomešča otroško občinstvo, ki se dokaj odkrito in jaaafli glasno izjavlja za resnico: saj, cesar nima obleke. Cesarjevo . samospoznanje v igri ni nakazano, vendar je končno to manjšega pomena. Med igralci v Cesarjevih novih oblačilih sta bila v ospredju predvsem oba sleparja /Peer in Bermež, cesar/ Drago Kastelic/ in njegovi dvorjani so bili ustrezni tako po maski kot po kome- dijanskem nastopu, tudi naglušni gospod /Grubar/ in stražar / /Volf/ sta lepo dopolnila ubrano predstavo. Režiser Kislinger je predstavo dobro izpeljal v celoti in v večini podrobnosti. Tu pa tam bi lahko očitali nepotrebne po¬ dobnosti posameznih elementov iz letošnje prve premiere /Stra¬ žar: živio cesar/. Lep delež ima pri predstavi ponovno tudi sce¬ nograf Avgust Lavrenčič. Prikupna predstava bo našla vsekakor veliko hvaležaega otroškega občinstva, a tudi starejši bodo našli lahko ob njej dovolj užitka in zadovoljstva. Andrijan LAH , o^\ tej L Vsakdanje misli o Nedeljski ljubezni /: T orman Krasna: Nedeljska ljubezen/ P Ko gledamo Krasnovo komedijo, se nam njena glavna označitev izkristaliiira že kar v začetku: literarno nepre- ta&išzna tenciozna komedija, ki ima pa nedvomno gledališko učinkovitost z obilno mero zabavnosti in - aktualnosti, če¬ prav poteka dejanje komedije v New lorku, pa nam mladi ljudje v igri niso tuji, nasprotno, prav podobni so v svojih iskanjih našim mladim, pa najsi bodo angelčki ali ne. Iskanje ljubezen¬ skega partnerja je lahko bolj ali manj resna zadeva za vsake- ka mladega človeka, če pa obravnava Krasna temo šaljivo sproš¬ čeno, mu tega gotovo ne moremo zameriti. Čas je, da temeljite spremembe, ki nastajajo v medsebojnih odnosih med spoloma, re¬ gistriramo in jih priznamo. Dejstvo je, da postajajo ti odnosi dandanes bolj sproščeni, kar je končno nujna reakcija na zasta¬ relo krščansko moralno gledišče /telesnost in spolnost je greh/, "esede pisatelja D.H.Lawrencea: to je še zadnji nezdravi tabu: spolni stiki kot nekaj narav iega in živijenjskega - niso danes nič manj aktualne, kot so bile pred desetletji. To so besede, ki so vznemirile tako angleškega viktorijansko obremenjenega puritanca kot še danes kateregakoli predstavnika tujega fili- strstva ali pa našega domačega šentflorjanstva. Krasnov namen seveda ni propagirati kakšne grško renesančne senzualnosti na¬ sproti krščanski moralki, narobe,končna rešitev v igri je še najbližja tradicionalističnemu puritanizmu - pa vendar vsebuje komedija mnogo elementov, ki lahko sveže,pozitivno in osvešču- joče delujejo na mlade v smislu iskanja razumne poti med Scilo brezskrbne sproščenosti in Karibdo preudarne odgovornosti. Komedija je bila izvedena domiselno in efektno, za kar gre priznanje režiserju Janezu Drozgu, ki je celotno po¬ stavitev prijetno poživil še s številnimi drobnimi prebliski /prizori v avtobusu, v kinu, v avtu .../. Scenetija Vlada Ri¬ javca je bila smiselno ilustrativna in funkcionalna. Med igral¬ ci je najbolj izstdpal Volodja Peer v vlogi Mika s svojo po¬ srečeno karakterno komiko, uspešno mu je stala ob strani Metka Leskovškova kot Peggy, čeprav imam vtis, da ji vloga mlade Američahke ni najbolj ustrezala. Bolj ali manj so se v pred¬ stavi uveljavili še Ltefan Volf kot Bill - to pot je bil rah¬ lo nesproščen - Drago Kastelic kot RUss, Nada Božičeva in Franci Gabrovšek pa sta dokaj izrazito ilustrirala ostale li¬ ke v komediji. Nedeljska ljubezen je živahno in učinkovito odr¬ sko delo, ki bo imelo številno in hvaležno občinstvo, obenem pa vsebuje neprisiljeno podan drobec problemske aktualnosti. Andrijan LAH c£[. Lot. tiku Pot okoli Dostojevskega /Ob dramatizaciji romana Dostojevskega Zločin in kazei Vsaka dfcamatizacija pripovednega dela stoji ored ooglavitno dilemo: ali Čimbolj slediti romanu in ga prenesti na oder kot nekako igrano ilustracijo romana ali preobrniti pripovedni tok v smer, ki bo čint ustreznejša dramskim zakoni¬ tostim, morda izrabiti le osnovni motiv in ustvariti na tej .podlagi v bistvu samostojno delo /npr. Kreftova balada o po¬ ročniku in Marjutki/. Prvo vari/anto- uporabiti delo znameni¬ tega pisatelja, da ga približamo široki publiki na čimbolj ne¬ posreden način, zasledimo v letošnji uspeli dramatizaciji roma¬ na Dostojevskega Ponižani in razžaljeni v Nestnera gledališču ljubljanskem. Dramatiiacija Gombača in Foljaka Htlbnerja ima druge namene. Glede na izredno pomembno in vedno živo problem¬ sko tehtnost romana Zločin in kazen sta avtorja dramatizacije z vsemi mogočimi odrskimi efekti /svetloba,glasba,scena/ sku¬ šala ustvariti dramsko dogajanje, ki poteka predvsem iz razkla¬ ne osebnosti Razkolnikova, a pri tem preseči dano vsebino in jo zgostiti v filozofsko razmišljanje iznad določenega časa in prostora. Res je, da ima vsakdo pravico iskati v Shakespearu /Kralj Lear/ prvine Becketta, zato ne moremo očitati Zločinu in kazni pridiha Camusovega Kaligule. Ostaja pa 0 ^ celjski dramatizaciji Dostojevskega več vprašanj, da ne govorim o neiz¬ črpnih možnostih za razpravljanje, ki jih vsebuje sam tekst. Poglejmo glavne značilnosti dramatizacije: iz romana je izpadla vrsta oseb, tako npr. mati in sestra Razkolnikova, Lužin, Svidrigajlov, vsi, ki tvorijo prvazaprav neko drugo, stransko zgodbo in so le posredno vmešani v glavno dejanje. To je bilo nedvomno potrebno. Vsa teža predstave se je strnila v Razkolnikovu. Tako smo dobili pravzaprav monodramo z nekaterimi sodelujočimi, ki skoraj ne presegajo pomembnosti statistov. Pri- tiigra Razkolnikovu, ki jo predstavlja Prfirij Petrovič je bila nezadostna. Gre torej predvsem za interno borbo v glavnem junaku: zajniselni dvoboj med Nietzschejevo idejo nadčloveka in ustaljeno' v vekovih utrjevano idejo o podrejenosti bogu in oblastem, idejo ponižnosti in v-danosti. Na prvi pogled nesmiselna primerjava 14 Napoleon, veliki osvajalec in uničevalec /sicer posredni/ ne¬ popisne množine življenj, in Razkolnikov, ubijalec stare ode- ruhinje, človeške uši - je seveda končna razlika le v stopnji /ubijalec na veliko ali n malo/. če preidemo na moralno področje, dobimo tudi ločitev morale na velika in malo oziroma moralo za velike in male. Razkolnikov /niti kdo drug/ omenjenega dejstva ni mogel razrešiti, prepriča se le o tem, da sam ni Napoleon, oziroma, da navadni nižji človek še ni človeška uš, nepotrebna in škodljiva kreatura, ki jo je dovoljeno uničevati. Njegove katarze, ki je v romanu pomembni in ŽSSSga smiselni zaključni del, na odru sploh ni. Zaključno priznanje Razkolnikova izzveni v praznino gluhega sveta, ne menečega se za človekovo notranjo zavzetost in stoječega onstran dobrega in zlega. Konec potrjuje celotno absurdno situacijo - absurd zločina, življenja, kazni,- ostaja zgolj Sisif s svojo skalo življenjskega bremena. Krivda je večna. Niti junaku niti gledalcem konec ne prinese razrešit¬ ve. Pri primerjavi s tržaško uprizoritvijo Zločina in kazni pred nekaj leti se mi zdi, da je bila tržaška predstava mnogo manj pre¬ tenciozna a je ostala bolj življenjska, bolj človeško topla, pri tem ne smem pozabiti tudi sijajnih kreacij Baloha kot Razkolniko¬ va in Nakrsta kot Porfirjja Petroviča. Celjska dramatizacija je mestoma razvlečena in v splošnem dosti manj sugestivna, kot bi naj bila. Režiser Bombač je vse osredotočil okoli Razkolnikova in uporabil druge like le kot dopolnilo glavnemu junaku, skušal pa je podpreti notaanjs in zainanje dogajanje s številnimi odrskimi efekti, če pričakovanega učinka kljub vsemu ni, je vzrok zato v idejni interpretaciji ce¬ lote in junaka - v odtrganosti od realnih tal. Krošl kot Razkolnikov se je zelo trudil in v marsi¬ čem presegel svoj igralski način, če v celoti ni bil docela pre¬ pričljiv, ni zgolj njegova krivda, ampak izredna kompleksnost li¬ ka, ki sega od zmedenih halucinacij in manije preganjavice do ra¬ zumsko kritičnega in analitičnega rezoniranja od v notranjih bo¬ jih izgorevajočega do skeptično posmehljivega duha. Ostali žal niso dosegli tistega, kar naj bi. Mencejeva kot donja je imela že po dramatizaciji premalo poudarka, bila pa je tudi mnogo pre¬ hladna za nežno toplino Sonje. Škof kot Porfirij Petrovič je bil preveč norčav za analitično prodornega duha kot ga terja vloga. Tudi ostale vloge niso presegle možnega povprečja. Scena gosta iz Poljske 3ednarowicza je bila sicer zanimiva in je po svoje prispevala k predstavi k celoti, čeprav očitno ni dosegla vseh svojih intencij. Predstava vsebuje posamezne? pomanjkljivosti po dramatizacijski plati, po uprizoritveni in po idejni pa nakazuje možnost širše > od realne oshove shematičnost junaka* Vse bi bilo še dobro,ko bi le bila ta pot okoli Dostojevskega prepričljiva, tako pa je imel veliki tekst preveč zahtev, ki jim vsekakor ambiciozna predstava ni bila kos. romana v prid splošno povzročilo neko Andrijan LAH 1 4*i. \\ r 6S I \ Poezija in simbolika /ObShakespearovem VIHARJU/ / O Vsako novo srečanje s tem nadvee očarljivim in globo¬ kim Shakespearovim delom prinaša razmišljajočemu človeku no¬ vih spoznanj, človek 20.stoletja la&ko kot ljudje v prejšnjih sto¬ letjih približa to dramo svojim problemom? posebno ker jo lahko upravičeno smatra za paraboličen prikaz obče človeške in nad¬ časovne stvarnosti. Poetična pravljičnost, obsežena v vsebini o večnem dobrem in zlu, svetlobi in senci, padcu in vzponu je dostipna kar najširšemu krogu občinstva, do leg nje pa has izra¬ zita simbolika posameznih likoUfc in njihovih odnosov vodi v razna razmišljanja o avtorju ter človeku in življenju nasploh. V samotnem izgnancu na otoku - Prosperu lahko gledamo Shakespeara, utrujeneha od življenjskega viharja, umikajočega * e il vrtinca javnega delovanja, rahlo resigniranega in široko sprejemajočega človeško danost v vseh njenih oblikah. Avtor, ki je obvladoval Kalibana stvarnosti in si uspel osvojiti duha ple¬ menitosti in miline, dobrote in duhovnosti - Ariela, nam je s Prosperom prikazal človekovo pot k popolnosti - od mladostne zagnanosti preko težkih življenjskih preizkušenj do obvladovanja samega sebe in narave ter pomifcitve s svetom, kakršen pač je. Želje po aktivni dejavnosti s ciljem spremembe zlega sveta /svet je iz tira, o prekletstvo in sram, da jaz sem rojen, naj ga urav¬ nam - Hcmiet/ v Prosperu ni več, v življenjski sreči mlade in plemenite generacije - predstavljata jo njegova hči Miranda in kraljevič Ferdinand - najde uteho in optimistično spravo z živ¬ ljenjem. Vendar ostaja globoka ironija in nadih trpkosti v naivno vznesenih besedah Mirande: o čudo! Kaj tukaj je odličnih bitij zbranih! Kako je človek lep! 0 krasni novi svet, kjer biva tak¬ šen rod - zavedati se namreč moramo, da so med tistimi, ki so jim bile te besede namenjene, tudi moralno najslabši liki v Viharju /Sebastijan,Antonio/ in da jih lahko le Mirandina naivnost in ne¬ vednost smatra za odlična bitja. Aldous Huxley, ki nam je dal pesimistično sliko popredmetenega človeštva v bodočnosti v svojem romanu Krasni novi svet, se je torej odločil za ironizacijo cita¬ ta. Menim pa, da kanec te ironije obstaja že pri Shakespearu. Zanimivo je, da idealno dobri in na drugi strani slabi nizkotni pol človeških nravi v Viharju ne trčita direktno vkup /zato tudi ne pride do tragedije!/. Mladi par ostane zavarovan pred zlom, v Sebastianu in Antoniu pa ostaja zlo nedotaknjeno in zanimivo tudi nekaznovano. Tu preidimo do misli, ki jo je zanimivo izpričal tudi režiser, da utrujeni Prospero, ko oddd svojo oblast nad duhovi iz rok odhaja, ostaja pa človeško zlo in nizkost v liku Kalibana. Kaliban /princip negacije dobrega, grobost in surovost, omejenost in nerazumnost/ pa bo uničil ta krasni novi svet, če bo prevladalo njegovo hotenje oziroma nagonska težnja k zlu in uničenju vsečlo¬ veških vrednot. Pojava Kalibana je večna v človeški zgodovini, pa najsi jo iščemo v podobi nacističnih zločincev ali neodgovornih ge¬ neralov v atomskem času - pojava Kalibana je grožnja za človeštvo in proti taki grožnji mora vedno dejavno nastopati osveščeni, ple¬ meniti, razumni pol človeštva Prospero s pomočjo blagega duha spra¬ ve, svetlobe, lepote in ljubezni ariela. Odstop od idealov renesan¬ čnega optimizma in vitalizma se kaže poleg siceršnjega Prosperove- ga ravnanja tudi v znanem stavku: iz take smo snovi kot sanje in drobno to življenje obkroženo je s spanjem. Zavzeta dejavnost pri takem raišljenjra seveda nima velikega smisla, pojavi pa se slična idejnost v dobi, ki je spoznala, da so se izjalovili njeni ideali in da ne more obvladati nadaljnjega poteka stvari. Sledi naraven odmik v resignacijo in skepso, le tema nasproti pa se uveljavi nov razmah religiozne miselnosti. Sličen razvoj je stvarno potekal v Shakespearovem času - prehodnem obdobju iz renesanse 16. v barok 17.stoletja. Celjska uprizoritev Viharja /režiser B.Gombač/ je bila dokaj solidna. Predstava se je zlila v ubrano celoto, kateri so družno prispevali scena /Sveta Jovanovič/, glasba /Marjan Vodo_ pivec/ in koreografija /Metod Jeras/. Med igralci je Jeršinu vloga Prospera nedvomno ustrezala, oblikoval jo je z resnobo in premišlje- malce stilizirano zadržana je bila Krošlova v vlogi Ariela, llrizem Ferdinanda in Mirande Bermežu in Mencejevi ni uspel v polni meri, jJrav posrečena je bila komična dvojica Trinculo in Stefano /Grubar in Pristov/. V ostalih vlogah je sodeloval še ves ansambel, kot du¬ hovi - plesalci in plesalke pa so svoje prispevali k predstavi še nekateri celjski gimnazijci. Kot celovita predstava, spoj Shakespe¬ arove in Župančičeve mojstrske besede in gledališke realizacije B. Gombača, pomeni Vihar vrh dosedanje letošnje sezone in verjetno bo s svojo poetično toplino in slikovitostjo mnogo bolj pritegnil občinstvo kot avantgardistični in intelektualistični Zločin in kazei Andrijan LAH Ne angeli ne hudiči Odr b^k /Sam in Bella 5pewack: Naši trije angeli/ V petek 26. III. 1965 smo bili priča res posrečeni uprizo¬ ritvi komedije ameriških avtorjev Sama in Belle Spewack Naši trije an¬ geli. Komedija je nastala po romanu francoskega avtorja A .ITussone, ta¬ ko da vsebuje žarnimivo mešanico galskega in anglosaškega esprita. Pred leti smo gledali na isto temo tudi odlični ameriški film Nismo angeli režiserja M.Eurtisa z igralcema H.Bogartorc in P.Ustinovom. Konfrontacija malomeščanskega sveta in njegove morale s sve¬ tom kaznjencev in njihovega ravnanja vzbuja razne paradoksne situacije, ki tvorijo v svoji celotni sestavi pravo groteskno vzdušje. Glavni mo¬ tiv močno spominja na janonsko igrico Pojoča skrinjica, ki smo jo že gledali v tej sezoni. Gre za enako nasprotje med dobrim razbojnikom in slabim stricem v Pojoči skrinjici ter dobrohotečimi kaznjenci in slabo ravnajočima stricem in nečakom v Naših treh angelih, koralni relativi¬ zem, ki izhaja iz teh dejstev, pa je le navidezen. Potrjeno je v naši igri le to, da nihče ni tako črn, kot ga kažejo drugi, niti tako bel kot se dela sam. Če stojimo Ti na strani kaznjencev in njihovega delo¬ vanja, storimo to zaradi tega, ker je prisotno v njih. mnogo več človeč¬ nosti in praktične dobrote kot v ravnanju "stebrov družbe" - strica in nečaka. Dosežen je torej cilj: ocenjevanje ljudi po njih relativni de¬ janski vrednosti ne glede na absolutnost določenih etiket, 3 katerimi so ljudje razdeljeni v "črne"kaznjence in "bele" malomeščane. Eden od kaznjencev pravi: razlikujemo se od njih /malomeščanov/ le po tem, da so her nas ujeli. Režiser Herzog "je potrdil dober izbor komedije z iskrivo postavitvijo, za katero so značilni prirodnost, lahkotnost in ustrezen tempo oredstave. Med igralci je nedvomno prednjačil Škof v vlogi kaz¬ njenca Josepha in pokazal res širok register izraznih možnosti. Uspešno sta mu stala ob strani Peer kot kaznjenec Jules in Grubar kot kaznjenec Alfred, oba pa z manjšo dozo črnega humorja kot Škof. Presenetil je Jer šin*prav svežo in pronicljivo upodobitvijo zmedenega malomeščenčka Du- cotela. V ostalih vlogah, ki so dajale manj možnosti, so nastopili še: N.Božičeva, M.Krošlove, M Goršičeva, J.Pristov, Š.Volf in D.Kastelic. Predstava Naših treh angelov ima najboljše možnosti, da ponovi uspeh Rivemalovega Rezervista. Andrijan LAH u STARI KRALJ V NOVI OBLEKI ZG. iu , & > /Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi/ /Predstava v počastitev 2C-letnice osvoboditve/ Predstava, ki smo si jo imeli priložnost ogledati v celjskem gledališču, nam ponovno potrjuje možnost in nujnost, da vsaka doba oblikuje klasična dramska dela po svoje. Po Koe-ttovi mo¬ derni interpretaciji Shakespeara, ki je vplivala tudi na celjsko uprizoritev Viharja, smo dobili se moderniziranega Cankarja v re¬ žiji Jura Kislingerja. Postavitev deluje, mestoma presenetljivo, če¬ prav ne pušča izenačenega vtisa. Poudariti je treba režiserjevo bi¬ stveno drugačno zamisel od dosedanjih zlasti v dveh likih: Kantorju in župniku. Kantorji so bili doslej trdni, brezobzirni kmečki velja¬ ki, ki se jih je komaj rahlo dotaknila meščanska uglajenost. Taki so bili.npr. Cesar,Kovič, Cever, če omenim nekaj upodobitev te vloge po vojni. To pot se pa srečamo z meščanskim Kantorjem, člove :om, ki sodi nedvomno v vrh meščanske politike, človekom, ki se s svojim bi¬ stvom zliva m podobo salona, ne pa z okoljem trške krčme. Spretni politik Kantor je lahko seveda v novi podobi dobil še poudarjene črte svojega družbenega položaja, a se je nedvomno preveč ločil od svoje ;a socialnega izhodišča. Skratka, poudarek je na uveljavljeno- sti in dosegi Kantorjeve izkoriščevalske pozicije in ne na poti do nje. župnik je doslej stal nasproti Kantorju v podrejenem položaju, včasih je bil celo rahlo karikiran, v novi celjski uprizoritvi pa je postal enakopraven politični partner v delitvi interesnih sfer med posvetno in cerkveno gosposko. Vsekakor je to razlaga, ki je sprejem¬ ljiva in jo še potrjuje zaključno nazdravljanje med župnikom in Kan- torjem. Predstava raste proti koncu, medtem ko so začetni pri¬ zori premalo učink-oviti. Gmenin naj le prehitri tempo in s tem medlos v Takso.vem prvem nastopu, nato pogovor med Kantorjem in župnikom, ki pusti vtis neprizadetosti. Prizor s hipnozo je boljši, čeprav ne do¬ končno prepričljiv. Najbolj uspel je prizor, ko Kantor pregovarja Taksa k razumnosti tik pred katastrofo. Režiser Kislinger nam je sicer prikazal novo podobo KMH%ž£i£X Kralja na Betajnovi, a je prepričal bolj X mozaično kot pa celostno. Med igralci je bil Krosi suveren, odi¬ gral je samozavestnega in premočrtnega človeka, katerega trenutki slabosti so le dopolnilo k človeški polnosti lika, sicer pa ostaja močan in stvaren človek brez Nietzschejanske privzdignjenosti. Prav dober je bil Škof kot župnik, čeprav je predstavljal manj ose¬ bo, bolj pa predstavnika cerkve oziroma njene politike. Bermež kot Maka je bil premehak in je predstavljal prešibko protiigro močnemu Kantorju. Ustrezali sta Mencejeva kot Francka z zastrto zaskrblje¬ nostjo in. omahljivo negotovostjo, pa tudi Kjudrova kot Nina z naiv¬ no otroškostjo in bolezenske zastrašenostjo, ki pa ni prešla v hi- s-terijo. Omeniti je treba kot pozitivne dosežke še vloge starega Krheca /Dolinar/, Lužarice /šmidova/ in Hane /Ooršičeva/. Kastelic pa je kot Bernot neposrečeno zašel v pozo in melodramo. Kot scena¬ rist se je ponovno uveljavil Avgust Lavrenčič. koli pridržkov, nam je vendar ponudila dovolj svojsko novo podobo Kralja na Betajnovi, o kateri smo prisiljeni razmišljati, pa najsi jo povsem privzamemo ali ne. Čeprav predstave ne moremo sprejeti brez kakršnih- Andrijan Lah , , , 0 _ , ' ' ' Ls*~ Zamisel o celjskih grajskih igrah je nedvomno hvalevredna v kul¬ turnem in turističnem smislu.Res bi bilo škoda ne izrabiti tako ide¬ alne scene za letno gledališče,kot jo nuclj clanota starega gradu, če opustimo opombe tehnično turistične narave/pot,razsvetljava/,moramo n jorej opomniti na dejstvo,da se na gradu zbere zares številna ^xin raznovrstna publika,ki je v gledališču žal še manjka.Množičen obisk predstave je gotovo pozitivno dejstvo,čeprav je tudi res ,da del pu¬ blike na graduMtreagira vsekakor nezrelo in celo neprimerno.Ljudskost predstave pa seveda ne sme prizadeti kvalitete uprizoritve.POglejmo, kako je uspelo režiserju B.Gombaču uporabiti zares dobri Novačanov tekst in. organizirati spektakularno predstavo v podrobnostih in celoti. Zdi se mi, da je od vseh dram o celjskih grofih/Jurčič,Tomič, Župančič,Novačan,Kreft/ ravno Novačanova najbolj sveža in razgibana, čeravno kaže priznati Keeftu prednost zaradi večje premišljenosti in dognanosti dramske zgradbe. Novačanov Herman Celjski /I.del Celjske kronike, ki je avtor žal ni nadaljeval/ ima po dramaturški plati nekaj pomanjkljivosti. Predvsem je tu zametek spletke, ki jo predstavlja ro¬ mantična figura Žid Aron. Le-ta je nekaka varianta Shakespearovega Jaga, samo da Aron za zaplet in razplet zgc^be ni neogibno potreben, kot je to Jago v Othellu. Aronov motiv maščevanja /Herman naj bi bil preganja¬ lec Židov/ je kaj malo prepričljiv, ko pa Aron izda Veroniko, s tem le pomaga Herca.m utrditi moč in oblast, tako pa izgubi prvotni motiv sploh vso težo. Nasploh pa je Novačanu sijajno zaživela zgodba o oblastnem in veliko-državne ambicije snujočem Hermanu ter Veroniki, ki kot mala plem¬ kinja ni bila primerna za ženo Hermanovemu sinu Frideriku in je morala izginiti v kolesju velike politike kot bolj ali manj nedolžna žrtev. Potek glavne zgodbe, ki jo označuje antagonizem Hermana na eni strani ter Veronike in Friderika na drugi, dopolnjujejo vzporedne zgodbe, ki pa se vse zlivajo z glavno. V njih sodelujejo Hermanova hči kraljica Barbara in Piccolomini grajski kaplan, Hermanov sin Herman in njegova žena Blažena, Hermanova služabnika Jošt Soteški in vitez Herič pa še pa¬ ter Melhijor in drugi.Novačan /1887-1951/ dosega v drami ponekod prav shakespearske učinke /asociacije so nedvomne; privid grbavega dečka in drugo/. Avtor je uspelo kombiniral razgibane zgodovinske dogodke zgodnje renesanse z osebnimi zgodbami, splošno s posameznim in posebnim. V II. dejanju je posrečeno uporabil motiv iz Balzacove Lepe Imperije /prizor Piccolominlja in. Barbare/. Mimogtede je Novačanu ušel manjši anahronizem. Ker se delo dogaja leta 1426 /in ne 1462 kot piše zmotno v prospektu!/, ae more Herman govoriti o smrti Jeanae d'Are, ki je bila sežgana šele 1431 /II.dejanje,3.prizor/. Režiser je dramo adaptiral ne najbolj posrečeno. Krajšava v IV.dejanju je prizadela jasnost glede opredelitve ljudstva do Ve¬ ronike. Izpadel je tudi prizor z bičarji /verjetno zato, ker ne bi deloval ustrezno/. Problematična, a vseeno umestnejša je priredba zaključka glede Arona: režiser ga da kaznovati, medtem ko ga Nova¬ čan pusti uiti in ga na koncu postavi obenem s Piccolominijem v epi¬ log, kjer predstavlja Aron zmago zla oziroma zlo prinašajočega poli¬ tičnega spletkarstva v stilu poznejšega machiavelizma, Piccolomini pa naznačuje spretno zadržanost političnega ravnanja katoliške cer¬ kve. Epilog oziroma zadnji prizor V.dejanja je brez škode izpadel /tudi zaradi večje ali manjše nejasnosti!/. Režiser je na koncu pou¬ daril zmago Hermanovih, osebnih in političnih- vodil v znamenju fiat voluntas mea /zgodi se moja volja/. Cela družina stopa družno na¬ proti nadaljnjim političnim ciljem . . . Med igralci je izstopal Škof kot Herman II. z ustrezno robato premočrtnostjo. Jožko Lukeš k.g. je pAdal patra Melhijora s kar falstaffovskim zamahom. Minu Kjudrova kot Veronika je bila ljub¬ ka in nežna, taka, kot jo je idealizirano naslikal tudi avtor. Prav solidna sta bila Pristov kot Jošt Soteški in Kastelic kot vitez He- rič. Uspešno so se vključili v predstavo tudi Bermež kot Piccolomini, Dolinar kot Aron, Volf kot Friderik, Peer kot Herman mlajši in Jože Jordan kot privid grbavega dečka, »iu* Hermana II. Sodelovala je še večina ansambla SLG. Slabše je bilo s statisti. Če so bili/ne/pri¬ merno togi že dvorjani in d.vorjanke, pa je zlasti šibko izpadel pri¬ zor z ljudstvom v IV.dejanju. Množica bi naj bila vsekakor glasnejša in malce "nevarnejša". Koreografijo je dobro izpeljal Metod Jeras. Glasbo je prispeval Marjan Vodopivec. Scenograf Sveta Jovanovič pa je že dano prizorišče smiselno dopolnil in izrabil. Če pregledamo uprizoritev kot celoto, moramo reči, da sice ne zadovoljuje v vseli sestavinah, dosega pa v splošnem ob impreaiv- nejših odlomkih kar zadoljivo raven. Andrijan LAH Sproščen zaključek sezone /Ringaringaraja ali Satirični večer/ zi.u, i/6r d: 4K Večer satiričnih skečev pog gornjim naslovom ni imel in glede na sestavo niti ni mogel imeti kakšnih večjih pretenzij, vendar je v celoti učinkoval dovolj sveže in razgibano. Predstava je bila sestavlje¬ na dvakrat iz treh tretjin. Najprej je bil tretjinski izbor avtorjev: šestkrat so bili zastopani domači avtorji /med njimi Kovič,Mikeln,Petan/, šestkrat se je pojavilo ime Vlada Bulatoviča-Viba z bolj ali manj pozna¬ nimi utrinki, ostalo tretjino so izpolnili poljski avtorji /med njimi Jerzy Baranowski, J.Oseka, C.Tym in J.Przybysz/. Ciklično se je dotikal večer treh. vsebinskih komponent: domovine, doma in službe ali idealnega, prijetnega in koristnega. Satirična posrečenost in duhovitost tekstov se¬ veda nista bili na isti ravni, tako da je bilo med žitom tudi nekaj ple¬ vela. Da se je predstava vseeno izenačeno prelivala iz dela v del, je zasluga dinamične režije Mirana Herzoga. Igralska devetorica se je izka¬ zala z ubranostjo in enakovrednostjo. Sestavljali so jo: M.Goršičeva, M. Kjudrova, J.Šmidova, J.Bermež, F.Gabrovšek, B.Grubar, D.Kastelic, V.Peer in J.Škof. Še posebej je treba omeniti pevske vložke. Kaže, da bi tudi celjsko gledališče - podobno kot ljubljanska dtama - osnovalo kar kvali¬ teten pevski zborček. Naj dodamo še, da je ustrezno sceno pripravil Až Lovrenčič, solidno glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah C.Vrtačnika. Kaj nam lahko nudi obravnavana prede taaa? Horac pravi: kaj brani povedati resnico s smehom? Dodali bi lahko: kaj brani resnico s smehom popravljati? Andrijan LAH I I TEDEN SLOVENSKE DRaMATIKB V Od 7.IV. - 11.IV.1964 Josip Tavčar: V HONOLULU /SNG Trst/ Letošnji teden slovenske drame v Celju so pričeli gostje iz Trsta, in sicer z dramo tržaškega avtorja Josipa Tavčarja V Ho¬ nolulu. Avtor je že pred to dramo večkrat posegel v sodobno tematiko, ki jo poskuša oblikovati v njenih značilnih pojavnostih. Josip Tavčar rojen 1920, dramaturg SNG v Trstu je do sedaj napisal že sledeče drame: Prihodnjo nedeljo, Pekel je vendar pekel, Nicky, zdati deček, Zeh. pred smrtjo in V Honolulu. Žal pa prevladuje ob sicer zanimivi temi - labilnost človeške zavesti in vrednot v sen¬ ci atomske vojne - že v drami Zeh pred smrtjo konstrukcija in teza nad živijensko prepričljivostjo. Podoben odnos je zaznaven tudi pri drami V Honolulu. V ospredju je vabljiv problem razkroja moderne dru¬ žine, ki jo vrtinčijo od zunaj burni tokovi časa izven sten komfort¬ nega stanovanja in Da notranji konflikti v družini, ki jih že kar do¬ ločajo nestrpnost, nerazumevanje, slaba vzgoja, različni karakterji in temperamenti itd. Od zasnutka do izvedbe je seveda dokaj daleč, če nas avtor že v glavnem prepriča, da člani družine kljub popolnemu materialnemu udobju,/ali pa ravno zaradi njega- standard namreč ne rešuje nobenega od bistvenih človekovih notranjih problemov, narobe, zbuja lahko še večjo praznoto in nezadoščenost v človeku/ žive drug mimo drugega, kolikor že ne drug proti drugemu, pa skuša na koncu sentimentalno spraviti situacijo v idiličnem konformističnem kompro¬ misu. Nenaadoma se vsa nezadovoljstva, težnje po odhodu v lepši kraj s polnejšim utripom življenja umirijo in Honolulu, kraj, ki simbolično ">1 prinaša novo življenje, se povsem odmakne. Ali bo družina nadalje¬ vala brezvsebinsko vegetiranje ali pa bo našla svoj Honolulu kar sama v sebi? Po tolikem direndaju /živci, živci naše živčne dobe!/ konec v bistvu dokazuje, da je bilo mnogo hrupa za nič, kolikor ni prisotna čisto običajna misel: malo popuščanja, razumevanja, pogovo¬ ra in lažna/ fasada družinske sreče je že vzpostavljena. Kako lahka stvar, zlasti za osebe, kot so Gregor, Zora, Marina, Maks, ki so si¬ cer sposobni izračunati svoje koristi, ne pa dejavno volivati na oko¬ lje, svojce ali na sebe. Vplivati tako, da bi prerasli svoje malo¬ meščanstvo. Z a njih je Honolulu končno isto kot udobna meščenaka so¬ ba - beg ored življenjem in njegovimi problemi, ne pa pot naprej. Igra ne: vsebuje prave dramatičnosti, ker je živčni konflikti izra¬ zitih slabičev, kot so osebe v drami Honolulu, niti ne morejo ustvar¬ jati. Režiser Adrijan Rustja je povdaril zunanje elemente /zvo¬ ke, teatraliko in živčnost,/, scenograf Jože Cesar pa je ilustriral dogajanje z: vizijo pravega meščanskega udobja. Igrali so: zakonski par trgovca Gregorja in Zoro,njegovo ženo Jožko Lukeš in Vira Sardo¬ če va prizadevno teatralno, a ne vedno prepričljivo. Mirandi Caharija je vloga mlade hčere očitno ležala. Izstopal je kot Maks, družinski h | prijatelj R a do N a krst, ki je gotovo eden naših najboljših igralcev srednje generacije, a so njegove razvojne možnosti v razmeroma skrom¬ nih okvirih tržaškega gledališča utesnjene. V splošnem nam srečanje; s tr/žaškim gledališčem pušča predvsem nostalgijo za preteklimi uspehi tega ansambla, ki nas je včasih osvajal z Dedinjo, Gospodo Glembajevimi in Henrikom IV. Andrijan LAH Peter Božič: KAZNJENCI /ODER 57,LJUBLJANA/ ci L < M o težkih preizkušnjah živi?Na nasprotni strani,mislim na tabor rablj ni velikih dilem,seveda pa obstaja strah pred bližnjo prihodnostjo so se znašli okupatorjevi sodelavci čred koncem vojne v neprijetni vlogi pod an na potapljajoči se Jadji. 0 uDrizoritvi se da reči predvsem pohvalne strani.Režiser F.Križa še poudaril moreče vzdušje igre s temačnostjo in prostorsko utesn c ' nostjo.Vseskozi je uspel dati predstavi primeren tempo,ritem,dobro je tudi poudarjal prelomne trenutke v drami.Igralci so se dokaj en vredno uveljavili,večinoma s tehtnimi kreacijami,h katerim ao prie vale svoje zavzetost, ustvarjalna volja in sposobnost; posebej bi o J.Bermeža kot Henri ja, H.Simčiča kot Francoiea, P, Jeršina kot Canorijo_ izvenčloveski biti. reme sveta,živijenja je torej težko in obvlado 3 M.Krošlovo kot Lucie,B.Verasa kot Sorbiera in S.Krošla kot Jeana/sler njemu je vloga dajala sicer manj možnosti/.Scena a,L avrenčiča je bil. enostavna, neobložena, vsekakor ustrezna, vendar sama sočasnost sveta r. ljev in sveta žrtev na sceni ni bila dovolj funkcionalno izrabljena, "asploh-zelo uspela predstava,ki sodi med najboljše na začetku letos: domače gledališke sezone/primerjam le ljubljansko dramo in mestno gl< dališče ljubljansko/.Celjsko gledališče je ponovno dokazalo,da je s skupnim elanom in ustvarjalnim žarom mogoče doseči zavidljive rezult. še posebej je to hrabrilno in pomembno, če pomislimo,da se ljubijansk. drama premetava v krizi zastarelih struktur,notranjih sporov in čeda.' bolj napredujočega akademizma in esteticizma/ali naj rečemo Še -larp lartizma?/;o zadnjem pričata obe letošnji prem ieri:Giraudoux:Amfitr- 38 in GhelderodeiRideča magija. Caen od pričakovanih dogodkov celjske gledališke sezone je to. za nami. celimo,da bi bilo takih pomembnih in sugestivnih pfcedstav še iindrijan Lah i m Od bulvarne komedije do znanstvene fantastike! Celjsko gledališče je poskrbelo letos za izre no pisanost na repertoarni paleti. r o dvomljivem /a finančno uspešnem/ obujanju desetobratovstva in tehtnem vstopu v gledališko sezono s Sartrovo dramo Nepokopani mrtveci je prišla na spored Simonova bulvarna komedija Bosa v parku. Premiera te lahkotne in ne pretenciozne igrr ameriškega komediografa je bila 3o.januarja 197o. Ker smo komedijo v tej sezoni že lah o gledali v ljubljanske? nestnem gledališču,se nujno p stavija primerjava,soočenje obeh predstav.Vsekakor je Vrhunčeva režija v '"G ljubljanskem ubrla pot viharnejše,zunanje bolj atraktivne komike. Mirč Kragelj pa se je - Celju odločil za mirnejši tok predstave.Kljub večji zadržanosti p ni bila predstava nič manj prijetna kot ljubiJanška.Ton predstavi sta seveda v obeh primerih dajali protagonistki:v Ljubljani M.Zu¬ pančičeva in v Celju .V. K j ud rova. Treba je priznati,da N.Simon dobro obvlada "obrtno" stran ko¬ medijskega pisanja.Na temo "privajanja na zakonsko življenje" in . prepletom situaciijske komike s komiko tipov /kot nasprotj mladem- paru postavlja avtor starejši par/ je ustvaril ljubko in zabavno igro,ki je resda le /hekaj^sezonski konfekcijski proizvod, vendar povsem ustreza namenu:sprostitvi in zabavi gledalcev. Kot je bilo omenjeno,ima v celjski predstavi osrednjo vlogo C.Bratter .Kjudrova.Blla je okretna, iznajdi ji va, prisrčna, lahko kr: la, pa spet resnobna,muhasta in jezava.Lep dosežek mlade igralke. /M.Zupančičeva je bila v Ljubljani v isti vlogi bolj ognjevita in glasnejša/.Njenega moža- P.Bratterja- je preestavljal na premieri B.Alujevič/na ponovitvah tudi Podjed/.Alujevič je bil kot tip zelo posrečen.dobro je izkazoval okorno ravnanje novopečenega zakonskega moža.H.Božičeva je bila prav imenitna kot gospa Bankso- va, J.Pristov pa je bil za Victorja Velasca premalo prožen. Scena B.Škerlakove in kostumi V.Zupan-Bekčiceves so bili fankc: nalni.Skratka,solidna predstava,ki zapusti prijeten vtis.Sam moti /Bosa v parku/ pa pomeni pravzaprav neko razgibano življenjskost /prigodo/v nasprotju s togim normalnim vsakodnevništvom,ki ga predstavlja sprva P.Bratter. 13.februarja pa smo v SLG "krstili" novo slovensko dramo.Po ide. prof.P.Puncerja je ustvaril Juro Kislinger-najbrž-prvo slovensko znanstvenofantastično dramo:Pregnani iz raja.Ne bo odveč najprej n. besed o zvrsti sami.Znanstvena fantastika je zvrst,ki se v novejše času čedalje bolj uveljavlja,predvsem v prozi/in filmu/.Z razvojem znanosti in tehnike se ne veča le zanimanje za svet znanstvenih od¬ kriti j, vesoljskih poletov,tehničnih dosežkov itd.,ampak enako tudi za položaj človeka v tehnološko visoko razvitem svetu.Iz tega dvoj¬ nega zanimanja izhajata tudi dve smeri znanstvene fantastike.Iahmo bi jima rekli:tehnična smer in družbena smer/večkrat se seveda tud: prepletata/.' edtem ko prvo predstavljajo v glavnem specialisti te smeri/npr.Asimov in drugi/,pa se v drugo podajajo tudi pomembni pi- satell/npr.Huxley in drugi/.V dramatiki je znanstvene fantastike m« Seveda pa tudi pri nas poznamo čapkovo dramo RUR/pred nekaj leti je bila na sporedu v Mariboru/. F.Puncer sam v članku Vizija človekove prihodnosti/gledališki 1: podrobneje nakazuje idejne značilnosti drame.Zato o tem na kratko. Sam motiv ni nov/atomsko uničenje sveta/.Zanimivejša je izpeljva. Ljudje,ki se rešijo pod zemljo,ustvarijo novo civilizacijo,novo dri bo,opredeljeno od položaja, v katerem živi/tema, surovine Itd./.Ustvi jen je strog red, v katerem pomeni zemeljsko po vrš je/zarad i radiac: tabu.V 33. generaciji se začenja pomanjkanje surovin in v vodstvu oodzemske družbe se začne mrzlično reševanje problema biti-ne biti. Uva znanstvenika prekršita tabu in se prebijata proti zemlji.Kaj je tam?Mogoče pa se da z&oraj- v raju- spet živeti?Dalo bi se,če bi vi dala noč.Tako pa sonce s vsojimi žarki opeče podzemska človeka in c ranam podležeta.Kaj storiti 3edaj?S tem konceta brez pravega izhoda sklene J.K\,slinger svojo nadvse zanimivo igro.Avtor je uspel igri pridati resnično sugestivnost,likom pa dokaj osebne poteze,čeprav predstavljajo le splošne tipe/babica, žena, energetik, predsednik, mate matik, podpredsednik, zdravnik, biolog/.Liki in njihove dileme so pod: seveda iz današnjega čustvenega in doživljajskega sveta.Zato jih le ko v celoti razumemo, se z njimi soočamo, z njimi oelu^erco in ss z n t opredeljujemo.Nasploh je ''islingerjeva drama potrditev teze,da posl znanstvena fantastika pomembna in čedalje bolj pomenljiva veja lite 3 rature. Predstava soada letos oo izdelanosti in učinkovitosti takoj ob Sartrove Nepokopane mrtvece.Režiser r. Križaj je dal predstavi celo vitost,napetost in dinamiko.Primerno stilizirano sceno je prispevf A,Lavrenčič.Tudi kostumi so bili v predstavi pomembna sestavina. Uspešno je to vprašanje rešila V."upan-Rek5iceva.":lasbe vdrami je delež D.Božica.Igralci so enakovredno in prepričljivo oblikovali svoje vloge.ženske vloge so predstavili: U.Ooršičeva /babica/, ■'. Kro slo va/ž e na energe tika/ in J. Šm idova/zdravnic a/.Uoš ke pa:J.Ser mež/energetik/, P. Jeršin/predsednik/, U. Grubar/matematik/, 3. T 'rošl /podpredsednik/ in r ). Veras/biolog/.Nasploh-izrazit primer uspešne in izdelane ansambelske igre. Veseli me,da se je izpolnilo pričakovanje, ki sem ga podal že v uvodu v gledališko sezono,pričakovanje o tem,da bo Kislingerjeva drama eden od dogodkov sezone.Po zanimivi tematiki,ideji in dobri izpeljavi spada drama Pregnani iz raja med najuspešnejše igre naj¬ novejša slovenske dramatike."er je tematika vsečloveška,bo igra zlahka prodrla tudi na tuji kulturni trg.Veljalo bi jo primerno po pularizirati in priporočati. ” asproti površinski lahkotnosti Simonove sicer pooularne igre "osa v parku/igra je doživela že filmlzacijo/ predstavlja Kislinge jeva drama resno razmišljanje o človeški usodi danes in v negotovi prihodnosti. Andrijan Lah a Živi Ibsen a l y to Celjsko gledališče je v tej sezoni -'ponovno odkrilo" že kar "ad acta” postavljenega največjega dramatika 19.stoletja Henrika Ibsena/1828-19o6/.Res je prav čudno,da ta veliki avtor,katerega vrsta iger je še vedno aktualnih in zanimivih,ne prihaja več¬ krat na repertoarje naših gledališč.Hislim,da je celjska predstava Ibsenovega Sovražnika ljudstva ponovno potrdilo o nedvomni živosti Ibsenove dramatike tu in danes. Ibsen je v svojem polstoletnem ustvarjanju orešel važ nekaj us¬ tvarjalnih in stilnih faz,in to-od romantike p eko realizma in natu¬ ralizma do simbolizma.Tako v njegovem delu odseva obenem celoten razvoj evropske literature v 2.polovici 19.stoletja. Prva Ibsenova faza je pretežno zgodovinsko folklorna, traja okoli I 2o let/185o-187o/-od Katiline preko Mormanskih junakov,pretenden¬ tov na prestol do cesarja in Galilejen.Tudi znani Peer Gynt sodi o o omenjene igre.Vendar se že v l.faii javlja premik k satirični igri s sodobno tematiko in oa k simbolistični igri,ki prevladuje v Ibsenovi zadnji fazi.Znani zgodnji deli s sodobno tematiko sta Komedija lju¬ bezni in Zveza mladine/obe zanimivi in vredni pozornosti/.Drama, ki uvaja lik nadčloveka in s tem čest motiv v Ibsenovih nadaljnjih dra¬ mah, je Brand/1865/.Omeniti velja,da se tako nadčlovek dosti ^rej po¬ javi v literaturi kot v filozofiji.Nietzschejeva dela z motivim nud- človeka/npr.Tako je govoril Zaratustra/ so vsa izšla pozneje. Drugo Ibsenovo fazo/ okoli 187o-189o/ tvori realistično natura¬ listična drma s socialno moralno proolematiko sodobne meščanske dru¬ žbe, dem sodijo najbolj izvajane in obravnavane Ibsenove drame: tebri družbe, Gora ali Iliša lutk, Strahovi in Sovražnik ljudstva. Prve tri so tudi izšle v slovenščini v knjižnici Kondor.Tudi drame Divja raca, Gosmersholm in Iledda Oabler so iz istega obdobja.Gospa z morja, urama iz leta 1888,že vodi v simbolizem .2 Zadnji fazi/od 189o dalje/ bi lahko rekli simbolistična.Gre še vedno za tematiko iz sodobnega živijenja, premik pa je v psihologijo, v notranjost Človeka/Stavbenik Solues ,Mali Eyolf,John Gabriel Bork- man in K u se mrtvi prebudimo/.Z Ibsenom jx se je podrobneje ukvarjal neš rojak Janko iavrin. Dobro b: bilo,če bi po drugih Lavrinovih štutfi jah/Dosto jevski, Gogolj, Tolsto j, 'lietzsche/dobili v mre vodu še Ibsena. 2 'orašanje, i ga norveški dramatik šesto obravnava v svojih delih, je odnos med izjemnim posameznikom in množico/kliko/.Med nadčlovekom, segajočim dalje in navzgor,in med skupino ljudi,ki so ne samo zadovolj ni z danim,omejenim načinom življenja in mišljenja/poslednji ljudje/, ampak hočejo omejiti in utesniti tildi druge, je stalno nasnrotstvo, 3tal no nerazumevanje,Tej skupini "ooslednjih ljudi” bi pri nas rekli Žent- florjanciIRazpor med nadčlovekom in povorečniki je pravzaprav razpor na liniji idealizem in realizem ali teorija in praksa, uh teže veže nadčloveka na tla,nihče ne more sam prevladati okolja, množice,vsak se- ali prilagodi ali propade. Že Brano je najizrazitejši primer nadčloveka,se pravi Človeka,ki ima izredne težnje in projekte in ki se ne more sprijazniti z majh¬ nost jo , omejenost jo, utesnjenost jo duha in načina živijenja.Vendar je Brand s svojim teženjem bolj v abstraktnih sferah, kot L ie to dr.Stock- mann, junak drame Sovražnik ljudstva.Vedtem ko bi pri Brandu lahko rekli,da gre sicer za grandiozen načrt o človeku in svetu,ki pa je praktično neuresničljiv in mu tako vsakdanji praktičen um upravičeno nasprotuje,pa je pri Sovražniku ljudstva stvar drugačna. Tu rre namreč za vprašanje resnice v čisto določenem vpra šanju/škodljivost vode v kopališču/.Vprašanje je sicer,če je dr.Stock- raann nadčlov k.Predstavi se nam kot dobrodušen družinski oče in razmiš ljen znanstvenik z dobršno mero naivnosti in nepoznavanja življenjskeg mehanizma.Vendar v določenem trenutku dr.Stockmann spozna resnico/ne le resnico o pokvarjeni vodi,ampak resnico o obdajajočih ga ljudeh/in se upre.Posameznik se upre množici/kliki/,zastopa sveti Ife.Vivat iusti tia/veritas/,pereat mundus-to je pozicija dr.ctockmanaa.Če uvidimo,da je kaj težko zastopati večini nasorotno stališče,se postaviti po robu oblastem in ljudem,se boriti za resnico,čeprav je zatirana in zatrta/ker je neprijetna!/, se zdi, da tak uporen, moralno čist posamez- nikz-asluži oznako nadMlovek/ prim.Zola v aferi breyxUs/.->r.jtockmann zraste na koncu sicer v pravega duhovnega aristokrata,ki se zviška o— brača na ranožico/kliko/.Tedaj se kaže v junaku že bolj razumevanje za njegovo resnico kot za resnico /večkrat se spomnimo pri sovražniku ljudstva na Cankarjeve Hlapce!/. Seveda pa je tako, da je bolj ali manj razumljiva tudi oozicija dru¬ gih oseb v draai,.. Ztockinsnnove žene, ki sprva nasorotuje moževim težnjam "proti toku" v imenu družinske varnosti/družina omejuje revo- 3 lucionarnost-zeLna,otroci !/...otockmannovega brata retra,župana in podjetnika, ki se zavžema za poslovne koristi sebe in mesta in Je tako odločen blokirati bratove neorijetne ini neprimerne resnic /pozieija oblastnika-nič brez mene in Dreko mene/....ali malomeš¬ čanskih tipov:Hovstaa,a,oillinga,Aslaksena, ki so se pripravljeni obrniti po vetru kadarkoli in kakorkoli,., ali podjetnika motrena Killa,ki tudi zastopa svoje poslovne interese in ga v tatcem prime¬ ru "re snica" nekega oditritja ne zanima. Da ima glavni juua«. ravno orata za glavneg a naoorotiiika, je nadvse zanimivo._ vua uooi drama naravnost mitsko ozaaje soopaaa mea a verna nas pilotnima poloma, ki ju ponazarjata v mitologiji dva orf ta /Kajn in Abel,Ozirs in 3et,Romul in lem,Polineikes in Eteokles itd,/. Ob Ibsenovem delu kaže omeniti tudi avtorjeva idejna prepriča nja.Ibsen je opazil,da revolucija,ki obeta ne le spremembo reda, ampak tudi ljudi in Medčloveških odnosov,lahko zatone v malomeščan¬ stvu. Po slednji človek zmaguje nad naprej stremečim in kvišku zročim "nadčlovekom".Zato je potrebna nenehna revolucija v duhu.Ibsen že uveljavlja načela permanentne revolucije."edvomno so njegovi liki tudi vplivali v tem smislu/upor proti danemu,preseganje danega/. Naj Ibsenovo revolucionarnost predstavi naslednji citat/iz knjige V.Dedijerja,Sarajevo 1914-str.347/.<-itat je vzet iz pisem,ki jih je Ibsen pisal G.Brandesu/137o,1871/ :"Enakost in bratstvo nista tisto,kar sta bili v starih dneh giljotine.Politiki nočejo tega ra¬ zumeti in zato jih sovražim.dni so le za delne revolucije,za revo¬ lucije na površini.. .‘ akšna neumnost/Rdino, kar je nekaj vredno, je upor človeškega duha.V pojmu svobode je dejstvo,da jo je trebila ne nehno povečevati. ..Naj vas nikar ne zmeae starost institucij...tudi največje morajo prooastijni takšne religije,ki je ne bi bilo moč uni čiti.Ne moralna načela in ne estetske norme ne morejo trajati večno" Ibsen odlično gradi dramsko dejanje inigro enako dobro privede do vrha in konca. Zaključek Sovražnika ljudstva izzveni v ijintajsii: nepomirljivo sti resnice po sam znika s koristjo 3kupine. Pola ostaneta razložena.Pozicija je remi ali pat-ali drugače:resnica posameznika je začasno blokirana,ni pa rečeno,da ne bo pozneje pro- 4 drla. edaj-post festum ali po s rti-bo sovražnik ljudstva postal tudi uradno-prijatolj ljudstva. Celjska uprizoritev Ibsenove drame je bila prav dobra.V sceni A.” olka/ se je oprla na realistični okvir 19. stoletja, "enim 3 icer, a bi igra še pridobila,če bi jo izvajali kar v modernih kostumih in na modernejši sceni.T5ma je namreč res aktualna/kot omenja dra¬ maturg J.Žmavc v gledališkem listu/,obenem pa tudi večna.Križajeva režija je dala delu svežino in zanimivost.Režiser je dobro gradil napetost in primerno poudarjal spopade antagonistov.Povsem so ga podprli tudi igralci.Ponovno velja poudariti uglajeno ansambelsko igro. ed posamezniki pa sta nosila breme glavnih vlog predvsem 5. Krošl/dr,3tockmann/in P.Jeršin/župan Peter Stockmann/.Krošl je bil odličen,dinamičen,vsestranski.Vloga je nasploh ustrezala njegovemu temperamentu.Jeršin ni zaostajal,čeprav ga sicer nismo navajeni v "črnih 'vlogah.Prav zanimiv je bil M.Dolinar kot ,T orten Ki 11.V. br- šičeva je bila prijetna gospa Stockmannova,M.VenceJeva pa solidna Petra S to e kmanno v a. f«; e d manjšimi vlogami se je odlikoval premišljeni Aslaksen/B.Grubar/Sekundirala sta mu v vlogi novinarjev J.Bermež kot Hovstad in F.Gabrovšek kot Billing. "spitana orsterja e pred¬ stavil B.Vodopivec. Ponovno srečanje z Ibsenom na enem od naših odrov je bilo razve^ seljivo.Predstava Sovražnika ljudstva sodi med osrednje dosežke celjske gledališke sezone in zasluži zgolj oriznavalne pripombe. Andrijan Lah I Glavno je,da si-Oscar Wilde ^ j 1 Da, prav to8- glavno je, da si Oscar Wilde,in že vse vrvi od duhov:' osti in lahkotnosti,spretnosti in šaljivosti,prijetnosti in neresnosti,igrivosti in govorijivosti,skratka-dovolj je gledališ¬ ke ičinkovitosti in ešdne iskrivosti. Uspešna repertoarna poteza-tale uvrstitev najbolj blesteče A’il- dove komedije na program.Tudi tega,da se je celjsko gledališče od¬ ločilo za priredbo V/ildove igre, pripravila sta jo kar sam Jean Anouilh in u.Vincent,in ne za original,ne moremo zavračati.Videlo a se je namreč,da francoska obdelava ni ddvzela očarljivosti in mikav nosti temu .Vildovemu tekstu.Za natančnejšo primerjsvqoriginala in priredbe bi bilo potrebno prebrati ali videti oboje,kar pa nas tre« nutno niti ne zanima. To, da se je ob resnem Ibsenu znašel na programu neresni Wilde, je bila dobra zamisel.Tako gledališče drži ravnovesje med komično in tragično stranjo dramskega ustvarjanja. Oscar Wilde/1856-19oo^ je gotovo eden najbolj svojskih avtorjev v 2.polovici 19.stoletja.Vsestranski po svojem delovanju/pesnik,pi¬ satelj , dramatik, pravljičar, esejist, duhovi tež,umetnik življenja,pre¬ davatelj in kramijavec itd./,je ustvarjal sebi v zadovoljstvo,z vi¬ dikov esteticizma,individualizma in dekadenčnega senz .alizma.Je ede najbolj izrazitih predstavnikov nove romantike. Je j ansko zasledi o ori njem številne elemente »značilne za dobo-od dekadenčnega 3eazua lizma do simbolističnega spiritualizma,od igrajočega se posameznika v zgodbah in igrah do čutečega socialnega bitja v pravljicah in jetni ški baladi iz Readinga.Vendar je kljub vsemu IVilde le najbolj znan po duhoviti strani svdje narave, ojsthe aforizmov in oarado»cso b ezštevilnih domislic in zgodbic,tak je ostal v spominu,takega nam predstavlja tudi biograf Pearson.V tesni zvezi z njegovo bleste čo duhovitostjo in besedno iznajdljivostjo so njegove lahkotne konx verzacijske meščanske igre:Pahljača lady Vindermere, e pomembna žens ka,Idealni soprog in Rumnry/Važno je biti resen-ali v besedni igri Važno je imenovati se Trnest-1895/.P°leg komedij je dokaj znana š ,? Aildova dekadenČna drama z biblijsko tematiko .šaloma. Uot sem že omenil,je Bunbury najučinkovitejša Wildova komedija. tl 2 emelji na čisti igrivosti in domiselnosti,na dokaj konstruirani zgodbi,ki :>a ji konstrukcije ne zamerimo, saj nam le-to temeljito rne z zabavnostjo.Povrh pa-saj ne gre zar< s.Tn-ali nadvse pri¬ jetno izmišljati si zgodbe,igrati te izmišljene zgodbe,zabavati se ob igranju teh izmišljenih zgodb,zabavati občinstvo s temi izmišlje nimi zgodbami!?Gotovo bi O.Wilde takoj pritrdil u.Fryju, vojemu nasledniku v blestečem izrazju angleške komedije,da”je smeh nedvomnO najvišje znamenje genija v stvarstvu".Torej-smejmo se in udeležujmo se genialnosti,ki jo prinaša odrešujoči smeh. Za kaj pa gre v kome¬ diji? Da, pa res.Za nekaj zamenjav,za dva para mlada para,za nekaj fciiaav: likov, ki spominjajo na stalne tipe tradicionalne komedije, in za številne zaplete z učinkovitim happy endom. Eden od junaZkov si izmišlja gospoda ' unburyja in drugi svojega brata, oba z istim namenom, da lahko spreminjata način življenja, svo j*? življenjsko vlogo.Kot strašilo,povezujoči člen in deus ex machina - teljica in duhovnik.Simetrično gra njo dopolnjujeta služabnika. Prvi od junakov se kot Jaka dela "LJubčka" in končno odkrije,da j; celo v resnici Ljubček,s čimer ustreže svoji izvoljenki,ki terja raz¬ no "LJubčka".Drugi se dela "Ljubčka2,na koncu pa odkrije,da je tudi to dobro, če ni "Ljubček"; je pa vsekakor Ljubčkov brat.Tudi drugo imf /npr. Algernoon/ je dobro,primerno/njegova izvoljenka se zadovolji z drugim imenom/;še vedno pa se junak lahko preimenuje,spremeni,pre¬ krsti v "Ljubčka".Zakaj pa ne?Nič ni preveč obvezno in neomajno.Par j se gredo ljubezen,pa ne preeč resno.Ena od deklet odkrije,da je iz¬ mišljanje ljubezenske zgodbe tudi ljubezenska zgodba.Nasploh igra k nakazuje skoraj neomejene možnosti manipulacij. r a koncu so zadovo¬ ljene tako praktične kot sentimentalne zahteve,tako zakon denar je sveta vladar kot aristokratski predsodki o rouu. .Vildovo igro/v Anouilhovi in Vincentovi priredbi/ Glavno je, da s« ljubček je prevedel J.Javoršek. Z.Šedlbauer je režiral komedijo v at dinamičnem tempu,spretno in okretno.Pripomniti pa je treba,da ob hitrem tempu lahko uhaja besedni učinek.Scena U.Vagaje je bila prav pri jetn al n igri primerno lahkotna.v glavnih moških vlogah sta se po' javila Simčič/Algernoon Iffontcrief/ in B.Veras /Jaka »Vorthing/. 3 "»Simčič je bil komično razpoložen,vendar malce manj aristokrats uglajen,vseeno pa zelo živahen in učinkovit^.3.Veras je bil bolj za držan,komično manj poudarjen,včasih nekam nesproščen.Prav briljira' la je N.Božičeva kot lady Bracknellova.Tako s pojavnostjo kot z gla som je sugestivno obvladala prostor dm soigralce.Po vlegi v Simonov igri Bosa v parku j® ponoven dosežek te igralke.Dve nadaljni žen ski vlogi sta si razdelili M.Krošlova /Gvveuaolins/ in ' .Kjudrova /Cecilija Cardev/.M.JCrošlova je primerno zaigrala aristokratsko pre ciczo, ,r .Kjudrova pa seje sprostila in razmahnila v vlogi mlade na¬ ivke Cecilije."udi dodatni par se je lepo vključil ob glavno skupi¬ no ./J.Šmidov a kot gospodična Pri3mova in J.Pristov kot Chasuble/.Na razne muhe svojih gospodarjev pripravljena služabnika sta predstavi, la M.Podjed in S. Volf. Mislim,da si bo sijajna Wildova komedija zasluženo pridobila pri znanje občinstva.Celjskemu gledališču pa velja ponovno izraziti naj v boljšo oceno za uprizoritev te francosko začinjene angleške komedije Andrijan Lah b Zaključek sezone Q 1 ^ Ob kancu letošnje vsekakor uspele sezone v celjskem gledališču sm© bili priča še dvefa premier*Veberove komedije Ugrabitev in Pin- terjeve drame Hišnik.Obe igri sta dopolnili reoertoarno pestrost, vendar se mi zdi,da je bila časovna uvrstitev Pinterjevega Hišnika neprimerna.Težavnost in zahtevnost Pintarjeve igre se namreč ni3ta m gli ujeti s pomladno utrujenostjo gledališke publike in z nasto- oajočim počitniškim razpoloženjem.Tako bi bila za zaključni takt gledališke simfonije primernejša lahkotna Veberova komedija. Ta spretni izdelek sodobnega francoskega avtorja sicer ne prinaš- kake repertoarne obogatitve,pomeni pač le sredstvo za uravnotežitev resnih in komičnih sestavin gledališk gg programa.Skratka,imamo opraviti z burkaško gangstersko kamaitj« kolobocijo s primesmi iro¬ nije, satire in francoske duhovitosti,z delom,ki je namenjeno zgolj neoretenciozni zabavnosti,prijetnemu preživetju dveh gledaliških ur, Predstava je bila solidno organizirana.Režiral jo je Dušan Jova¬ novič s posluhom za igrivo neobveznost zgodbe.Posrečena i i domiseln; je bola scena S.Jovanoviča.Igralcem vloge niso nudile kaj več.Sode¬ lovali so: T, i ja Mencejeva v vlogi ugrabljene bogataševe žene,Janez Berraež kot pilot Hubert,Štefan Volf kot omejeni pastir Petitjean in Jože Pristov,Bruno Vodopivec ter Franci Gabrovšek, ki so nam predsta¬ vili tri gangsterske generacije jočeta,sina in vnuka.'asplošno—igra je muha enodnevnica,ki zbledi ob boljših komedijah iz letošnjega repertoarja/Bosa v parku,Glavno je,da si ljubček/. Preselomo se k "zamotanemu Pin ter ju”, kakor o tem sodobnem an¬ gleškem dramatiku piše R.Schechner v gledališ ^em listu, .e ob gledan in tudi po gledanju igre Hišnik s -o lajjko o ■‘zamotanosti" tega teksta prepričani.V čem je "zamotanost"? Predvsem v nejasnosti li¬ kov in njihovih odnosov,v nedorečenodti,v negotovosti,'za kaj sploh gre".Po drugi strani pa je ob avantgardni svojskosti igre prisoten tudi "navaden realizem",ko se zdi vse kar 'jasno in orijemljivo'. 2 Vendar se občutek realizma ponovno izgublja v zapomenih,ki vodi, v nadrealizem.Pinter si gledalca "privošči”;vodi ga v blodnjak go’ jen ja in ravnanja $ vojih jusakov,a &u ne da rešilne niti.Povrh se ; ne ozira na trajanje vsega početja v igri,tako da tudi dolžina ig. 0 pušča nelagden občutek. Se e, prav nič popuščanja "komercialnim" tež¬ njam. R.Schechner umestno primerja Pinterjevo dramatiko s prozo H, Jamesa in F.Kafke in pravi:"Jaae3 3e je bolj zanimal za preskušan, in fragmenta: ni h odnosov v globinah človeške duše.^aSNca je vedno pripovedoval zgodbe,v katerih njegovi junaki ni3e imeli pojma,kaj se z njimi dogaja.če združimo ta dva,mislim,da spoznamo,kaj Pinte: išče". Vendar se zdi,da je ta kaj iracionalen in nedo3tooen, ostaja ne¬ razložljiv in odprt. Harold Pinter/roj. 193©,židovskega rodu iz Londona/ takole razi; ga zametek svoje igre Hišnik/citat iz gledališkega lista/:Srečal i dosti potepuhov,mislim pa,da bi vendarle lahko izločil enega.Jiti nisem dobro poznal;kadar sva se srečala,je samo on govoril.Nekajk] sem naletel nanj,no,in čez kakšno leto je nekaj v meni dozorelo. Nekaj bistvenega iz te opredelitve je v igri ostalo kljub vs< stilizacijam,ki jih nujno prinaša oblikovanje dravskega dela:nepo polno avtorjevo poznavanje junaka in burnost junakovega govorjenji V bistvu razkriva i^ra Hišnik eksistencialno tesnobnost/deloma tu< socialno stisko/,ki je prekrivana z ©oiljem govorjenja. Pinter dobro pove,ko Državi:"..ljudje se krčevito oprijemajo besed, da bi ubežali resnici,da bi se zavarovali pred nevarnostjo morebitnega odkritja". Nedvomno gre za resnico poraza,poloma,brezupa,preti po nevarnost morebitnega odkritja niča, brezteaeljnosti,praznino, izgu! 1jenosti.V tem primeru se potrjuje Nietzschejeva misel:umetnost imamo zato,da ne umremo od resnice. Zanimiva je tudi naslednja Pinterjeva izjava:" Zunaj/npr.sobe/ , 3 neznan i;: tuj svet. Prepričan sen, da je v vsakem človeku nekaj tega strahu pred tem,kaj mu lahko prinese". Soba je torej varnost, zuna¬ nji svet nevarnost.Človek se skriva v sebi in se boji ven. .'eveda je skromni kotiček varnosti/t. j.člotokova eksistenca/nenehoma og¬ rožen od velikanske izvensobnosti/ali tudi izvensebnostiJ/.Misli a, da je te tipična situacija v ličniku:HiSnik/ez.Dsvies/ pride/ali j< pr i pe 1 j an/te&k® v sobo/živi jan jaki prostor/.Tu išče nežnosti živ¬ ljenjskih keabinaci j, tu na koncu prosi, OjL lahko ostane. Človeka,o katerima prihaja v stik,brata "ick in Aston,sta raz¬ lične naravo.Prvi jo bolj ekstravertiran,drugi introvertiran;prvi bolj napadalen,razgiban,s spreminjevalniai težnjami,drugi bolj nego tov,vase zaprt,statičen, "ed tremi osebaui se razplete paleta odnosov:ed odnosa gospouar/brata/-najetnik/"hišnik"/ do sadomazehi stičnih odnosov v mali skupnosti,©d boja za obstanek do boja za prevlado v določenem prostoru. Vsekakor gre za svet v malem, kjer se marsikaj dogaja,kjer pa v bistvu prevlada neomajna določenost, Ok¬ use jenost, nespremenljivost, eksistenčna ujetost, n^sezadr/ejAstatič- Zanimive so razlage, podane v gledališkem listu.Kislim, da je stvar povsem odprta.Ta ali ona interpretacija sta si enakovredni. Opozoril bi še na naslov:Hišnik.Glavnemu junaku Je namreč res po¬ nujeno mesto hišnika, vendar pa junak do tega :sesta v totaft igr« ne /Oavies/ je torej le negacija hišnika,je neuišnikjhišnik bi bil lahko nekdo,ki bo hlšo/proster^/ obvladal, 'er pa takega ni, je hiš¬ nik v bistvu odsotni Godot,odsotna IT. Videl sem že nakaj Pintarjevih iger .Od vseh se mi zdi Hišnik najtežavnejši, Ogromno terja od igralcev in od gledalcev. Kolekciji in Ljubimec sta krajši igri,ki učinkujeta izrazito hladno,skoraj suho.Nasprotje obema je Vrnitev,ki temelji na gledališči učinko¬ vitosti,kar šokantnosti.Igro Nemi natakar/FTuhinjske dvigalo/ poz¬ no st 4 na:B 12 knjižne izdaje.Po vzdušju in situaciji spominja ta igra precej na Becketta.čeprav je nekaj beckettevskega tudi v Hišniku, kaže onenjena igra le dokajšnjo avtorjevo -vojakost.Odi tali bi ji lahke,da je predolga,vendar moramo upoštevati,da Pinter ne hedi pot racionalno sterilizirane umetnosti,ampak nas vodi v igro življenja, v kateri ne manjka bacilov iracionalnosti. V takem cvetu pa je eleient časovnosti postrahaka stvar.Postavija se sevada vprašanje komunika¬ tivnosti Hišnika.če ijca igra ne doživi Širšega sprejema, ni nič čudno. Pinter veliko/ali oreveč?/ zahteva od gledalcev;gledalec se mora močno zavzeti, se aozorno truditiyrazmišljati in stalno sodelovati \ ob igri, kar pa večini ne ustreza. Naj bo stvar s publiko,kot že je, velja pa pribiti,ua je Hišnik orvovrsten gledališki dogodek.Gledal sera ljubljansko gostovanje,kjer so se odlično uveljavili vso prota¬ gonisti in doživeli tudi zaslužen aplavz. S.Krosi kot Davies je bil spočetka male utesnjen,nato pa se je raz¬ mahnil in naravnost briljiral v govorno in izrazno nadvse zahtevni vlogi.Otožno zamišljenega Astona j^predstavil B.Guu£ar,ki je vlogo oblikoval zelo pozorno in intenzivno.Živahni, okretni,muhasto snremen- ljivi i'iek pa je bil H.Simčič.Bil je sugestiven, dinamičen, izrazit. Režija Z.Šedlbauerja je vsekakor zaslužna za veliki uspeh igre, saj se je morala boriti s težavnostjo teksta in s pozornostjo gledalcev. Zaključek sezone je kil tako vsekakor kvaliteten, vendar, ko t ss^ ža omenil ,pretežak. Komentiranje celjske gledališke sezone končujem z dobrim občutkom in s priznanjem umetniškemu vodstvu in igralcet za ujinove čosszka. Andrijan Lah Gledališki komentarji A, ((I _ ^ Oton Župančič:Veronika Deseniška Gledališka cezona v Celju se je začela s oravo "celjsko" vsebino. eu številnimi dramami o CelJanih,predvsem pa o usodi Veronike Dese— niške, "male" žrtve "velikih" dinastičnih interesov, je Župančičevo dramo zasledoval sloves lepe poezije,a manjše dramske učinkovitosti. čenrav se zdi na prvi pogled to kar dejstvo,se je vendar pokazalo,da more spreina režija uveljaviti tudi gledališkost dela. Veronika Deseniška je nastajala v zgodnjem Župančičevem "shakes- pearskem" obdobju v začetku dvajsetih let/izšla in prvič uprizorjena 1924/.Prevajanje Shakespearovih dram je nedvomno vzpodbudilo Župan¬ čiča k pisanju drame iz "slovenske" zgodovine. Najbrž je pomanjkanje velikih domačih zgodovinsko političnih dejanj/prim.Prešeren:8.sonet sonetnega venca/ usmerilo Župančiča k snovi iz peetre preteklosti nemških fevdalcev na domačih tleh.Pa vendar-zgodovinsko ozadje je navsezadnje postranska reč.Župančič je ustvaril pravzaprav ljubezen¬ sko "izvenčasovno" dramo,intonirano novoromantično in v značilnem modernističnem besednem blesku,ki se razkriva v okretnih blankverzih. Ta eterična preja lepega čutja in manj močnih strasti nam vseeno kaže, da Župančič dramatik ne dosega Župančiča lirika,ali bolje,da Župančič lirik ne pusti razmaha Župančiču dramatiku. Ir er pa domačih "klasičnih" dram ni na pretek,je vendar treba posvetiti več Dozornosti tej edini Župančičevi daljši drami. Hežija F.Križaja deluje premišljeno,podaja nam intimno ljubezensko dramo v komornem vzdušju, v enaki meri posveča pozornost tekstovni in gledališki strani.K primernemu vzdušju je pri>omogel tudi scenograf A.Lavrenčič.Okoli Veronike in drugih je stalno prisotna teža "celj- stvaVoklepi, orožje/, nekake brezosebne sile oblasti, ki jo sicer oseb¬ no predstavlja grof Herman. Med igralskimi kreacijami je na prvem mestu omeniti Vinu Kjudrovo v vlogi Veronike•Verjetno bi težko kjerkoli v oloveniji dobili pri¬ mernejšo igralko za to\vlogo.Kjudrova je že po naravi disponirana za 2 "naivske" vloge.Znala pa je podati pravo paleto razpoloženj,od vedre dekliške igrivosti do spoznanja krute neizbežnosti.Izžarevala je kar tisto heinejevsko romantično ljubezen iz pl mena Asra/welche sterben, wenn sie lieben/.Podoba,ki ostane v spominu.Friderik, njen Romeo,je bil S.Potisk.Svojo manj simpatično vlogo je oblikoval zanesljivo z zanj značilno zapetostjo,ki oa včasih deluje nesproščeno.Primerni Herman TT je bil P.Jeršin,na pol neizprosen oblastnik,na pol suženj svojega po¬ slanstva”/ kreonističen tip!/.Tudi M.Frošlova jo bila kot Jelisava na ravni drugih akterjev.Prepričljiva nesrečna žena,ki ni deležna moževe ljubezni.Njena tragedija se mi kaže večja kot Veronikina.Jelisava je žrtev okoliščin/dinastična poroka/ in še prezrta od moža,medtem ko je Veronika res žrtev sistema,a jo ljubezen soremlja do konca.Menim,da bi bila Jelisava primerna glavna junakinja nove drame na celjsko temo. Opaznejšo vlogo je imel še S.Krošl kot Bonaventura.Bil je sugestiven ko običajno.V drugih vloga^je sodeloval skoraj ves ansambel celjskega gledališča. Nasploh:dobra poetična uvertura v realnost sezone. Andrijan Lah L S, Avgust Strindberg:Gospodična '■'ulija Po lanskem uspešnem Ibsenu/Sovražnik ljudstva/ smo na celjskem odru dočakali letosš še drugega Skandinavca:Avgusta Strindberga /1849-1912/* Avtor Gospodične Julije je vsekakor ena najpomembnejših osebnosti v literaturi na prehodu stoletij.Izredno plodni in razgiba¬ ni švedski ustvarjalec s svojimi duhovnimi in stilnimi preobrati že najavlja velike spremembe,ki so se začele javljati v umetnosti 2oI. stoletja.Čeprav je -kot Ibsen- najbolj znan po svoji realistično na¬ turalistični fazi/Oče,Gospodična Julija,Upniki,Tovariši,Smrtni ples/, zasledimo pri njem vsaj še pot v novo romantiko/simbolizem/ in celo v ekspresionizem.Nedvomno je Strindberg med tistimi avtorji 19.stoletja, ki še delujejo moderno.Preberimo samo kako njegovo avtobiografsko ali izpovednih prozo/Pedakova izpoved,Sin dekle,Inferno/.Žal je samo prvo delo dostopno v slovenščini,in to v prevodu izpred 5o let. Vsekakor velja pozdraviti uvrstitev Strindbergove drame na pro¬ gram celjskega gledališča.Na oder ljubljanske drame Strindberg po vojni še ni priromal,spominjam pa se izvedbe Gosoodične Julije/ gle¬ dališče Ad $oc/ s Počkajevo in Rozmanom v glavnih vlogah. ’.al uprizo¬ ritve nisem videl.To pa je menda ve3 Strindberg na naših povojnih odrih,če odštejem akademijski oredstavi Gospodične Julije in Očeta /prim.Repertoar slovenskih gledališč 1867-1967/. Celjska uprizoritev nam je morala pravzaorav uO*cazati zivo3t ali oreživelost Strindbergove dramatike tu in zdaj.Režiser D.Jovanovič nam je oripravil naturalistično detajlirano in izniansirano postavi¬ tev, ki samo v pantomimičnem simbolnem orizoru izskoči iz enovitosti. Kar presenetljivo "tradicionalno”, a svežo in prikupno sceno je pri¬ pravil *V”atanovič. Igralskixi trio žal ni bil izenačen.Prednjačil a sta S.Krošl kot služabnik Jean in J.Žmidova kot kuharica Kristin.Krošl je leno nihal od robatosti primitivca do olikane okretnosti svetovi jana. Ur - l . uti n ^ je kar najbolje izpeljala oznako samega avtorja v gledališkem listu /citiram:Navsezadnje imamo Kristin, deklo,ki je ooo*je. Ijena nesamostoj¬ nost, topoumnost, kakor se je razvila pred peč jo , prenatrpana z moralo ■H 2 in vero,ki sta ji v krinko in za grešnega kozla. / Precej medla ozaro na enostranska je bila M.ZorSiSeva v vlogi gospodične Julije.Zdi se mi, a že po temperamentu ne ustreza tej prenapeti,dedno obremenjeni,vznemir- pa tudi premalo raznoliko, Kljub temu je bila predstava v celoti prav sugestivna,vzdušje oa primerno napeto.Zdi se mi,da je tekst nekaj krajšan,vaaj na koncu sem opazil,da ni tistega merjenja sil med Kristin in Julijo,preden gre Kri¬ stin v cerkev,o biblijskem izreku;in prvi bodo zadnji in zadnji prvi. Tako je tudi zaključni duhovni 3pooad med Julijo ip Jeanim prikrajšan za prejšnje izhodišče in se nekam prehitro izteče,Kakorkoli že- pred¬ stava s tem izpustom ni bila bistveno okrnjelna, izgubila pa je seveda neko poanto. Občinstvo je sledilo igri z zanimanjem,jo pospremilo z naklonje¬ nostjo in s priznanjem ustvarjalcem, Strindberg Da je prestal test življenjskosti s prav dobrim uspehom. Andrijan I ah yPesem hoče biti luč 1 - , 3 . ^ °^upina mldaih celjskih gledališčnikov /grupa poetica/ je oriora- vila recital pesmi Federica Garcie Lorce.Priredlitev 3 mo imeli uri¬ lo š no st videti in slišati tudi v Ljubljani 28.1.1971. Izvajanje lirike ni enostavna stvar in to tudi /ali colo!/ za ig¬ ralce, saj ti pri svojem običajnem nastopahju na gledaliških deskah uporabljajo dokaj drugačea?govorni ton in način.Subtilnost,ki jo vse¬ buje Lorcova lirika,pa je še posebej trd oreh za interprotatorje. Prireditev je uredil in režiral Bruno Vodopivec,bil pa je obenem tudi eden od recitatorjev.Ob njem sta nastooala še Anica Kumer in Bogomir Veras.Besedi sta se na odru pridružila še luč in glasba,ki¬ slim, da je prireditev lično/svetlobno/ monotona in da bi različna jakost in barvnost luči pripomogli k vzdušju na 3ceni.Blaaba/5egovia- skladbe za kitaro/ je bila primerna,kostumi pa nič kaj učinkoviti, še najbolje je delovala A.Kumer. Če nekaj besed o razpostavijanju.B.Vodopivec se je odločil za umei jeno menjavo recitatorskih pozicij.S tem se je sicer izognil statič¬ nosti,uvedel na novo vnrašanje,in torslišnost glasov v posameznih v notranjost odra GbK&g&jižk umaknjenih ali celo stran od občinstva obr¬ njenih nozicijah. Glede interpretacije bi oriDomnil,da je B.Vodopive« večkrat hitel s tekstom,kar se mi ne zdi smiselno in dobro/v3aj za Lorco/.Imel na je nekaj pesmi,primernih svojemu tonskemu načinu. n olj lirski glas ima B.Veras,ki je podajal tekste v glavnem izenačeno. A. Kumer ima lepo barvo glasu,kar ji je omogočilo pretežno ustrezne in¬ terpretacij e.V celoti simpatičen,a ne navdušujoč nastop. Prireditev nam je pokazala poe iji naklonjeno ljubiteljsko pri¬ zadevnost celjskih gledališčnikov, poslušalcem pa odkrila razsežai svet besednega maga F.G.Lorce, pesnika mračnega otožja in zastrtih strasti,nadrealističnih vizij in življenjske elementarnosti. Lorcova pesem j e LUG. Andrijan Lah 3 . 9 ? Galebi niso poleteli V slovenski novejši drami motiv je z no mladeniške ga uporništva ali at iskanja absolttnega ni nov.Najdemo ga v raznih preoblekah: v aitološl zgodovinski/npr.Smole: Antigona,Krst pri Savici/, politično aktualistič /npr. P. Kozak: Kongres, Legenda o svetem Che/ ali realistično vsakdanji oziroma družinsko -ntimni/npr.Zupančič:Hiša na robu nesta ali pa Rože Jutro polpreteklega včeraj/.K slednjemu tipu sodi tudi nova drama I. Kamenika Galebi,uprizorjena v letošnji jubilejno sezoni celjskega gle dališča. Ničesar nimam proti politično osveščujočemu ali "angažiranemu" gle- ališču,oa najsi bo to tip Brechta in Weissa ali Sartra ali celo Ibae na.Javija pa se vprašanje umetniškega učinka,če prevladuje vsiljiva udarnost/čoorav najnaprednejše/ tendence/npr.Weiss:Pesem o luzitan- skem strašilu/ ali pa že preide drama v dolgovezen disput o raznoterih avtorja zanimajočih vprašanjih/npr.Kamenikovi Galebi/.Drama lahko de¬ luje z dveh vidikov:kot pomembno literarno delo,gledališko primerno realizirano ali pa z manjšo literarnostjo,a toliko večjim gledališkim bleskom.To so sicer znane in stare stvari,a si jih velja osvetliti, ko se lotevamo razmišljanja o Kamenikovih Galebih. Le-ti o vme3,na ši¬ roki ravnini med obema poloma,a zahtevajo do svojih tekstovnih značil stih dokajšen gledališki trud za vsaj primeren uspeh. Avtor je gradil igro na preskuŠeni realistični dramaturgiji,ki je tudi retrospektivni skoki bistveno ne pretrese jo. Ob prikazu družinske, vzdušja pri Kraljevih/ali pri Slehernikovih ali pri Tipičnikovih/ je hotel avtor obdelati bistvena vprašanja naših slovenskih dni.^al bole. igra na gledalcu preveč občuteni konstruiranosti,ki jo povrh spremiji ppeenostavna tipizacija likov. Pri tem je se ...ar cel, hi 3 ni prijatelj in rezoner,ne samo bledo neizrazit,ampak povsem odveč/res je,da sodeluje pri šahu in pove nekaj o galebih/.Vprašanje je tudi jezik oziroma 3ti. zlasti v dialogu med Danijelom in Vatejem.Brata se naure« pogovarjata v nekakem vzvišenem,moderniziranem mrakovekem načinu z dodanimi sočne. Sim izrazjem/npr. aufbiksarsko hejrevolucionarstvo in hejrevolucionart 2 aufbiks/. Pa preidimo k osrednji temi drame:spopadu med galebništvom/galebir revolucionarji, iskalci, uporniki/ in pritličnost jo vsakdanjega vegeti ran ja/pria. tudi Župančičeve sokole in orle proti vranam/. Name sto ga¬ lebi recimo divja raca in že 3mo pri v moralno mlako meščanske družb drezajoči Ibsenovi drami. Avtor nam predstavi tele člane družine r 2 vsrka vase rasne uporniške,romantične, idealne težnje in si jih pri ■ godi.Leonce in -ena sta v nevarnosti,da postaneta le funkciji.Reši¬ tev je v huraorju-ali kot pravi dramaturg Lampret: Humar je edino s^-r-e^S stvo, s katerim je mogoče sintetično zaobjeti razdvojenost človekovi* 2 - narave in 3e izogniti tragiki alternative in banalnosti kompromisa, _ /iz gledališke, ga lista k Leoceju in Leni/.Nedvomno gre pri Leonce^v- in leni za tehtanje človekovih možnosti in nemočnosti,podano 3 suv£ " re no st jo komičnega duha. Režiser M.Herzog je ustvaril lepo,tekočo On duhovito predstavo, primerna scenska podoba pa je bila delo A.Lavrenčiča.Ved igralci velja opozoriti predvsem na J.Bermeža kot Kralja,B.Grubarja kot Vaj rija in še Š.Volfa kot Leonceja.M.Zorčičevi Lena ni omogočila izra¬ zitosti.V številnih drugih vlogah je ustrezno nastopil še velik d«_X ansambla/?!. Božič, B.Veras, P. Jeršin, M. Dolinar, B. Vodo pivec, J. Šmidova, J.Pristov,S.Potisk,B.Alujevič/. B&chnerjeva igra,polna ironičnih utrinkov 'n humornega razpolože¬ nja, ne deluje toliko a sproščujočim smehom,kolikor z nasmihanjem spoznanju o človekovih mejah in z očarljivostjo večno pravljičnega v svetu banalne vsakdanjosti. Andrijan Lah Plautov Hišni strah Zaključek celjske gledališke sezone smo dočakali s Plautovim Hišnirastrahom /orva uprizoritev te igre na Slovenskem/, ed motivi,ki so vodili gledališče pri uvrstitvi tega prastarega dela v repertoar, so verjetno tile:kulturnozgodovinski ozir s stališča programa,lahkot¬ nost in zabavnost teksta s pomislekom na gledalce ob koncu sezone in praktično gledališki vidik,računajoč na igralce,katerim igra n di nove oblikovalne možnosti/ali tudi ne/. Sicer pa bi težko našli v igri kaj bolj tehtnega ali celo zanimi¬ vega za današnjega gledalca.Zdi se,da dokajšnja površnost,shematičnost in neproblematičnost rimske komedije tioov,te različice grške nove ko¬ medije, v našem času ne zmore več razgibati občinstva, anjka namreč celo bistveno-zaresen komični učinek.človek se resda posmehne ali nasmehne, vendar bolj deležu igralcev kot pa zaslugam tek3ta,*”ljub temu menim, da je občasna uvrstitev/npr.enkrat na deset let/ take muzejske igre v spored le umestna,seveda izraaito s kulturnoam&isric zgodovinskega sta¬ lišča, saj manjka delu tako čase presegajoča umetniška veljavnost kot tudi vnlivnost v kakršnemkoli pogledu/komičnem,izpovednem, vsebinskem, idejnem, izraznem/. Kar pri igri ostane,je izvedba.Le-ta je bila v okviru možnosti kar sveža.Režiser Zžšedlbauer je izpeljal to komedijo zmešnjav v primernem tempu,dokaj glasno in vihravo. 5 rijetna dekorativna scena je bila delo J. Vaga je. Igralci so igaali tipe, kar že 3amo po sebi omeju je. FajveČ oesedila in gibanja je imel B.Vodopivec kot Tranio/zviti suženj/.Bil je okreten in učinkovit.Bogati trgovec Teopropides/nekak Pantalone ali lundo Maro je/ je bil P. Jeršin, njegov zapravljivi sin Filolahes pa B. Vlujevič.Vdrugih vlogah so nastopili j* Številni člani ansambla.VečJih igralskih stvaritev ni bilo in jih ni moglo biti,a solidnosti ni orimanj- tovalo. Res. po Claudelu in Biichnerju se človek težko zadovolji s Plautom.,* zaključek sezone je bil vsekakor primernejši kot lanski/Pmterjev Hišnik ’ : e bil pretežak/.če pa pogledamo celotni letošnji repertoar, moramo pri¬ gnati,da je bil po pestrosti,vsestranskosti in pretežno tudi po kvaliteti laravnost vzoren. Andrijan Lah Uprizoritveni dogodki v celjskem glidališču ‘ jQ nekaj let nazaj nas celjsko gledališče privablja in pre¬ seneča »razvnema in razveseljuje z odličnimi predstavami.Očitna je ustvarjalna svežina tega številčno ne velikega ansambla,p,, tudi repertoarna politika je s svojo premišljenostjo in prožnostjo vred¬ na priznanja. Prve tri letošnje premiere so bile dejansko sami "dogodki", N ajprej smo bili priča krstni uprizorutvi Mikelnove drame Stalinovi zdrabniki/sočasno je izšla pri založbi Obzorja knjižna izdaja te drame/.Ta idejno-politična, skoraj dokumentaristična drama je že te¬ matsko nenavadno vabljiva.Avtor je v nji strnil cel kompleks zna¬ nih in manj znanih dejstev o stalinizmu, ali kot sam pravi »drama je "hkrati poskus biografije in interpretacije stalinizma".Čeprav je soočanje s stalinizmom najizrazitejša plast drame,pa vator ni zane¬ maril karakterizacije in psihološke niansiranositi junakov.Poleg nekaterih zgodovinskih oseb/Stalin,njegova žena Alilujeva,Trocki, Kamenjev, Tuhačevski/ im„ najvidnejšo vlogo v drami predvsem šesto- ri ca zdravnikov/^ebede v, Kuligin, A s tr ov, Zinaida, Bori s, Pr of e s or/. Sama situacija v daami spominja na ekspozicijo kake eksi¬ stencialistične drame,ko se junaki znajdejo tik pred zdajci o biti ali ne biti/npr.Sartre:Nepokopani mrtveci/.Morda naslov Sartrove drame dobro označi tudi položaj zdravnikov v Mikelnov! drami.Ok¬ virna zgodba je namreč takale»vrsto zdrabnikov privedejo neke noči v Kremelj in jih puste čakati.To čakanje je dramsko izredno napeto, saj je čutiti,da gre junakom za kožo.Zdravniki zastopajo v debati razna stališča,od ostrega,napadalnega,protistalinističnega/Boris/ do stalinizem opravičujočega,razumevajočega,potrjujočega/^ebedev/• tesnobno vzdušje kremeljske sobe se razpira v razne časovne sloje Preteklosti/pogovoril zgodovinskih,političnih oseb/.^retji sloj naši— topa j očih/1. politiki, 2. zdravniki/ predstavljajo funkcionali stično determinirani predstavniki NKVD /polkovnik,poročnik,vojaki/. Urama se po stopnjujpči napetosti konca s samomorom/posred— n im/ enega od zdravnikov/Kuligina/ in z informacijo o Stalinovi smrti,k±yyinr pa « tbi ž o kateri obvesti zdravnike Profesor.Zdrav- aiki podpišejo zdravniški izvid o Stalinovi smrti/razen Astrova/ in odidejo v negotovo prostost,zlasti Boris,ki je.mislec,da je pred smrtjo,povedal preveč resnice v sobi,polni prisluškovalnih aparatov. Urama se tako nadaljuje še potem,ko luči ugasnejo. 2 Odrska realizacija je bila dobra.Režiser M,Herzog,ki nas je že večkrat očaral s parvim gledališkim bliščem,je to pot zgradil notranje napeto in poglobljeno predstavo,ki je uspela privabljati nenehno pozornost/omeniti je seveda treba,da zgodovinsko in poli¬ tično slabo informiranim gledavcem ni lahko spremljati predstave, ker pač zvedo preveč novih podatkov v kratkem času,povrh pa se mo¬ rajo še časovno orinetirati/.Smiselno in sugestivno sceno je pri¬ speval A.VlMrrenčič,kostumi pa so bili delo A.Dolehčeve. Med igralci je tako po poudarjenosti vloge kot po sugestivni izvedbi izstopal B,Grubar,eden naših najbolj dinamičnih igralcev /Boris/.Uspešno so mu stali ob strani kot zdravniki M.Simčič/lebe- dev/,S # Krošl/Kuligin/ in B.Alujevič/Astrov/.Prizo.poln intenzivno¬ sti, je ustvarila N.Božičeva kot Stalinova žena Alilujeva.°talin, ki je bil na odru umestno postavljen v senco,bolj neoprijemljiv si¬ stem kot dejanski človek,je zaigral B,Vodopivec,maršala Tuhačev- skega pa J.Pristov*Vidnejšo vlogo je imel še novi član celjskega gledališča I.Ban/Poročnik/.Sodelovali pa so šesB.Veras/Trocki/, Zinaida/J, Tomašič/, Profesor/M. Dolinar/. Predstava bi zaslužila,da bi jo spoznali v širšem slovenskem kulturnem prostoru/želimo si,da ne bi gostovanja slovenskih gleda¬ lišč prcpddala zardi pomanjkanja finančnih sredstevjkot npr.nere¬ alizirano gostovanje mariborske drame v Ljubljani z Brechtovim Življenjem Galilea !&&lileia/. Morda bi doplnil poročilo o Stalinovih zdravnikih še z nasled¬ njo informacijošNa Borštnikovem srečanju 1972 so dobil nagrade tri¬ je ustvarjavci omenjene predstave :B,Grubar Borštnikovo nagrado za vlogo Bor is a, A, Lovrenčič Borštnikovo nagrado za sceno in poseono nagrado Ljublanske banke še režiser M.Herzog. Skratka:uspešna predstavitev nove in kvalitetne slovenske drame. , .. . Prvo slovensko izvedbo je doživela tudi znamenita igra c *Marlowa Tragedija o doktorju Faustu/v odličnem prevodu «3 .Menarta/ Nedvomno je Faust eden naj zanimive j ših literarnih junakov vseh ča¬ sov,Čeprav zaačilen predstavnik prehodne dobe med krščanskim sred¬ njim vekom,usmerjenim v transcendenco,in novoveškim antropocen¬ trizmom, temelječim na empirizme in rabelaisvskem geslu Pij»je Faust daleč prešel svojo dobo.Ostaja aktualen vseskozi,dokler bodo obstajale močne človekove individualne težnje po absolutnem,pa n ajsi bo tox na področju znan ja, spoznan j a, čut en j a ali doživljanja. 3 Veliki sodobnik in predhodnik Shakespeara Marlowe/1564-1593/ je snov za Fausta dobil n nemški ljudski knjigi iz 16.stol.Tudi zgodo¬ vinski Faust jo živel v 16.stol./prim.K,Baschwitz/Doba čarovnic/. Motiv sam/človek proda dušo hudiču/ pa zasledimo še prej/npr,Mira- kel o Teofilu/*V zavest kulturnega Evropejca se je seveda upravičeno najbolj vtisnil Goethejev Faust.Tudi epika 2o.stol. ne zanemarja Fau sta.^a dokaz na m služita lahko znani roman T,Manna Doktor Faustus in f&ustični motiv v velikem mitskem romanu modernega sveta 0 času in reki,monumentalnem delu ameriškega pisateljskega velikaha T.Wolfa ^ri Marlowu sio sevjja šele na začetku faustizma.V igri se lepo vidijo še sledovi srednjeveške morali tete, obenem pa se že raz¬ grinja pred nami tragedija velikega individulaizma.Človek ±ž ter sile neba,pekla in zemlje zaplešejo šivov ples življenja na velikem ddru sveta. Mislim,da nam je celjska predstava,ki jo je režiral F.križaj, tak Bivov ples uspelo pričarala.tesnobno obredno vzdušje se je pre¬ pletli! z živopisnimi prizohi,globijim idejnim dilem n m glavnega juna¬ ka pa so sledile razgibane potegavščine. Scena A.Lovrenčiča in kostu mi M.Jarčeve so bili zelo učinkovit prispevek k predstavi.Režiser je imel na voljo za vodilni* vlogi v drami dva zelo primerna in spo¬ sobna igralca*6.Krošla kot Fausta in S.Potiska kot Mefistofela.V dru gih vlogah pa je sodeloval dom a la ves ansambel celjskega gledališča Krosi kot Faust je bil zvedav in razgiban,tuhtajoč in razvnet,pokon čen,drzen,ne povsem ujemljiv, a v celoti pomenljiv.S. Potisk je ust* rezal Mefistofeluives ironičen in skeptičen,nekoliko skrivnosten,pa spet radoživ in poin "metafizičnih kljukastih finV.Med* izstopajoče vloge mpremo šteti še Faustovega služabnika hagnerja/M.Simčič/« Karla V. in Burkeža:oba*B.Grubar/,Papeža/I.Ban/,Luciferja/J.Pri¬ stov/ in morda še koga.Fragmentarnost drugih vlog je puščala manj možnosti igralcem.Izjemi sta prizor s sedmimi smrtnimi grehi/Krošlo- va,omidova,Goršičeva,Kumrova,Božičeva,Tomažičeva,Belakova/ P r i zor s Heleno Trojansko/šmidova/. ^elo zadovoljiva,pestra in mikavna predstava. Dokajšnje in prijetno presenečenje je bila uprizoritev Cankarjevih Romantičnih duš,tega avtorjevega dramskega prvenca,ki je bil izveden doslej na slobenskem poklicnem odru le v sezoni 1922/ 3-923 v ljubljanski drami/6 predstav/• 4 V Petdesetletno neprikatovanje Cankarjeve drame ne s je domala že prepričalo o preveliki kvalitetni gibkosti ali kar neuporabnosti drame.Moren priznati,de je celjska predstava režiserja D.Mlakarja odkrila v tej z apo stav 1 j eni Cankarjevi igri veliko mero zanimivosti, dovolj literarne in gledališke kvalitete ter nekaj aktualnosti oziro ma splošne veljavnosti*^ igri so nakazani že motitoi poznejših zre¬ lejših Cankarjevih iger .predvsem tistih s politično problematiko. Najbolj razviden je pač tipično cankarski/novoromantični/ raz p or med vvetom idealttete/romantičnih duš/ in svetom realne prakse/po Sartrovo bi rekli: svetom umazanih rok/.Drama je sicer po zasnovi rea listična.saj prikazuje 3tvarne,obstoječe odnose v mešoamski družbi, obenem pa težave romantičnih bitij/-avla Zarnikova/ v si vem, vsakda¬ njem svetu.^am glavni junak dr.Hlakar/verjotno delna simMlika imena ) nekam hitro in neverjetno preskakuje iz enega ekstrema v drugega; zdaj ima izredno voljo do moči in svet suvereno obvladuje,potem pa nenadoma ves mehak sanjari o idealni Njej,Pavli, kot prava romantič¬ na duša.Njegova vzvišena ljubeken,Pavla Zarnikova,rejenka profesorja Maka,-junak si jo oblikuje po nekaki 3 tendhalovski kristalizaciji- tudi sama sanjari o novej? življenju,spočetka sicer o novem življenju z drugim moškim,dr.Rtnonom/lilc Pavle spominja deloma na Nino v Kra¬ lju na Betajnovi/.Spopad romantičnih duš z banalno življenjsko pra¬ kso se konča s pričakovanim polomom romantičnih duš:popolna roman¬ tična duša Pavla /skoraj simbolna podobajtako je bila v predstavi tudi poudarjena/ na koncu igre umre,delna romantična duša,dr. u lakar pa ostane razočaran in strt ob izgubi idealitete• ^ajbrž se bo spet oprijel svojega političnega delovanja/?/. kežijska postavitev P.Mlakarja je bila sveža in zanimiva.Mi¬ slim,da je uspela prikriti tudi slabše strani teksta, ocensice rešitve A »Lovrenčiča so kar po vrsti odlične ■ Tudi scena Romantičnih duš je posrečena in duhovitajzdi pa se mi,da deloma umestno sledi Kor-unc/i scenografiji celjskih uprizoritev ! -‘ankar jevih dram. Igralski delež je bil takle‘glavno vlogo advokata in pftlitik ta dr.Mlakarja je solidno odigral J.Beršež s poudarki na razdvojenos - ti Mlakarjeve med dvema poloma nihajoče osebnosti.Mlakarjevega po±l— ticnega nasprotnika dr.Delaka je upodobil L.Vodopived /ot rahlo zadr žanega.a potuhnjenega spletkarja.Zanimiv dr.Strnen je bil I.Ban. h 5 Ned drugimi nastopajočimi velja omeniti "romantično dušo" Pavlo Zarnikovo,ki ji je dla & A.Kumrova dovoljšnjo mero eteričnosti in nežnosti,S,Potisk je pokazal v notarju Vrančiču nekaj novih črt svojega igralskega obsega.Vidneje so izstopali še M.Goršičeva kot žena profesorja Naka, K .Božičeva kot Vrančičevka in B.Alujevič kot Mlakarjev pisar Vernik,Sodelovali so šex J,Pristov,M.Krošlova, B.Gru bar,M.Dolinar,L.Belakova,Š,Volf in M.Podjed. po dveh presenetljivih Cankarjih v celjskem gledališču v prej¬ šnjih sezonah/Za narodov blagor,Hlapci/ je mogoče tudi postavitev Ronaantičnih duš oceniti vsestransko povoljno. Andrijan Lah Razkol med bistvom in formo /W.Gombrowicz: Ivona, princesa Burgundije-predstva v celjskem gledališču/ Gombrowiezeva igra o Ivoni,princesi Burgundije se mi kaže kot pravo nasprotje Bttchnerjeve komedije Leonce in Lena.Pri slednji blagi spreleti romantične ironije,oviti v očarljivost pravljičnega, pri Ivoni pa razgaljenje pravljičnega s hladnim in neusmiljenim tu¬ šem groreske.Igra očituje številne lastnosti svAjega avtorja,inte¬ lektualistično zaostrenega, brezkompromisnega in provokativnega polj¬ skega književnika evropskega ranga V/itolda Gombrowicza/19o4-1969/. Avtor je živel od 1939 v emigraciji, na j prej v južni Ameriki,nato v Franci ji.Uveljavil se je v številnih literarnih z vrsteh/romani, novele eseji,dnevnik/.0 njegovem romanu Ferdydurke sem pred leti v Dialogoh poročal.Nekeko ob robu drugega pisanja je napisal Gombrowicz še tri drame,ki jih lahko štejemo v avantgardno dramo.To so: Ivona,princesa Burgunfije/1938/,Poroka/1948/ in Opereta/1966/. Vsebina Ivone je v kratkem naslednja:Na burgundskem dvoru/dvor ko¬ lektivno tvori formalistično masko,ki se izogiba bistvu/ se pojavi Ivo na/pravzaprav jo teti privedeta na oder sveta, na katerem naj bi se formalizirala/.Neugledna,salbo oblečena,grda in tiha Ivona/v igri iz¬ reče le nekaj besed/spravi s svojim čudnim nastopom/v glavnem le sto, in gleda/ dvor v nemir in bes.Zakaj ? S svojo pojavo ruši absolutni 1 formizem dvora/vsakdanjega sveta/ in opozarja na bistvene stvari/bedc omejjenost,tragiko,resnico eksistence/.Kraljev sin princ Filip se z It no iz muhavosti zaroči.Ivona,ki predstavlja globlje čutenje življenji doživlja tudi ljubezen scela,absolutno in ne pozna čustvene površnosl dvora.Princ je najprej prevzet,potem ps mu Ivonina predanost preseda in se hoče rešiti teže absolutnega.Ves dvor je kar naprej vznemirjen. Svet je iz tira...Ivona vse nemo opozarja na njihovo revnost,majhnos relativnost.Tega ni mogoče vzdržati JDvor /svet/ mora uničiti Ivono /bistvo/,če hoče živeti nemoteno dalje/zakrit v forme/.Ivono sklenejc umoriti.Ivonin umor pa ni direkten,ampak prikrit v formo nesreče/Ivo- ni se zatakne v grlu ribja kost/. Dvor nakaže zdaj še eno formo .'poklo¬ nitev žrtvi .Nedvomno bo v redu opravljena tudi pogrebna forma/le-ts na odru ni več prikazana/.Dvor si oddahne,menda ni na pragu kake nov Ivone ?Vrnimo se v zavetje form:naučenih kretenj,puhlih besed,lepih cunj... 2 Posredno bi mogli primerjati Ivono s Smoletovo Antigono/le-ta se-odrsko neobstoječa-kot izrazita ideja upira dokončni formalizaciji sveta/, deloma pa s Strniševim Samorogom/svet je utemeljen ns žfctvi,po tem pa živi od nje,a zagrnjen v svoje vsakdanje funkcije in maske/. Uprizotitev Ivone sta pripravila režiser D.Jovanovič in dramaturg I.Lampret.Slednji je igro tudi prevedel.Čeprav ima Ivona podnaslov ko dija,je to le s pridržkom,vsekakor toliko,kolikor sta komediji npr. Molierov Ljudomrznik ali Gribojedova Gorge pametnemu. Zelo izstopajočo in zanimivo konstruktivistični scenon je pripravi K. Kočevar.Kostumi,ki so brižno obudili stare čase-nekako vzdušje toge Španskega dvora-so bili delo M.Vovkove in A,Dolenčeve.Kot asistent re je sodeloval pri predstavil R.C.Jackson,predavatelj režije na Sonorna State collegeu v Kaliforniji. Predstava je učinkovala strogo,hladno,natančno,domišljeno.Vsekakor Gombrowiczu us trezno. Na j brž pa ne bo osvojila širše publike, morda pra zaradi Gofebrowiczevege hladnega seciranja življenjskih dejstev.Komedi ja deluje depresivno,moreče,vznemirljivo.Kdor jo domisli,ji ne more u žati.^otovo je močan gledališki doživljaj. Igralske stvaritve: v glavni vlogi Ivone je bila zelo opazna J.Šmid va,ki je svojo v glavnem nemo vlogo oblikovala mimično dognano.Važ¬ nejše dvorske maske:F.Jeršin je bil posrečen kralj Ignac,N.Božičeva p dobra kraljica Margareta,I.Ban se je kot princ Filip ponovno uveljsvi S.Krošl je bil korekten komornik.živahno dvorno damo je odigrala J.Io Žičeva,objestna prinčeva prijatelja sta bila B.Grubar in B.Alujevič. Da pravzaprav ni "malih" vlog,je ponovno dokazal S.Potisk s svojim do podrobnosti izdelanim služabnikom Valentinom.V nadaljnjih vlogah je n stopil Še skoraj ves ansambel gledališča:M.Goršičeva,A.Kumrova,M.Podj L. beiakova,M.Krošlova,M.Dolinar,J.Pristov in B.Veras. Gombrovviczeva igra delaje obenem aktualno in izvenČasovno.S svoj r*anico o svetu Ivona ukinja igra in nas izpostavlja nevarnemu prepih bivanja. Andrijan Lah Antigonizem ali permanentni konflikt /Ob Sofoklovi Antigoni v celjskem gledališču/ tT. 5 Zadnja premiera v sezoni 1972/73 v Celju je bila Sofoklova Anti- gona/v novem prevodu K. Gantar j a/. Me d starogrškimi tragedijami oh¬ ranja Antigona za današnjega gledavca verjetno največ mika.Aktual- nost bistvenega konflikta v Antigoni/individuum proti oblasti/ še ni zbledela,o čemer navsezadnje pričajo tudi številne variacije antigonskega motiva v literaturi 2o.stol./npr.Hasenclever,Anouilh, Smlole/. človekova usoda je vezana na nekaj mitskih obrazcev oziroma izro¬ čil.Evropski svet je sprejel vplive grško-rimske inxk*šžax judovsko- krščanske mitologije,evropska literatura pa je pričela z mnogošte¬ vilnimi variacijami trojanskih vojn, odisejad, argonavti jad,prome te j- stev,ojdipovstev,antigonstev itd. in biblijskih tem.Vsekakor je pote v tovrstnih delih bistvenejše vprašanje kako kot pa kaj.Umetniik vliva v stari vsebinski kalup svežino svoje individualnosti. Nenehno obnavljanje istih tem je potrdilo za dvoje stv*ri:za večno vračanje istega v krogotoku človeških življenj in za veliko, močno,morda kar obupno željo posameznika,da vtisne v ta enako pote¬ kajoči® mitski svet svojo osebno variantico,svoj znakjdrugeče iti skoz ta šumni plaz,kot drugi so hiteli in hitijo/R.M.Rilke/. Antigonizem predstavlja to, kar bii Nietzsche označil kot izreka¬ nje svetega Ne,kot boj Leva/Jaz hočem/ proti Zmaju/ Ti moraš/.Lev je potemtakem Antigona, Zmaj pa Kreon.Srečata se dve izključujoči se sili, sporazuma med njima ne more bi ti.Znani glavni motiv Antigone se da povedati v enem stavku:Ojdipova hči Antigona se upre ukazu svojega strica kralja Kreona in pokoplje svojega brata Polineika, Kreon pa jo zato obsodi na smrt .Antigona torej žrtvuje svojo eksi¬ stenco za esnco.Esenca je v tem primeru neomajni,nepisani,večni zakon bogov, kot meni Antigona .Se veda je ta ne pisani, neomajni, večni zakon bogov mogoče enačiti ksr z notranjim človekovim občutkom za dolžnost,z nekakim kategoričnim imperativom, x Zanimiva je značajske anliza obeh glavnih junskovroba sta kole¬ rična,nestrpne,nepopustljiva.Režiser 8 F.Križaj je poudaril to zna¬ čajsko plast.S tem sta lika oridobila na življenjskosti ter se spremenila iz nekakoh govorečih idej v vročekrvna, razburjeno dispu- tanta.Glavna junakinja je bila koncipiran predvsem kot jezna upor¬ nica ali celo ohola individualistka,ki se upira bolj zaradi sebe kot zaradi brata/prim.Anoilh/.Tako se ni zdelo,da nastopa Antigona 2 v imenu lastnega »toliko citiranega izreka:Ne da s«rvražim-da ljubim, sem na svetu.Njen spopad s Kreonom je bil najbliže krčevitemu spopri¬ jemu dveh nepomirljivih oholosti.Režiser je zlasti dobro vodil zbor, obredno vzdušje pa je mestoma spominjalo na Umor v katedrali. Funkcionalno, barvno izrazito sceno je pripravil A.Lovrenčič.Omeniti je treba ponovno sveži in tekoči novi prevod K.Gantarja. Naslovno vlogo je oblikovala M.Krošlova v prej omenjenem smislu mračne in samosvoje zegnanke.Zanimiva "demonična " Antigona,tragič¬ na, ker presega "normalne" d&menzije.Avtokratskega in vzburljivega Kreona je zaigral S.Potisk raglbano,sugestivno in suvereno. Sodelovali so šw: L.Belakova/Ismena/, B. Vodopivec/Stražar/, B.Alu- jevič/Haimon/,B.Veras/ Tejrezias/,J.Bsrmež/Glasnik/,J.Ž Šmidova /Evridika/,S.Krošl/Vodja zbora/jzbor tebanskih starcev pa so se¬ st a vi jali: M. Arsenjuk, I. Bam, M. Dolinar, P. Jeršin, M. Pod jed, J. Pristov, M.Simčič in Š.Volg. Kvaliteten zaključek kvalitetne sezone. Andrijan Lah Ogenj je našel Premeteja (, rt. Z /Vene Taufer:Preme tej ali tema v zenici senca-predstava celjskega gledališča/ Srečanje Tauferjeve drame z gledališki*-im edrem se je peka- zale žele ilustrativne in n peučne.Ker je bila celjska predstava krstna uprizeritev Tauferjevega Premete ja/drama je nastala že 1965, v knjigi pa izšla 1968/,je bile v espredju pričakevanje e petrditvi ali zanikanju gledališkesti te pesniške drame.Pe prvem gledanju bi lahke petrdil,da mi je branje drame nudile več,vsaj glede teksta Gledališki splet glasev, svetle be, senc, barv in gibev je dele val sice všečne,a sama sperečelnest teksta je bila zaradi hitrega gever« nekajkrat prikrajšana.Več je bile užitkarstva eb samih glasevih lepezvečnega teksta in delema eb pesameznih izrekih ali izrazih. Sicer pa je Dredstsva delevala dvejnerket ebredne epravile/v smislu nakazevenja elementarnih življenjskih skrivnesti/ in ket filezefski disput/v smislu razčlenjevanja elementarnih življenjs¬ kih skri vnesti/.Taufer ju je bližja intelektualistična estrina ket čustvena mehkeba,zate deluje Premetej večinema hladne.Pe načinu ebravnavanja enteleške preblematike je Tauferjeva igra še najbliže danes že "klasični” Smele te vi Antigeni .Serednesti pa bi našli ša tudi s seečanjem raznih gledišč v dramah P.Kezaka/npr.Afera,Ken- gres/. Grški mit e Premeteju služi Tauferju seveda zgelj ket izhedišče za ebravnave sedebnih idejnih dilem,ket primerna tema za demiselne variacije.Relativna večnest antičnih metivev priča,da naš svet ni prišel desti dlje ed starih Grkev na pedrečju skrivnedti bivanja: e vprašanjih nastanka in izvera,znanja in speznanja,dejenja in mišljenja,skratka:e vprašanjih elementarnega in duhevnega egnja. Zaradi izgubljene religiezne esneve se mederni Premeteji delne prikrajšani,pridebili pa se zapletenest medernega čleveškega sveta. v Premeteju lahke iščeme predvsem pežrtvevainega ečete ljudi, teh Premete jevih biti j, tistega bega,ki se je lečil ed»/ begev in se približal ljudem ter jim darevel egenj/elementarni in duhevni/,zars di tega pa pestal žrtev tirana Santsa /in ljudemrznika ?/ Zevsa. /Zanimivi primerjavi s Premetejem sta vsekaker Lucifer/Nasi^ec luči in Kristus,eba v nekem smislu upernika preti delečenemu /patriar¬ halnemu/ redu./.Pe drugi strani pa že antični mit na^azuje/te dej- stve Tauferjeva drama ečitneje peudarja/,da iznajdene pegubi iznaj¬ ditelja.Ogenj terej uniči svejege "izumitelja","edkritelja". 2 Antični Pr«met*j je bil zaradi kraje »gaja kaznovan/prikovan na Kavkaz, strmoglavljen v Tartar/. Taufer jev Prometej umre v ognju /nesreča,samomor,kazen/.V ooeh primerih je naukrne igraj se z «g- njem!Oba primera potrjujeta propad idealista v realnem svetu.Ali bo sledila feniksovska preobrazba ?Ali pa bo zenica teme/večn« bivajoče teme/ zakrila sonce ?S«veda gre tu še za varianto:Preme¬ te jev *g«n^x#«xHK*^*aix "iznajdeni" ogenj je ure je ni, oblikovani ogenj domačega ognjiščajizven moči Prometeja in ljudi pa ostaja vsesplošni ogenj eksistence in ogenj kot kozmična sila. Pri Tauferju ne gre toliko za izum in dar ognja, pač pa v največ j meri za uporabo ognja.Se pravi:za različne možnosti uporabe ognja /če predstavlja ogenj idejo-torej za uporabo ideje/. Ogenj/idejo/ si junaki Tauferjeve igre predstvaljajo različno: Prometej idealistično,Zevs prakticističao/njegov vidik vladarja je sorodeb Kreonovemu v Smoletovi Antigoni/,Hefajst tehnokratsko /slednji na koncu tudi obvlsda položaj-torej nagib družbe v "krasni novi svet po Huxleyev«,v perfekcioničen tehnični svet brez čustveni in idejnih motenj ?/.Anarhističnemu uporniku Herakleju pomeni ogenj; /permanentno/ revolucij«,Pandori ljubezen. Režiser D. Mlakar je uspešno izdelal nekatere scenske rešitve /svetloba/,zanemaril pa deloma vprašanje izraz nesti/jasnosti/ teksta, zlasti v začetku.Svoje delo je sicer opravil profesionalno solidno.Primerno in praktično scen« je oblikovala M.Vovkova.Eno¬ stavne in en«tne,a raznobarvne kostume /simbolika barv ?/ je pri¬ spevala M.Jarčeva.Igri prilegajočo se,8 ne izstopajočo glasbo je napisal D. Božič.Igralsko zbor se je znašel v rahli stiski: posa¬ mezniki v igri s« le preveč govoreče ideje in ne polnokrvne figure,. B.Grubar kot Prometej je bil primerno razvnet in razgiban,za¬ nesen in glasen, vendar je ostal v območju že znanega.Krošl kot Herskle j-soliden, a ne v dosegu svojih boljših vlog.S .P* tisk je kot Zevs lahko kar nadaljeval lanskega Kreona z nianso roba tega, a premišljenega «blastnika;B. Veras je kot Hiron variirala 3voj« sicer boljšo vlogo v Rozmanovih Zvon«vih.Opozori ti kaže predvsem na B.Alujeviča kot Kratosa.Pri tem igralcu se opaža stalen,simpa¬ tičen razvoj k igralski zrelosti.Tudi 3.Vodopivec kot Hefajst je bil dokaj zanimiv,izdelan in izrazit.he malo možnosti s« imele ženske vi«ge:A.Kumrova kot Pandora/zanesena naivka/,M.Krošlova kot Atena/povprečna razvajenka/ in N.Božičeva kot Hera/praktična gospo dinja/. Celgsko gledališče je začelo letošnjo sezono m z igro,ki ima svoje pesniške in uprizoritvene kvalitete, vendar pa ji le man,] Uq_ Go 2A ** . » Polemični zapisek o Čehovu /A,P.Čehov:U*va- predstvava v celjskem gledališču/ Ocenjevalčeva situacija je pravzaprav paradoksna, x zkazati bi moral dovolj izrazito osebno noto,svoj in svojski pogled in izraz,po drugi strani pa bi moral biti čimbolj trezen,realen,hla¬ den, racionalen, skratka, ob jektiven.Seveda je vprašan j e, kako biti istočasno oseben in objektiven,saj so osebno čustvovanje in miš¬ ljenje,osebne simpatije in ideje težko uskladljive s trezno,ne¬ pristransko, "pravično" presojo,pa naj gre za tako ali drugačno ocenjevanje.Zdi se,da žrtvujemo enkrat več enega,drugič več dru¬ gega pola,ko prihajamo do nedoločljive sredine,Vendar razdor med subjektivizmom in objektivizmom /oboje je sicer do neke mere re¬ lativno/ ni edini problem kritiškega pisanja. Pomisliti je treba še n atn to,da kritik ne piše zgolj zase /mogoče je seveda,da piše predvsem za honorar, tire j: zase/, zato se ne more ukvarjati z nekakim sebi zadostujočim ekshibicionizmom, niti ne piše predvsem za strokovni krog gledališčnikov,Tu obstaja še Širši krog za gledališče zainteresiranega občinstva,ki je lahko bolj ali manj zvedavo za oceno te ali one predstave. Kri tik se tako ne more zadovoljiti niti s samovščečnim hermetičnim pisanjem niti s strokovnim žargonom,ampak šele s širše razumljivim in ne nazadnje zanimivim pisanjem. Vse to pišem s prepričan jem, kako težko je us¬ pešno rešiti ta nakopičena nasprotja,Temeljna stvar pa se mi zdi kritikova privrženost gledališki in igravski umetnosti. B rez ljubez¬ nive naklonjenosti do gledališča utegne postati kritiško pisanje zgolj suhoparni manirizem.Seveda takoj sledi vprašanje:mar ni kri¬ tiško pisanje domala blokirano,če obstaja prej omenjena gledali¬ šču naklonjena ljubeznivost ? Kamen tega uvoda je bil zgraditi most h kritiki drame Jehova 2 Utva,Celjsko gledališče je igro uprizorilo kot svojega prvega celovečernega Čehova, ^daj pa skok v subjektivizem,Nikoli nisem maral in tudi zd lie Jehova,Razumljivo je,da taka osebna značilnost otežkoča axi kar onemogoča povsem pravično oceno,Zadovoljiti pa se kaže z ugotovitvi jo,da najbrž ne moremo biti vsi navdušeni za vse/avtor— «j©/»Mino,kar nas lahko vrže s tira ustaljenih simpatij in prepri čanj,je tako imenovani gledališki čudež,to se pravi,da ti nenadom tudi delo neljubega avtorja začne ugajati,a seveda zaradi gleda¬ liške uprizoritve,No,slednje se mi pri celjski predstavi ni pripe tilo. Nasploh Brcosi še nisem doživel,da bi mi bil kdaj kak C e hov všeč,Vedno se mi je zdel grozno dolgočasen,moreč,turoben,kar ne- znosen,Vsi ti strički/ anje/,1 vano vi, Ut ve, Tri sestre idr, so se m vezali v skbxxk&x enotno zmes,ki jo označujejo findesieclovska utru j enos t, ut e sn j emo st in brezizhodnost • Pasiviz em, melanholij a, s ta cija-vsa ta dejstva ustvarjajo v dramah C e hova kaj neprijetno vtdušje,Prepričan sem,da je Cehov za d&ločen temperament povsem nesprejemljiv.^eloma je podoben po svoji lirski in sentimentalno melanholični intonaciji ^ankarju,bolj Cankarjevi prozi,saj se je Gankar k sreči kot dramatik le naslonil pretežno na Ibsena,la "k sreči" pomeni,da je C ank ar zaradi zveze z ibsensko dramo iz¬ bral dramo z dogajanjem/izjema le i-epa Vida/,Pri °ehovu pa drame ne prikazujejo doga jan j a, ampak stanje,^lednje je seveda zelo "nedramsko”,je pa blizu težnjma simbolističnega gledalisca/npr, Maeterlinck/,ki je nakazovalo razna duševna stanja in poudarjalo večji pomen notranjega kot zunanjega,Nekaj simbolizma ima tudi Čehov pri Utvi,Naslov nas sicer takoj spomni na Ibsenovo Divjo 5 račko,vendar .je simbol race pri Ibsenu drugače realiziran. kakorkoli žesčehovska Rusija oziroma ruska provinca nas spor nja na Rildov aforizem o Ameriki,le Ameriko je treba spremeniti v Rusijo.V tej spremenjeni podobi bi se aforizem glasil:V Rusiji .je življenje eno samo dogocasno spuščanje duše.Cehov je nevsezadn, mojstrski avtor v tem,kako upodablja to zdolgočaseno in obupa polno vzdušje.Njegovo pisanje ali pa gledabje njegovih iger deluj* talco,da se pričneš kar takoj dolgočasiti.^amen je torej dosežen. •Dolgočasnost preide od pisatelja k bralcu ali gledalcu.^-n zdaj” še režiser in igralci.Čim bolj ustrezno in učinkoviti bodo to dolgočasnost podali,tem "bokje^ bo vse skupaj.Dileme je sejali naj igrajo dolgočasje ali naj se še sami dolgočasijo. in sklep,ki ga dobita bralec n li gledalec:svet je dolgočasen življenj e j e pusto »prazno »banalno,bedno,brezizhodno,odurno,obupno Seveda,nekatere osebe iz dram Čehova imajo težnje po svetlonovem živlenju,a teh teženj ne uresniči j o/ali jih ne morejo ali nexzsoi znajo uresničiti//prim.tudi Cankar/.Kako naj vzamemo Čehovaikot realističnega upodabljavca ruske province v času usihanja stare /plemiške / družbe ali kot analizatorja splošne človeške situacije Ker nas danes manj zanima dokumentarnost te dramatike,moramo sle¬ diti predvsem drugi točki,če pa storimo to,vidimo,da je Cehov v i tesnem sorodstvu z novejšo dramatiko absurda/npr.Ionescom eli Beckettom/.Prednost zadnjih dveh pa je v tem,da sta modernejša, bolj naša. Če to:ni mogoče reči»da ne bi bilo življenje tudircteffk®x t&kb,kot ga opisuje C e hov.Narobe-takega živijenja,bolje životar¬ jenja ali praznega vegetiranja je najbrž več kot dovolj. v endar še vedno ostane vprašanjeieli naj se v gledališču dolgočasimo? Res,če je dolgočasje stvarno in če se držimo Hamletove oznake gl* dališča,potem moramo to prikazovati."Si tako bomo Čehova kazovali,se z njim ali ob njem dolgočasili »postali naveličani xii in melanholični ali pa ostali brezbrižni in neprizadeti.Oe pa je kaka stvar v Čehovu problemska/ali problematična/,pa je to priče¬ vanje o breztemeljnosti,o praznini.Kljub temu pa ne vem,kaj naj bi počeli s čehovsko variacijo praznine danes,kajti stilno je C e hi zastarel avtor. Kot rečenosnajbrž je za določen temperament Čehov neprebav* Ijiv avtor.Čehovu sicer ne gre kratiti tradicionalnih literarnih kvalitet,kar je treba posebej poudariti.Polemični,e potrebni ob¬ račun s Čehovom s tem sicer ni končan, je pa v glavnem nakazan. Preselimo se zdaj k predstavi a največjim možnim objektivi* mora/najbrž jalov posel/.Režiser I.lTory je naredil približno to, kar je mogoče:iz dolgočasne drame je naredil srednje dolgočasno predstavo.Organizacija odrskega prostora in dogajanja/ali stanja, je bila sprejemljiva.^cena ^.Hočevarjeve je delovala neobremenjen« stvari je bolj nakazovala in odpirala kot uokvirjala.Skratka-pozi* tivno.Vprašanje je kostumografija/A.Dolenčeva/:Ali naj se zadržuj« pri starih modnih vzorcih ali naj kostume modernizira? Navsezadnj če se že scena loči cd realizma Stanislavskega,na j se pa se kostu grafija.Že pri Ibsenovem Sovražniku ljudstva so se mi zdele povse' odvečne obleke preteklosti.'^ igra je kar klivale po moderniziran; kostumih. Med igralci se je izkazal P.Jeršin kot stari oorin.Lil simpatičem,dobrodušen,uglajen,rahlo nebogljen starec.Brižno se je posvetil tudi dribnejšim niansam v ravnanju.Neuničljivo mladostna je bila M.Ooršičeva kot igralka Trepljevajpovezala je svoj tempe¬ rament z vihravostjo,površnostjo in saraozaverovanostjo te osebe. I.^an kot njen sin Konstantin Irepijev je bil nekam moderno jezno mladeniški,sicer pa dovolj značilna neodločno uporniška in zmeden 5 iščoča romančicna duša »Izrazito profiliran,izdelan in domišljen Je bil J.Pristov kot zdravnik Dorn.J.Bermež kot pisatelj Iri- gorin ni utegnil pokazati kaj novega ,mudil se Je v me Jan korektno! sti.J.Iomažičeva Je kar predestinirana "naivka ,a vtej vlogi /se^ ni ogrela.Opazen Je bil 5.Volf kot sočutje vzbujajoči podeželski učitelj Kedvedenko.Sodelovali so šejL.-^elakova kot &aša Oamrajeva /igralka pridobiva na glasovni ij mirni oni zanesljivosti/ ter kot njene starša ^amrajeva M,Podjed ter J.^midova.Skrat#a-igralcem ne moremo oporekati storitvenosti in stvarilnosti. Vendar -močnejše Je čehovsko razpoloženje kot igralska kreativnost,morda prav zat6,ker so osebe Čehova le del praznine, najmočneje pa učinkuje pri Čehovu prav praznina, iz te praznine pa sevajo/morda/ želje po življenjski polhosti/prim.^urnjfeHriaik^ tmTTgj-fcr jp.grvjh , J p s n i h , sončnih dni,polnih borb,polnih ječanja.../ najbolj pa lermontovska "ta dolgčas,ta žalost o AndriJan Lah Triumf igralca /I.Torkar:Požar;predstava v celjskem gledališču/ M Bilo je tisto veliko,o čemer je mogoče pisati le v superlati¬ vih.Tisto,kar se prijeti le tu inntap,kar te vrže iz tira,prevzame, zajame;ko si očaran in premagan, ko je magična meja med odrom in dvorano ukinjena, ko je vse eno samo/tat tvam asi/.Krajše bi se reki lo temu:gledališko doživetje. Omogočil nam ga je prva# celjskegagledališča S.Krošl,ki je zmoge in znal razpreti šoroke registre svoje astvarjanosti* v Torkarjev! monodrami Požar/nspisani ta mokstrshega igralca Staneta Severja/. Krošl je bil vsekakor nadvse primeren,da je realiziral to Severjevo vlogo,saj je igralec Severjevega formata/tu je mišljena kvaliteta, ne pa stilne ali govorne podobnost/V.Krošlo v igralski razpon je vr« den občudovanja:ko se nam zazdi,da mu ustreza najbolj visoki,tra-j gični stil poetičnevdrame/npr.Kralj Ojdip,škof Becket v Umoru v katedrali/,pa nam že Pintarjev Hišmik dokazuje nasprotno.Nič slabš ni Krošl v klasičnih realističnih ali naturalističnih delih/npr. dr.Stockman v Ibsenovem Sovražniku ljudstva ali lakaj Jean v St* in bergovi Gospodični Juliji/.Pa tu sta še imenitni Hoederer v Sartro vi h; Umazanih rokah ali pa presenetljivi Hvastja v Cankarjevih Hlapcih,da omenimo le nekaj kreacij. Če upoštevamo Sartrovo oznako :človek je možnost .uresničitve, vidimo,de ima igralec velike možnosti uresničevanja/čim večji igralec,večje možnosti/.Ko kot Sisif privali kreacijo svoje vloge do vrhunca,doživi tisti hip radost izpolnitve,občutje zmage,srečo ustvarjalnosti.Kaj zato,če se spusti spet dol,k začetkom poti na goro,ki obeta popolnost ob združitvi dela in misli, posameznega s skupnim ?Ponovnd> vzpon je seveda težak,a vabljiv,morda utrujajoč 2 a obetajoč.Strinjam se s G a musovim mnenjem,da imamo lahko Sisifa za srečnega. Čas ni merilo za veličino,radost ali pomenljivost ustvarjanja.R 03 se zdi,da ostane o igralski kreativnosti ohranjeno le bežno in skromno kritiško pisanje/danes seveda že tudi filmski ali zvočni zapis/,8 treba je pribifcijni merilo to,kar ostane/npr.likovne stvaritve, literatura,ohranjena v knjigafi,glasbne stvaritve,ohra¬ njene v notnih zapisih itd./,ampak to,kar nastane/je nastalo,nas¬ taja, bo nastalo/. Sicer pa-vrnimo se rajši k našemu srečnemu Sisifu oziroma tre¬ nutno točneje k nesrečnemu predčasno upokojenemu cirkuškemu klovnu Valentinu.Le-tega nam je Krošl oživil z magično silo svoje umetno? sti.Že dejstvo,da je od ''alentiziovega prihods na oder in do njego¬ ve gaodhod#'/klovnovo bivanje na odru sveta trja po običajnem časovnem štetju uro in četrt/ občinstvo povsem p ežeto z igralčevo prisotnostjo,osebnostjo,mislijo in dejavnostjo in da ostaja nemo, kar brez diha,nam pove dovolj.Igralčeva sugestivnost nam omogoča bivanje na skupnih doživljajskih valovih,pa čeprav se morda/pov¬ sem ali deloma/ ne strinjamo s klovnovimi idejnimi postavkami. Na j prej:igralčevo telo,kretnje,glas-vse intenzivno,obvladano, doživeto,prežeto z onoinsotjo vloge/stvaritve,osebe,resnice,ek¬ sistence, življenja/.Igralčevo gibanje:prej mrtvi oder zaživi,vse doba svoje obrise,klovn Valentin obvladuje prostor,sovražni prosto: a vendar klovn vztraja in zmaguje,čeprav tudi zastaja in obupuje; pri oživljanju prostora pomagata klovnu še dve osebi/igralca S. P tisk in M.Gregorač/,a vendar vemo,del bi klovn napolnil uz lastne osebnostjo vse kote odra in dvorane,povsod se bo razširil njegov gib,njegov glas, njegov dih.Kovnova neumrljivost. 1 Igralcev preobleka,maska: si ti in nisi ti, si to in nisi to. Klo vn,ume tnik,člo ve k naaploh.Individulani,so ci&Ini,ve čni č lo ve k. Vs« te ve^e in preobraža.Klovn živi na toliko ravneh/kot vsakdo/, kj-ovn prevladuje tekst,tekst je samo Še scenarij,da klovn živi, toži,želi,se muči,se bije,vije,sije,gasne,hasne in žari.In namen tega žarjenja ?Nietzschejev Zaratustra pravijKaj bi počela ti, žareča zvezda,če ne bi bilo tistih,katerim svetiš ? Sprejeli in dojeli smo žarenje zvezde/prim.zvezda-zvezdnik/ oziro¬ ma umetniškega totala,ki nam ga je ustvaril Sandi Krošl.Total zu- nanjegaln notranjegadogajanja,volje in moči, truda in discipline, ustvarjalne zbranosti in predanosti,znanja in čuteče vneme pa še neuničljive življenjske radoživosti .Klovn Valentin na odru na koncu umre/obsodil se je sam ali ga je obsodil svet ?/,igralec/oseba/ in klovn/vloga/ se tedaj ločita,a spet se vračata k izvoru enosti kot Lorcova pesem -luč,ki sreča samo sebe in se znova vrne. Prisostvovali smo tako obredu združevanja in ločevanja sebe in drugega,sebe in sveta. 0 Kfslingerjevi režiji velja reči,da je omogočila igralcu/Kro- šlu/ kar najuspelejšo kreacijo.To pa je tu bistveno.Podrediti se nečemu/igri/in nekomu/igralcu/ je tu pomenilo doreči in doseči. Hvalevredna je tudi scenska podoba- delo A.Lavrenčiča.Svet stvari, ki človeka utesnjuje in imejuje,tlači,a obenem napolnjuje njegovo eksistenco z asociacijami in s pomini.Sodati je še treba,da Je do¬ živel Torkarjev Požar na celjskem odru svojo krstno uprizoritev /predatvase v okviru komornega odra Herberta Grilna/. Morda se dodatni zapis o nekaterih vidikih same igre/mogli smo jo že prebrati v Sodobnosti 1971/.Izkazala se je močno gle* liska,tehtno problemska,vendar nekajkrat čustveno r.prerazvneta 4 /5e se v* da človek bere ali gledat® asociacijami, ki se ponujajo; Searer,gledališče itd./.Redko uporabljana oblika monodrame je s Tork jevim Požarom doživel© nedvomno uveljavitev, Požar kot igra in po žar kot alegorija imata asociacije s hlap- cefc Jernejem.Hlapec Bern®j požge Sitarjevo kmetijo,ko ni našel pravice ne pri ljudeh ne pri bogu,pravico za svoj® rušilno dejanje si vzame sam.Klovn Valentin požge cirkus/gledsliščemdružbo,svet/, ker le-ta ni najboljši oziroma po njegovem prepričanju slab. Vsekakor je "alentin deloma permanentni revolucionar,razočaran zaradi neizpolnitve lastne družben® vizije,po drugi strani pa je osebno užaljeni in prizadeti zvezdnik,ki mu ne gre vse po njegovem Grizeta ga predčasna upokojitev,potisnjenost vstran/Valentinova upokojitev je s stališča cirkuške upfcave povsem razumljiva,saj js Valentin nasprotoval novi cirkuški smeri/.Sedaj 3e Valentin spo¬ minja prejšnjih dogodkov/iskanje izgubljenega Časa zarsdi tega, ker junak ni več usmerjen v prihodnji čas/.Zanimivo je,da pred¬ stavlja nasprotno stališče Valentinovemu njegov sin cirkuški di- rektor/borej mlajša generacija nasproti starejši-prim.dve genera¬ ciji gledališčnikov tudi v Hlengovem romanu Orfeum/.Nasprotje,ki se nakazuje, je nekako takole:Valentin zastopa umetniške težnje stare šole,ki je bila pred časom sicer nova,Valentinov sin pa praktične menežerske težnje modernega poslovanja/tudi v umetno¬ sti, gledališču itd./. Podoba o cirkusu brez zaščitne mreže in o smrti artista Črnega kondorja in Valentinove hčerke Sinje ptice kaže na večjo nevernost moderne cirkuške/eli sološne /eksistence,vsegakorbtudi na večje težnje po dražljivi in ceneni spektakularnosti/ceneni seveda s stališča gledalcev gladiatorskih bojev,ne pa s stališča 5 gladiatorjev/.Valentin je čustveno razvnet,zato ga uničije požar tudi navznotraj./sam pravi:srce je majhno in zato vsakokrat zgori- hitro... .famst je proti požarom bolj odporna kot arce./.Enooki Freak predatval ja Valentinov drugi jaz v pogledih na organizacijo cirkusa/'gledališče,druž&e,življenja/,vendar ali ne vidi sveta kot Enooki le enostransko ? Valentin pravi dalje:Naš program/op.v cirkusu/ je bil tako nov,da so ga vedno večje množice gledalcev spremljale z viharnimi aplavzi! In kako je bila ta naša Zlata arena/ime cirkusa/ v prvih letih po ustanovitvi že sama ha 3ebi lepa.. ./torej mit o zlati dobi/.P 0 tem pa je prišlo kvarjenj e/iz gon iz raga/.Ni čisto jasno, zakaj .Ali pro¬ gram ni bil več tako nov ? Torej so imeli prvav tisti,ki so hoteli spet nov program ?/res-za ceno žrtev, po Valentinovem mnenju neuteme¬ ljenih/. Morda se ni svet poslabšal,ampak le Valentin postaral ? Zgodbe o prvotnem raju in slabšanju svete beremo že od Biblije ali pa od Eezioda daige/mit o človeških dobah/.Vse to je mitizacija. Jasno pa je eno: vsak Čas je istočasno najboljši in na j slabši, kakor kdaj in kakor za koga. Valentin nadaljuje:Toda-kvaliteta našega programa se je slabšalal I jaxpK4ŽKkax}iiajBHKi£&:i±x/o b j e kt i vne ali subjektivne okoliščine Direkcija je pričela popuščati nizkim strastem ceste/?/,da bi priva¬ bila v cirkus čim več ljudi/čudno,da ljudi ni bilo-vse kaže,da di¬ rekcija ninšla za Krpanovo kobilo,marveč po avntggerdo/.Jaz pa sem prerokoval,da bo prav zato/avantgarda ?/ gledalcev zmeraj manj! In Valentin je imel prav: publika nas ge pričela zapuščarl/se pravi:direkcija ni uspela pritegniti "ceste”»izgubljati pa je za¬ čela tradicionalno publiko.ali pa ni to tista spodobna meščanska publika,nevajena novosti in nepripravljena nanje ?/.Valentin je dokončno obsodil sinov cirkus/gledališče novega ti pa, družbo/, ki da 6 postaja zakotni kboret,artisti pa najemniški delavci in potrošilo meso,ki ga mečejo zverem ceste/?!/ Valentin je razočaran:sina je učil,da so dober cirkua/glrdališče, družba/ dobri ljudje,da je brez prave/katera je prava?/ klovnske umetnosti propadel še vsak cirkus. "Je bilo res vse zaman ?Se je moj klovnski glas zares brez odmeva razblinil v praznino ?" se sprašuje 'alentin.Deloma se potolaži: spoznal si:čim več imaš,tem manj imaš".Zato ima pravzaprav največ, saj je vse /vsega sebe/ razdsl, Ja je zažgal svoj bivši naš cirkus Zlato areno,se zdi Valentinu prav. "Prav je zato,ker je Zlata arena izdala človeška načela cir¬ kuškega programa,na katera smo prisegali ob ustanovitvi,in ker je postala-morišče svojih lastnih,naj bolj &vlaitetnih artsitov in ustanoviteljev."Vendar nastopi v Valentinu samem dvom o pravilnosti lastnega ravnanja. Umirajoči Valentin končuje:"Zmeraj znova gori.. .In..in..zmeraj znova..vse zgori."P 0 žar eksistence se ponavlja in nadaljuje,vendar je to tudi feniksovski obnovitveni plamen.Spreminja joči se dle- dovi in znaki človeškega dejanja in nehanja nas vodijo od Prome¬ tejevega Ognja do Wa len ti nove ga POžara. Spreminjanju sveta pa mora slediti spreminjanje življenja.Take¬ mu preobraževanemu življenja pa se pridružuje tudi umetnost kot ustvarjalna preobrazba nepopolne stvamosti/E.Fisher/ Andrijan Lah J) ^ f s Šale za naše male ali kralj Malhus v dolini šentflorjanski /E.Fritz:Kralj Malhus-predatava v celjskem gledališču/ Pravzaprav se ta stvar/namreč Fritzova farsa o oblasti Kralj Malhus/dogaja na Dankkem-z dodatno časovno opredelitvijo oziroma z odgovorom ha vprašanje kdajinekaj malega po tistem,ko so tam z vsem gnilim enkrat za vselej razčistili^ .Avtor nam genezo in namene svoje igre deloma razkrije v gledališkem listu.Iz njegovega teksta si oglejmo predvsem tale ključni stavek:Vladajoča politifina nemorala, ki je v Smoletovi igri/op. :gre za Antigono/ v velikem stilu padla pod udarci humanistične etike in človeške poštenosti,naj bi,tek je bi3 moj namen, v Krelju Malhusu umrla še enkrat,ds bi se tudi na njej izpolnila Heglova ugotovitev,da se nekateri zgodovinski pojavi zgodi, tako rekoč dvakrat:prvič kot tragedija,drugič kot farsa. Vsekakor kaže pritrditi bistri Heglovi misli/njeno potrditev na drugem področju-verskemr- dobimo tudi v Panizzovi igri Ljubezenski koncil/.Drugo vprašanje pa je,kako in koliko je Fritz opravil svoj posel z moderno politično nemoralo. Zd8j pa k st vari. Avtor, ki piše tudi simpatično "realistično" liriko /zbirki:Hvalnica življenja, Dan današnji/,je napisal do Malhusa že dve f8rsi:Komisijo za samomore/tudi uprizorjena na TV/ in Karanteno. Za kralja Malhusa je dobil nekaj inspiracije pri Cankarju/Malhus, Milan,Milena/,nekaj poant pa je prispeval tudi Shakespeare/Gildenster novka,Rozenkravčevka,Gertruda,da o Danski ne gesrorimo/.Sicer pa je vsa zgodbica nekak pester p&le-m§le:malce pravljice od nekoč,malce satire na tu in zdaj,košček prijazne ljubezenske zgodbe o Milanu in Mileni,košček druge-nič manj prijazne ljubetenske zgodbe med Wildovskima estetoma brivcem in menihom,kos političnih spletk,da igra o oblasti primerno .poteka in da se ne bi zalezel vanjo dolgčas, 2 drobec problemov bivšega ministra grofa Magnifica in humanistično izo¬ braženega St arhu na sokolskem gradu* f vse pa oblito s humorno za¬ belo in ocvirki-gagi.Mislim,da se je ta raznorodni material še kar uspešno zlil v celoto.V predstavi nastopijo ,ot dodatek še odtuje- velni učinki z .reklamo za tovarno perila Toper v Celju/režiser Kri¬ žaj je z njimi spretno povezal scenske sprememebe na odru/. čeprav Kralj Malhus v glavnem ne presega šal za naše male/ v smislu primerne nazornosti in blage enostavnosti/,pa se ob njem lahko vprašujemo o našem odnosu do oblasti.Če čutimo oblast kot nekaj iznad nas,neko prisilo,ki se ji skušamo izogniti ali jo izigrati, jo gledamo in ocenjujemo posmehljivo kritično.Če smo pa sami njen del ali se čutimo njen del, jo bolje razumevamo in in jo smehljaje se opravičujemo z objektivno nujnostjo. Pri Malhusu je taka situacija, da smo lahko deloma izven njega /mi in odtujeni vrhovi o blesti-kralj/ ali pa v njem/mi-ljudstvo in kralj-del ljudstva,torej nas/.Ker se navadno smejemo drugim,se nujno se smejemo potemtakem predvsem v prvem primeru/smo izven njega/,v drugem primeru pa se največ smehljamo. Oglejmo si pobliže drugi primer/kralj Malhus kot del ljudstva-_ nas-mi-jaz/.Znana stvar je,da je že od nekdaj} kralj v igri Sleher¬ nik/Kralj Ojdip ilustrira po psihoanalizi slehernikov odnos do očeta in matere,Ionescov Kralj umira ilustrira Slehernikovo umiranje-izjeme so seveda konkretni zgodovinski kralji-npr. v Shakespearovih kraljev¬ skih dramag-ti kralji niso sleherniki,ampak posamezniki/.Vsak človek zase se čuti kot "kralj",želi biti "kralj",je "kralj"/prim.čest tip pravljic z motivom;deček izvkjudst*axxx /mladenič/ iz ljudstva stori kaj posebnega,do bi kraljično za ženo in postane kralj itd./. M Kakšen odnos imamo torej do kompleksa:kralj Malhus smo mi/jaz/? /ho 3 Vsekakor r8zumevajoč:oblast mora funcioniteti,obstajati,najbrž ne gre brez nje, potrebno je storiti to in ono,čeprav to ne ®®xax ugaja in ne more ugajati vsem.Kako ugoditi večini,kako zadovoljiti manjši- no?Navsezadnje:oblast je breme,oolastnik/manjšina/ se žrtvuje za večino,ki ne mara bremena svobode/beg od svobode/,odločanja,izbi¬ ranja, ampak rešitev/prim.uostoJevški:Veliki inkvizitoi#.Tako smo aprišli do paradoksa:vsak hoče biti/je/kralj/idesino/,obenem oa vsi ne marajo biti/niso/ krelji/realno/.Dčtrrenmatt posrečeno pravi: Kdor se znajde pred paradoksom,je izpostavljen resničnosti. Ko smo se izpostavili resničnosti,se vrnimo k Malhusu.Le-ta nam predstavlja "mehko",dokaj nezainteresirano,a po nuji vztrajnosti obstajajočo* oblast:stvari ureja in se pusti stvarem urejati,ljudi pa ne pritiska preveč / v zaporu resda "hudo" mučijo "zarotnike" z branj« Šalamunovih pesmi/.Končno pa-saj je bilo rečeno,da je to najboljši izmed vseh svetov IKralj Malhus sam je čbk$g simpatično nebogljen, kar otročji,ime lirske ljubezenske izlive in se rad igra.Je »mešen, ni pa strašen,ni koristen/potreben/, je pa dekorativen.Na vsak način smo mu bolj naklonjeni kot njegovemu bolj strogoresno delujočemu in zaroto snujočemu ministru Sulfuriju.Da v politiki ne gre čisto brez "umazanih rok"/prim.Sartrovo istoimensko dramo/, so nam že povedali, torej nato učljivo pristanemo in na k oncu farse vsem in sebi teme¬ ljito in z zadovoljstvoik oprostimo/pa še rok nam ni bilo treba prati/ Konec dober,vse dobro !? Z vdorom neresnostin smo predrli blokado resnosti oblasti,najdlje Da smo prišli,če smo se posmehnili tudi sebi.Homo ludehs je tudi/ v veki ki® meri /v homo rex. Modda še pridržek repertoarne narsve:SLG ima letos na sporedu še Jarryje ega Kralaj Ubuja.V tekmovanju obeh kraljev pa se Malhusu ne obeta najbolje. 4 odrskemu razpoloženju koristno.S simpatično in kar očarljivo sceno mu je pomagal inž.Viktor Kolka.Zabeležiti moramo še pestro,a ne vsi¬ ljivo kostumografijo V.Zupan-aekčiČeves/igralce v tej igri je deloma oblekla celjska tovarne Toper/. Med igralci je bil posrečen P •0eržin kot £ kralj Kalhus.Igrivo in iskrivo je oblikoval togo pravljičnega vladarja iz dežele Danske. Dokaj izrazit in okreten je bil B.Veras kot zvesti Malhuaov stražnik Kolokotronij.Dvojica Milan in Milena/T.Ban in A.Kumrova/ sta bila prijetno anticankarjanska-naravni,enostavni in neobremenjeni modrni "romantični duši".B.Alujevič kot brivec Porfirij se je ponovno pred¬ stavil s svojim smislom »a komične nianse.K pozitivnemu saldu pred¬ stave so prispevali še Igralci:J.Eermež/grof Kagnifico/,M.Podjed /menih David/,vsklajeni L. Be Inkovo/Go Ide nš te rnovka/i n J.Žmidova /Rozenkrevčevka/,E. V o do pivec/S treh/, B.Grubar/minieter Sulfuri j/, M.Mencejeva/Recit£tor£a/,M.Oor£ičevs/kraljiea Gertrudfi/»M.Areenjuk /1.stražar/ in last but not least M .Simčič/2, stražark .Slednji je s svojo naravnostjo,neposrednostjo in dinamičnostjo osvežil "tooerske" prizore. Predstvae ne morem šteti med velike,ampak med prikupne.Občinstvo se je ob njej deloma smsjalo,deloma smehljalo.Glede same igre/tekste/ pa« ni mexxž«yi£sr sicer osvojila ali očarala,v prid pa ji je treba šteti,da poskuša obdelati slabo obdelani komedijski vrt našefea Parnasa.že od Kendida pa vagio:Il faut cultiver notre jardin. Andrijan Lah Celjski peroetuum mo bile ali žrebec zgodovine na režnju dražinskega disputa /F.Rudolf:Cel jaki grof na žrebcu ali legenda o strukturi?kr*tna predstava v celjskem gledališču/ Najprej o predstavi.Zlasti prvo dejanje je prava paša i ta oči in ušesa,dimamično, pestro,učinkovito.Žal pa se naslednji dve dejanji prevesita v pogovarjalsko dolgoveznost dveh osrednjih junakov Hermana in Friderika.Tega oreha tekstotnega značaja pa tudi bistri, duhoviti in okretni režiser D.Mlakar ni uspel streti.Tako smo astali na pol potispredstavafe, ki je v splošnem kar sladokusniška, mestoma preneha privlačevati pozornost ali postaja utrudljiva zaradi kar preveč razvlečenega in privatniško intoniranega družinskega pogovore -bolje:prerekanja.In to le zato,ds pridemo do ugotovitve:"Tak^je stari Herman zmagal,a Friderik je imel prav.Zdi se,da je avtor upo¬ rabil ves zgodovinski instrumentarij predvsem za dokazovanje svojega orav,če seveda predpostavimo,da nastopa Friderik v avtorjevem imenu. Tire j osebnoizpovedna variacija generacijske problematike, večnih "očetov in sinov". Zamisel odra na odru in igre v igri je omogočila veliko razgibanos dogajanja/zlasti začetnega/.Potujoča srednjeveška igralska skupina uprizarja Theatrum mundi et historiae,vitae magiatrae.Snov je pač domača,znana-Celajani/ponujajosx seveda primerjave z Jurčičem,Županči čem-s slednjim še najbolj,saj je bila kronika Deseniška pred kratkin na celjskem programu- in Kreftom,da omenimo le glavne avtorje/• Uvidimo pač,da se ds ob tem ali onem motivu znova in znova preintei pretirati to ali ono,podati nove variacije pogledov na življenje in svet,na zgodovino in eksistenco.Herman je politik,Friderik privatnik, Herman hcmo faber,Friderik homo ludens,Herman zbirale c,Friderik pa Mb 2 uživale c. Veronika je ideja/zanimivo je,da tako kot Antigona pri Smol sploh ne nastopi/»Frideriku predstavlja potrditev njegovega privatni štva,Hermanu pa neljubo motnjo v njegovih sicer jasno programiranih poltičnih ciljih/v te cilje so vključene tudi rodbinske in zakonfc- ske zveze/.Nujno je,da je Veronika likvidirana .Herman torej zmaga, a le zase,ne pa nad sinom,saj je bistvena razloka med njima ostala. Friderik pač ni zainteresiran za očetove zgodovinske načrte.S tem pa je že nakazan bodoči W danes grofje celjski in nikdar več".Iz dedo>- vih in očetovih prvin disonančno sestavljeni Ulrik je samo še deko¬ rativni zaključek Celajnov.In nad vsem-smrt.No,ne tako strašna, pač tista tradicionalna,iz poljedelstva prevzeta smrt s koso,ne povsem resna,ne povzroča nam strahu2;kar zdi se nam,da se bomo še lahko igrali ludistične igrice o celjskih grofih. Poudariti velja hvalevredno vsklajenost predstave»njenih pevskih/variacije ljudskih slovenskih pesmi/,likovnih elementov /elementi slovenske srednjeveške umetnosti,oblikovane z igralci kot živimi kipi/ i$ gibalnih elementov.Tudi ves ansambel je delo¬ val homogeno,zlito in uglajeno.Režiserju D.Mlakarju je ta pred¬ stava po zasluženi letošnji nagradi Prešernovega sklada ponovna uspešne uveljavitev.O sceno S.Lavrenčiča samo dobro:primerna,všečna, uporabna.Obogatitev predstave je tudi kostumografsko kreiranje M.Vovkove. Igralski zbor je razen obeh protagonistov enakomerno obremenjen. V vlogi Hermana je nastopil P.Jeršin,ki mu je to v kratkem času /poMalhusu/ pnovna vladarska vloga.P 0 vrh je igral isti igralec Hermana II. že pri Župančičevi Veroniki DeseniškilBil je tak,kot ga poznamo:zanesljiv,preudarenmarkanten.J.Bermež kot Friderik je 5 dobro predstavljal med mladeništvom in zrelostjo nihajočega moža, vsega sitega mogočnike,rahlo naveličanega nad tem,ker mu je bilo preveč dano;tako ga tiso,kar ima/oče/, ne veseli,ampak bolj bremeni. Vend8r je tudi Bermež kot Jeršin potrdil le svono znano podobo. , Sodelovali so še:B.Vodopivec/vitez/,B.Alujevič/vojek/,J.Pristov /duhovnik/,B.Veres/menih/,S.Potisk/grbavec,vodja skupine/, M. Podjed /doktor/,M.Goršičeva /meščanka/,M.Mencejeva/trgovka/,L.Belakova /dekle/,J.Srnidove/Smrt/.Omenjeni igralci igrajo tudi druge iz teksta izh&J.ajoče potrebne vloge. Krstno predstavo Rudolfovega Celjskega grofa na žrebcu lahko beležimo kot zanimiv gledališki izdelek-z na začetku omenjenim zadržkom.Če pa bi igra vzdržala radoživost prvega dejanja,ji ji lahko pritrdil scela.Nasploh pa-to je predstava,značilna za že izoblikovani celjski gledališki stil. Andrijan Lah u "Ljudomrznik " brez naftalina /Moliere: Ljudomrznilc-predstava celjs ega gledališča/ Sezono 19742S/75 so pričeli v Celju z Molierovim Ljudomrznikom, z igro,ki prihaja po desetletju ponovno na slovenski oder.Reži¬ ser Z.Šedlbauer je uspel izviti predstavo iz povojev klasicis¬ tične mode in se izogniti visokemu stilu značajske komedije. Skušal je približati Ljudomrznika modernemu čutenju,gledališki učinkovitosti v prid pa je črtal tudi nekaj sicer lepo ztoenečega Molierovega teksta v prevodu J. Vidmarja.Predstava je pokazala in dokazala,da xcxda moremo Moliera rešiti pred naftalinom in ga izpostaviti novotarskemu prepihu 2o.stoletja. Zanimivo primerjavo nidi Ljudomrznikovi premieri domala sočasno ljubljansko gostovanje moskovskega gledališča Na maloj bronnoj z Molierovim Don jUanom.Kakor sta si«er predstavi po ritmu,sceni in igri povsem različni, pa se obe zbližujeta po negativnem odnosu do tradicionalnega predstavljanja Moliera.Rus|ja predstava se resda bliža bolj realistični, celjska pa bolj ekspresionistični stiliza¬ ciji.še nekaj: govofcna kultura je bila v ruski izvedbi opazno boljša kot v celjski. Nasploh v celjski predstavi ni povsem raz¬ rešeno in razvidno,ali naj bi prišel flo izraza blišč/slišnost, učinkovitost/ besedja/verzov/ ali pa naj bi verzi pravzaprav ne motili rahlo privzdignjene pogovorščine. Predst vo je v obilni meri podprla imenitna scena Matjaža Vi¬ potnika.Lahko bi celo rekli,da je seenska mumifikacija glavna metafora predstove/številne lutke-muraije na sceni očitno pred¬ stavljajo mrtvost, uniformnost,negibnost,konformizem,formalizem, utesnjenost,nespremenljivost itd.določene družbe;v metaforičnih delnih povojih se znajdejo na koncu vsi sodelujoči razen ljudo¬ mrznika Alcesta,tega pa scena/deružba/ prekrije/zakrije,uniči/. n 2 Dramaturg predstave A.Zorn je prispeval še primerno glasbeno opre« mo.Igra /komedija je to le s pridržki,kolikor je komično pretira¬ vanje, torej tu pretiravanje "ljudomrzništva",sicer je bolj tra- gokomedija/ Ljudomrznik nam ilustrira v bistvu spoped med "idealmi nim" poameznikom in "pokvarjenim" svetom/družbo/-ali bolje: med do sameznikom,ki hoče "ideelno"/po njegovem mnenju je to in to ide¬ alno/ in med družbo,ki ni "idealna"/se pravi:po junakovem-Alce- stovem mnenju je pokvarjena/.Kar takoj se nam zdi,da posameznik ne bo usoel v boju s celo družbo: naj verjetne jši sta dve rešitvi: ali dokončna doslednost črnega ljudomrzništva in tak ali druga¬ čen propafl ljudomrznika/prim.Shakespearov Tiomn Atenski,ki kot tragični junak gre do konca,do samouničenja/ sli pa samo Ijudo- mrzbikov umik iz boja z družbo,njegova pasivizacija ali celo kon- formizscija,spoznanje,de je pretiraval v svojem radikalizmu ipd. Kot vidimo,Alcest na koncu igre sledi drugi rešitvi:umiku, pasivizeciji/citat:Izdan od vseh strani,zasut s krivico;* umaknem jaz se iz te blodne jame,morda se najde kje kak kxa£x skrit kraj zame,kjer biti časten mož imaš pravico-zanimiva primerjava s Pre¬ šernom: .. .tja bomo našli pot,kjer nje/3lave/ sinovi si prosti voljo vero in postave !/.Seveda Alcest,ker paš ni tragični Timon, ohranja še nekaj upa:"morde se najde kje kak skriLt kraj zame itd., pa tudi prijatelj Filint mu ostaja še dalje ob strani,kolikor pač niso njegove zadnje bedede le neobvezno leporečje/!?/.Res pa je, da je *ix«s±x Filint lahko še tako dobrohotno razpoložen do Alcest ta,a mu ne more pomagati,če Alcest tega sam noče.Zadnji prizor nakazuje pravzaprav tako ali drugačno nemožnost pomoči Filinta Al- cestu/Alcest sam na odru,Filint in Eliante za odrom/.Citirajmo zelo zanimiva poslednja Filintova verza: Moj bog,gospe/op.:Elianta storiva,kar mogoče,ne dopustiva,kar srce mu hoče! 3 Vprašanj« pa je,česa naj Pilint in Elienta ns dopustita:da se Al- cest "umakne iz te blodne jame/konkretne družbe,stvarnosti/ ali da najde kje kak skrit kraj zase fc±ix f kjer tmitm*. biti časten mož inf imaš pravico ? Verjetneje je sicer,da hoče Filint v skladu s svojo praktično realistično filozofijo obdržati Alceste v družbi/svetu/ in ga morda celo sprijazniti z njo.V drugem primeru pa pravzaprav onemogoča Alcestu iskanje ideala,morda seveda v realnem prepriča¬ nju, da ideala Alcest tako ne bo našel,morda celo v skrbi,da se bo Alcest pogubil,ker/ko, če/ ne bi našel ideala.Fllintov razumski po¬ gled je usmerjen predvsem še v to: ne dopustiva,kar SRCE mu hoče! SRCE tu pomeni čustveno zenesenjaštvo, ki je Alcestu že vseskozi oovzročalo težaveizlasti sevda zaljubljenost v koketno in površno Celimeno,tipično predstavnico plehke mondene družbe,morda celo po¬ dobo te družbe nasploh.Alcesta je torej treba odvrniti od reagi¬ ranja po srcu in približati razumskemu gledanju.Alcest je bil dggansko čustveno močno razdvojen:družbo/Celimeno/ je istočasno sovražil in Celiraeno/družbo/ ljubil.Alcest je sevda lik razočara¬ nega aktivista:družbo/Celimeno/ bi rad poboljšal,a mu ne uspe. Filint pa ve:Brez trme treba soditi stoletje,pod soncem naj- brezumnsjše početje pa je hoteti-zboljšati zemljana.Kratko pove¬ dano je nasprotje obeh likov takole:Alcest je ljudomrznik zato,ker ljudje nisonx Ljudje,Filinit pa ni ljudomrznik zato,ker gleda ljudi kot ljudi.Stki«?* Nasledek:Alcest je z določenimi spoznanji in preskušnj9mi do neke mere kaznovan za svoje ljudomrzniško pre¬ tiravanje. Naslovno vlogo je oblikoval P.Jeršin/predstavljal sem si ga bolje kot Filinta/ z več zanimivimi potankostmi:Alcesta je vodil od bučne eksplozivnosti do napete nesproščenosti in rahle okornost ti.V splošnem *KKtmtvx tehten,čeprav ne celovit lik.Polj ali manj 6 4 v sklop predstave je sodila večkrat krčevita protagonistova mimika Nekaj pomanjkljivosti s področja tekstovne izpiljenosti bodo ver#« jetno odpravile naslednje predstave.Pohvaliti je treba I.Bana kot Filinta.Bil je tako govorno kot gibalno zanesljiv,okreten,skladen s konceptom stilizacije.Filintu je dodal ton rahle blazirsnosti, ki pa ni utišala njegove dejavne premiŠljenosti.J.Tomažičeva je imele s Celimeno težave.Morda jo je režiser hotel spraviti iz nje¬ ne usmerjenosti vvresne ali naivske vloge.Manjkali so ji elementi površne frfotavosti,neresnosti,lahkotnosti.Tako je bila nekam pre“ težka Celimena,a tudi premalo izrazita.Nasprotno je bila L.Bels¬ ko va kot Arsinoa zelo posrečene,sugestivna,izdelana in dikcijsko odlična.B Grubar je bil primerni salonski lev 0ront,A.KOmrova pa prijetna Elisnta.V vlogo markija nka.ta se ge predstavil novi član celjskega gledališča J.sterina.verjetno ga je motila lahna trema, manjkalo pa mu je tudi nekaj lahkotnejše galantnosti .J .Ber- t mež je bil kot Klitanaer soliden,korekten.Sodelovali so še 5.Volf kot Bask.Celimenin sluga,M.Arsenjuk kot Stražnik/maskovno kar iz¬ stopajoč/ in J.Pristov kot Dubois,Alceatov sluga. Predstavo moremo zlasti po režijsko scenografski plati šteti kot dovolj dober uvod v sezono,ki najavlja nekja zanimivih pred¬ stav,med njimi predvsem že lani napovedanega Jarryjevega Kralja Ubuja. Andrijan Lah KL 2.4 u ^ Ščuk« ni,so pa krapi ali mi se imamo radi,radi prav zares!? /T.Partljič:Š x uke pa ni-predstava celjskega gledališča/ Partljičeva komedija je bržkone ali kar nedvomno ena najuspeš¬ nejših in najučinkovitejših slovenskih iger v zadnjih letih,Odlikuj« se tako po neposredni aktualnosti kot po neprisiljeni komičnosti,je pos¬ rečena® in prodorna pa še vabljiva za najširše občinstvo .Slednje dejstv široko popularnost ob prav zadovoljivi kvaliteti kaže še posebej pod¬ črtati.Takole razkrivanje pojavov našega vsakdana,kot nam jih pred¬ stavlja Partljič,deluj« sicer mestoma^rpko, v splošnem pa le sproščujoče humorno in v skladu s Horacovim izrekom Quid nat vetat ridentem dicer« verum .Ob poimenovanju svojih junakov anm je dal avtor še priložnost za cel skupek kombinacij s Cankarjevimi junaki.Treba je priznati,da deluje ^ jo te kombinacije ne le ilustrativno ironično,marvež že kar vznemirlji¬ vo neprijetno,zlasti,ko si ufcavestiš,da Ščuke ni in da se je Cankarjev Kaiander pri Partljiču prerodil v nebogljenega novinarja Klandra.Na x vprašanja,zakaj ni x “pozitivnega'* junaka,avtor sam vvgledališkem ti- 0 f f s tu pravi: J a, kaj pa morem, če ga v taki okjlici|nisem srečal?Sapi«n£ti sat Ne bi se ustavljali pri podrobni vsebini:na kratko: gre za pre- pirakra okrog denarne nagrade,ki jo je dobil in naj bi i^o še razdelil ali komu podelil najbolj homogeni kolektiv 6.podružnic« radia Center. Ker vemo iz prakse,do kakšnih grotesknih situacij lahko vodi delitev densrjapo "zaslugah” , ob igri brž uvidimo, da ^rtitor razmer« n« le poznat, ampak sugestivno predstavi.Cellpko uprizoritev sem gledal še pod močnim vtisom lanske mariborske predstave iste komedije.Tako se kar odreči nekaterim primerjavam. Mariborska predstava/režiser J.Babič/ je bila hrupne jša, udjTane jša, temperam«ntb«#ša.Sledil si ji /lahko/ predvsem s huronskim smehom.Liki so bil brezobzirno demaskiraai.Končni povzetek: divji obredni ples peni¬ ti'' glavih kreatur okoli zlatega teleta.Zadovolja ugotovitev:Taki SO/ mi xm ' 4zc nejmorem 2 smo boljši/.Krajši preblihk:Taki smo J? Režiser D.Jovanovid je ubral pri celjski predstavi drugo pot.Vso stvar je napravil bolj graciozno, zadržano, umerjeno.Doga jan je sl/lahko/ spremljal predvsem sraehl^je se in ne krohotajo se.Liki so bili razkrit — ti rahle je in ne povsem, ohranili so vsaj 3e minimalk® .Končni povzetek: žanrska slika o vsakdan.em pehanju povprečne sredine za denar in ugled. Resignirana ugotovitev: Tt ki smo f? K 0 maj pomislek:Taki so. Sodelovanje režžserja D.Jovonoviča s celjskim gledališčne je bilo ponovno uspelo/soomnimo se na blestečo Gombrowiczevo Ivono/.Nasploh je režiser v uotvarjalnem zenitu, o čejper pričata po svoje tudi dve letošnji ljubljanski prede tavi/Jesihov Zanesenii ekonomist., v drami in Messner jeti P 0 goižor v maternici koroške Slovenke v Gleju/.RJ^iser je pri Part? ljičevi komediji odlično opravil posel tako pri vskladitvi predstave v celovit ritem kot tudi pri vodenju igralcev.Z inventivno sceno je dopolnila prizorišča M.Hočevarjeva. Iz igralske osmerice je to pot izstopala A.Kumrova kot novinarka He- lena.Svojim dosedanjim pretežno naivskim vlogam je dodala posrečeno re? alizscijo tega povprečnega,a prikupnega ženskega lika.Rila je nadvse sveža,domiselna,zniansirana.Njeno s učinkovitost je podprla še nevsilji¬ va in sproščena uporaba diafjkta.I.Ban kot Kremžar/direktor 6.podružnice radia Center in "najbolj homogenega kolektiva*'/ je bil ponovno zanesljiv In učinkovit.Svojega direktorja je predstavil kot uglajenega spretnega menežerja,vajenega spletkarstva in vodenja kadrovske politike.Kot Krem¬ žarjeva je nastopila K. Kroš lova. Us trezno nebogljeno je ?xxižsi&x±±aK k? upodobila to v kolektivu nepriznano žensko bitje.Pišmevuharski novinar Kadivec je bil B. Ve ras, vendar je delaoval predvsem kot dopolnilo novi¬ narki Heleni.L.Delakova kot napovedovalka ^atilda je bila značilna očar ljivka.Dokaj viden je bil S.P 0 tisk kot novinar Kiander,nekako neroden, fZ4 3 neuspečen»rahlo ali malo bolj razoečran človek z družinskimi finanč¬ nimi skrbmi. Kost Klandrova žens-gos podinje je nastopila M.Goršičevs, skladno z drugimi rahlo zastrta,disciplinirano zadržujoče svoj sicer veliki temperameut.In nazadnjeje ne zadnji- stalno gibki,mladostno di¬ namični humorno delujoči B.Gruber kot praktikant Peter. £e enkrat:estetsko uspele predstava,ki ji ne bo ma alo zadovolj ne publike. ANDBIJAN LAH Pot k popularnosti po ovinku:z ljudsko igro /F.S.Einžgar:Razvalina življenja-predstava celjskega gledališča/ Kako že pravi znana pesem:Kaj pa je tebe treba bilo.. .Tako e se sorašujem oo ogledu igre,ki vsebuje sicer dozo prijetne domač¬ nosti, ne prinaša pa zahtevnejšemu gledalcu niti primernega zado*j ščenja,še manj pa vabljive duševne hrane.Treba pa je seveda pomi¬ sliti na dejstvo,da skuša gledališče ustreči tradicionalno razpo¬ loženi publiki/s pomnimo se samo na presenetljivi/?/ uspeh ljud- skoigrskega Desetega brata i istem gledališču pred nekaj leti/. Oe bo plenjal obisk in če bo tako gledališka blagajna zapolnila svoje vrzeli,bodimo prizanesljivi tudi do Razvaline življenja, zlasti še,ker ni tako slaba igra, je le preenostavna, jšač bolj pri¬ merna za ljudske odre kot za poklicna gledališča. Res je,da je dramaturgija J.Žmavca zavrgla morebitne folklori¬ stične težnje,z njimi vred pa tudi omejeno časovno določenost. Tako jr igra lahko zaživela sproščena raznih vezi,zanimivo pa je, da je obenem tudi olajšana za del problemske teže.Vprašanje alko¬ holizma se je v uprizoritvi odmaknilo prav na rob zanemarljivosti. S tem pa se odpira vprašanje:kdo ali kaj je razvalina življenja. Tako gre v igri predvsem za spopad med imeti/Urh Kante,Martin/ in biti/Ferjan/,za praznino tega imeti/Lenčka,-‘artin/, za zunanjo neuspešnost tistega biti/Ferjan/,pa seveda za splet medsebojnih odnosov na linijahiavtoritativni oče Urh in poslušna hči lončka, bogata henčka in revni Ferjan ter bogati Mattin in revna Tona/po¬ dvojeni motiv socilano nezaželenih povezav/ pa slednjič še Bogata in kot žena ljubljena Lenčka ter bogati a kot mož neljubljeni Martin.Lahko bi ugotovili,da je nekaj elementov v igri trajno aktu alnih in s tem tudi zanimivejših/nekaki arhetipi/;je pa res,da 413 2 moramo vliti v igro več soka,kot ga sicer premore;togo jo dopolni mo,dozidamo in ne novo gledamo. Režiser M.Kragelj je zastavil predstavo razumno,diskretno in za držano.Stvari so potekale razvidno,a umerjeno in ne preveč rezvne to.Scenografija S.Jovanoviče je bila umestno realistično stilizi¬ rana, dala si je opravka celo z vodnimi elementi/vodbjak,korito/; v ozadju je izstopal žganjski sod kot rahlo preteči pivski Mamon. Kostumografija V.Zupan Bekčičeve je bila za kmečko in delovno okolje rahlo prefina. Med igralci so najbolge uspeli tisti,ki so predstavili izrazite kmečke ljudske like.Naj prej je treba omemiti J.čmidovo kot Tono. Igralka je izdelala lik te življenjsko preskušene ženske s preta¬ njenim občutkom in sproščeno naravnostjo,ob trpki zagrenjenosti je izžarevala tudi čustveno polmost.Največja igralska vrednota predstave.V manjših vlogah kmečkih originalov sta bila dobro vid¬ na in posrečene J.Pristov kot kmet Sirk in N.Božičeva kot potovkf Mica Slana.Glede P.Jeršina kot žganjarja Kanteta in J.Tomažičeve kot Lenčke se nisem ipogel otresti občutja,da sta bila še pod vti¬ som letošnje prve,vsekakor pomembnejše predstave,se pravi:Molierc vega Ljudomrznika.T&ko sta bila oba pregospoaka.Jeršin je bil kot običajno zanesljiv,markanten,a preveč uglajen in simpatičen. Lenčka J.Tomažiče ve je bila bolj meščansko ure jena, morda kar tip sodobne že ne,nezadovoljne s stvarmi,kot so,a ne dovolj odločne, da bi kaj spremenila.Vloga pa igralkinim disoozicijam ni najbolj« ustrezala.B.Vodopivec kot Ferjan je bil dovolj posrečena kmečkeg; /sli nasplošnega/ lahkoživca,čustveno iskrivega,a dejavno slabot¬ nega. M.pOdjed kot Martin je bil dokaj medel in premehak, bolj mod« ren meščan kot kmetjnjegove mehkoba je sicer čustveno utemeljena a le pretirana.Predstava,kot je,ne sega kvišku,ampak ostaja na varni srednji ravni,tam,kamor jo usmerja tudi tekst sam. JARHI,KI NE ŽARI I /A.Jarry:Ubu kralj ali P 0 ljaki-predstava celjskega gledališča/ Po daljšem odlaganju/igra je bila najavljena že lani,a je bila zaradi bolezni v ansamblu prenesena na letošnjo sezono/ smo le učakali prvo uprizoritev Kralja Ubuja v slovenskem poklicnem gledališču/prvo amatersko uprizoritev iste igre pa smo imeli priložnost videti že 1972 na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani/.Če že nismo videli,smo pa vsaj slišali še o uspeli beograjski uprizoritvi Kralja Obuja/Atelje 212/. Za obravnavano Jarryjevo igro moremo izjaviti,da ima dokaj poseb no ali kar izjemno vlogo v novejši dramski literaturi.Stoji pravzaprav kot daljna in osamljena predhodnica modernega gledališča absurda.Kralj Ubu je bil prvič izveden 1896, torej v času,ko so si delile gledališke odre naturalistične in novoromantične igre.Avtor ig« Kral a Ubujafc A. Jarry/1873$:-19o7/ pa napoveduje kar dadaistično-nadrealistično duhovno klimo in je tako precej pretekel svoj čas.Gotovo ni slučaj,da ge Kralj Ubu doživel pravo renesanso šele v zadnjem desetletju.Očitno je novejši čas odkril mnogoplastno veljavnost in učinkovitost te^presenetljive igre .Nadrealist A.Breton jo je imenoval: Velika, preroška,maščevalna dra¬ ma modernega časa.Ali je ta igra groteskna farsa,parodija tragedije,sa¬ tirična komedija ali absurdna drama- o tem je mogoče razpravljati,najx* verjetbeje pa je,da se vse omenjeno prav živahno in svojeglavo prepleta Ob Kralju ubuju ne gre pozabiti tudi na najboljšo tradicijo,k* jo pre¬ more sočno razbrzdani,ljudsko komedijantski in okretno duhoviti esprit gaulois,dopolnjen z močno začimbo črnohumornega Grand Guignola. Vsekakor,igra bi morala sevati in sijati od domiselnosti,sesto¬ pati iz gaga t v gag,sproščati salve humorja,pritegniti publiko v svoj groteskno komični /mrtvaški/ ples,v absurJiii kaos sveta,a tako,da bi se v nem znašli kot doma.že Nietzsche pa je v eni svojih bistrih misli rekel:Človek mora v sebi nositi kaos,Če hoče roditi utripajočo zvezdo. 2 Preden gremo k analizi predstave morda le še kratko bistveno vse bi* no igre in nekaj o £jeni problema tiki.Doga Janje poteka shhkespearsko rczsežno v prostoru,na Poljskem in v Rusiji/kraj sam po sebi je seveda bolj ali manj nepomemben,gledalcu pa ostane seveda naizbird,da po mili volji uporablja geografske podatke/.Ns Poljskem pripravlja pokvarenjak Oče Ubu/trenutno kraljevski kapetan 7 na pobudi svoje spletkarske žene državni udar proti legitimnemu kralju Venceslavu/očitna oarodija Mac¬ betha/.Kralj in njegova sinova so ubiti,kraljica na begu umre,reši se i le mladoletni princ Bugrelav/Loposlav/.Ubu zavlada,© svojo oblast uposat rablja tako ekstremno,da jo že sproti iznižujs/njegov plan je radikalno enbstaven:pobil bo vse živo,pobral denar in lepo živel.Ubu je otroško neposreden in tako pravi nasprotje filozofsko umujočega Camusovega kali gule/.Proti Ubujevi tiraniji/le-ta je v bistvu do absurda prignani ev*a ropski subjektivizem-individualizem/ nastopi odporniško gibanje rasnih slojev.Ubu pa se na pritisk sodelavcev odpravi na boj proti Rusom/naroJo be Napoleon/. Premagan je in zbeži z ladjo. Cii j: Franci ja-morda bo tam po stal upravnik financ!?Na Poljejem bo verjetno zavladal Bugrelav/Loposia slav/. Oblast jev vsakem primeru radikalno osmešena:prostaški uzurfSator Ubu je grozne j 5 i, nežni Bugrelav pa bedne jši.Vsekekor sl zapomnimo zna¬ meniti zadnji stavek Kralja Ubuja,ko glavni junak/ootem ko pohvali Poljsko/ izjavi naslednje:Kajtl če ne bi bilo poljske,ne bi bilo tudi Polajkov.Beremo: Kajti če ne bi bilo takega sveta,ki je na voljo meni: Kralju Ubuju* -absolutnemu subjektu-uničevalcu vsega drugega,kar nisem sam-ne bi bilo tudi prebivalcev tega sveta,ki pa obstajajo pohovno sp* spet ls ±ato,da z njimi svojevoljno in popolnomsmanipullfcam.Citirani Ubujev stavek has spominja na zalo daljno vladarsko preteklost.Ehnaton v svoji Himni sončnemu bogu m-d drugim pravi:...ljudje se rode,da za kralja rasto. Že odkar si zemljo ustvaril/op.bog Aton/ si jo svojemu sinu name nil/l/.Krofe je sklenjen,Seveda je Bhnatonova pozicija uteme¬ ljena 3e na Bogu-Očetu,U'ou P® tovrstnega temelja ne premore več,on je samxfigm teraelj-Oče. '£ Celjska predstava je žal delovala rasočarujočeb hladno,mestoma kar dolgočasno.Prav gotovo jo je reševala odlična scena A.Lavrenčiča. Sestavljala jo je v glavnem velika vrtvaka,izredno pripravna za uporsbo v Številnih prostorsko in dogajalno se menjajočih prizorih-obenera po¬ srečen simbol za menavo sreča/prim.buransko pesemrO Fortuna kakor luna vadno spremenljiva in odlomek iz Gundulidtvega 9amana;Kolo od srede uokoli vrteči se ne pristaja...£/.Zalo primerno nadrealsitično dali¬ je vs ko scensko slikarijo pa maapravil I.Dečman. Dramaturg predstave T.Kermauner ja v svojem znanem mikatenem stilu predstavil igro s člankom Infantilni demon/odi.v Gledališkem listu/.Tu jo spregovoril o Ubuju komedijantu,infantilcu,imoraligtu,ebsurdistu, čistilcu,religiozniku,pučistu,piskaču,burkežu,psradiku in akterju v ne¬ mem filmu.Vse lepo in prev,a moram pripomniti,de od tega burno nazorneg ge pisanja odrsko ni bilo kaj videti. Režiser F.Križaj/lcni je bolj po¬ srečeno izpeljal Kralja Kalhusa/ sejkot vse kažt-ni opredelil ali mogel opredeliti za izrazito ali vsaj -»enovito linijo predstave:videli smo ne kaj patetičnih momentov,veliko medlih,mala burkastih,neznansko premalo ironično igrivih,sarkastično obešenjaških,burleskno učinkovitih.Kostumo grefski delež je solidno opravila A .D dienčeva, pri tem velja še pose¬ bej pohvaliti lutke.žal so-seveds po režiserjevih napotkih-deloeale pre resnobno. Pri glavni vlogi se je to pot dogodil očitni nesporezum.Sebdi Kxa Krošl,ki mu ne poremo odrekati velike ustvarjalne sile,je bil bolj malo pripraven za krala Ubuja.K 0 t igralec resnobnejšega formata in miselno zastavljenih, vlog se ni in ni mogel sproščeno znajti v koži tega prosat 4 Škega burkeža Ubuje.Ves Krošlov ustvarjalni napor ni mogel premostiti oreoada med igralčevo os3baoatjoxoin likom.Vsekakor ni V3aka vloga za vsakogar.Ob iskanju primeru*ga U^ija mi uhaja miselna bivša člane celjskega gledališča:J.Škofa,V.Peera in M.Simčiča.Nesporazum ob glavni vlogi j« v marsičem pogojil Dredstavo. V vidnejših vlogah so še nas to pili: N. Božičeva kot mati Ubu,doxai volj zanimiva,a premalo razgibanajB.Grubar kot kapetan B rdure soliden, a z malo možnostmi 5 J. Pri sto v kot kralj Ven.cee.lav na običajni ravni; M.Mencejeva kot kraljica Rozamunde je zašla v patetiko;med sinovi kraij lja Venceslava je Izstopal po smislu za ironično stilozacijo I.Bari kot Bo*lslav;B.Vodopivec je bil drugi sin Iadislav,J.Bermež pa infantilni tretji sin Lpf&oslavjUbujeve sodelavce Girone, Pila in Cc-ticea sc pred¬ stavili B. Ve ras,M. Podjed in R.Alujevič.Slednji igralec bi se x najbrž še najbolj razgibal v drugače zastavljeni predstavi.V številnih drugih vlogah sta se pojavljala 3* S.Potisk in J.Starine. Sklepa problematičnost predstave vidim v tem, da se je izgubljala v scenskem estetsko artističnem okviru,ni pa dosegla in osvojila publike. Slednjega pa si Kralj Ubu ne bi smel dovoliti. Ob vsej eksplozivnosti rabelais 6 vsko haškovokegs,ki ga premore Jarry,smo mi gledali Jarryja, ki ne žari. ANDRIJAN UH Vrnitev vzvišen« besede /J.W.Goethe:Torquato Tasso-predstava celjskega gledališča/ Letošnji i repertoar celjskega gledališča j« značilen po nez¬ nanskih preskokih iz enega v drug tip drame.Največji premet pa smo doživeli pri prehodu od avantgardnega Ubuja do klasičnega Tas¬ sa.Pravzaprav j« bil razpon celo manjši,kot bi oričalovali,a to le zaradi izvedbeno dokaj bledikavega in medlega Ubuja. In zdaj Tasso-zelo pozna slovenska premiera te znamenite Goe¬ thejeve drame.Bistveno vprašanje,ki si ga zastavljamo,je:ali j« uvrstitev Tassa na spored le nekakšno kurtoazno kulturno dejanj« sli pa ta drama v nečem govori tudi našemu času.Iz podatkov vemo, da je Goethe v veliki meri prikazal v Tassu svoj položaj na wei- marskem dvoru in tako bi lahko rekli,da sta Sane* Tasso in Ferrara la učinkoviti metafori za Goetheja in Weimar.Seveda pa je Goethe A umetnik takega kalibra,da vedno uspe tfz osebnih doživetij ali di¬ lem izpeljati splošno veljavnejše.Menim,da lahko postavimo ob rob tako Tassove kot Goethejeve zasebniške probleme.Z današnjega vidika se mi zdi najzanimiveje opazovati to Goethejevo dramo kot dramo od¬ nosov. Dramo, ki nadvse izrazito ilustrira izrek iz Spo letov« Anti¬ gone : Prostosti ni-zato pa so odnosi. V 2. d« jan ju Tassa na jdemoxj»xmx dva problemsko ključna stavka:tezo/Tasso/in antitazo/princesa Leo- nora dl'Este/.Glasita se:Tasso:Sme se vse,kar prija/torej glas Rabelaisove Opatij« The leme:Delaj,kar hočeš/-princesa:Smemo to, kar se spodobi/pristanek na konvencijo,na neke vrste rousseaujevsko družbeno pogodbo/.Tassovo stališče je stališče svobodnjaškega umet¬ nika,ki bi rad porušil družbene bariere/v pesniškem svetu j« sicer knez on !/,stališče princes« pa ohranja že utrjene mej« in mere. Vsekakor vidik višjih slojev,ki branijo svoje privilegirane pozicij j«.Ne gre pa v drami le za socilsine razlike/knez:umetnik-služabnik/ 2 ampak morda še bolj za razlike v tempe ramentu:aa eni strani vihar- niško romantični Tasso,na drugi klasična zadržanost dvora in poli- tike/Vojvoda,vojvodova sestra,grofica Leonora Saavitale,državni tajnik Antonio Montecatino/.Tasso prehaja iz optimističnega zanosa /začetek:kronanje s pesniškim vencem v 1.dejanju/ v obupujoče razo¬ čaran je/5, de jan je-ko princesa zavrne njegov ljubezenski izbruh/. Resda pa konca ne moremo jemati tragično,malce sočustvujemo z zale¬ tavim Tassom,vendar pa mi ni treba postati Timon Atenski,saj,kot sam pra vi/5, de jan je/: In ko kak človek v muki obnemi, iyam jaz dar izreči,kar me muči. Režiser A.Jan se je znašel pred težko nalogo,kako ralizirati naši dobi stilno teko odmaknjeno dramo.Zatoedal se« je /o tem piše sem v gledališkem listu/,da terja vrnitev vzvišene besede na oder maksimalno kultivirabost vseh sestavnih delov predstave,predvsem oa igralcev,ki morajo prerasti v prefinjene govorce.Največji delež pri predstavi ima prav dokajšnja kultiviranost,le-ta pa terja zbrano in predano občinstvo.V drami je naprvem mestu beseda,vse drugo,vštevši sceno,ji je podrejeno.V nasprotju s Kraljem Ubujem, junakom v Wellsovi povesti Velikani prihajajo Kraljji Matjaž s svojo pojavo v naši dolini ne povzroči sicer pohujšanja/prim.Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski/, pač pa vznemir,jenje,motenje reda.Tako ima največ opraviti s Kraljem Mat¬ jažem neljudstvo ali narodni voditelji,temveč policijski komisar- nosilec reda.Kar prati Smoeltov Teiresias v Antigoni/Ni revolu¬ cija, ampak lahko je zmeda,zmeda pa je sovražnica vsega,kar je.In jespodbudnica prevročih glav.Glave zvalijo misel,misel pa skuša zmeraj poravnati svet.Čemu nam boljši svet,če mi je tak,ko je, pogodu.Ne zmede ne in misli nelMir zoper zmedo,mir zoper misel/, bi verjetno brez pridržkov podp isal tudi Kozakov policijski ko¬ misar. Zanimivo jenadakje,da se Kralj Matjaž predstavi komisarju kot S vo bo da/prim.S^r^trovega človeka-svo bodo/. Zdi pa se, da niti komisar niti dolinci ne vedo kaj početi s svobodo/prim.ponovno Teiresiasa v Smoletovi antigoni:Prostost neprija,ne de na m do¬ bro.Najbolj smo prosti,kadar smo odvisni.Prostosti ni,zato pa so odnosi/.Smoletova Antigona se nam nasploh kaže kot nadgradnja pri Kozaku nakazanih problemov.Kar moti pri K 0 zakovi igri je,da j je Kralj Matjaž preveč alegorija in premalo lik-osebnost.Tako imamo naipdru le sobstajenje dveh svetov/Kralj Matjaž in drugi/, nimamo pa dramske gakonflikta med njima.Avtor uporablja svojega junaka zgolj za razkrivanje omejene meščanske iredine/prim.Can¬ karjevi šentflorjanci in narodni predstavniki v komediji Za na- 3 rodov blagor/.Igre sc razvijapo pričakovanjih.Kralj Matjaž lahko ugotavlja le,da jezašel; dolinci okoli njegade pričkajo o tem | in onem in suščajo vodomete besed,nazadnjepa Kralj Matjaž,ki je Svoboda,pove še Resnico,kar pa ji^že preveč in je potemtakem prav, da ga prime policaj.Vendar pa se Kralj Matjaž čudežno izmakne 4i liputanski bratovščini,le-ta pa se z zadovoljstvom vrača v stari tir/prim.olajšanje šentflorjancev,ko Peter in Javinta innz njima pohujšanjeodidejo iz doline/. Vendra pa je Kralj Maatjaž igra,ki je premalo polna,da bi nav- L A dušila in osvojila. A *aj brž jejle preveč racionalno konstruirana.Za satirično komedijo ima premalo žara in humorja,za idejno dramo premalo napete miselne štrene.Tako ostaja predvsem le konverza- cijska igra z dvemaosrednjimajunakoma:Kraljem Matjažem in komisar Predstva je bila solidna, ni npa ogrela/iz že povedanih razlogov/. Režiser F.Križaj je pasatvil v ospredje dokaj razvidno oba polar¬ na lika,pri tem pa ni zanemaril skupinskih prizorov a dolinci.Tcm po predstave je bil umerjen,dogajanjejepotekalo uglajeno.Enostavn no in ilustrativno seeno je prispeval N.Matul,kostumi so bili delo M.Vovkove in V.Pollakove.Glasbeno opremo je dodal D.Božič. Od igralcev se je najbolj uveljavil B.Alujevič kot Policijski komisar.Zrela,izdelana vloga -tako v celoti kot v niansah.Kot Kxa Kralj Matjaž je bil J.Pristov primerno slovesno monumentalen.Os¬ tali igralci so se disciplinirano vključilči v celoviti sistem pxc predstave.Še podebej je bil opazen in posrečen P.Jeršin kot Pred¬ sednik.Sodelovali so še:L.Belakova,5.Krošl,B.Vodopivec,B.Grubar, S.P 0 tisk, I. Ban, C. Vernik, J.Bermež,M. Podjed, J.Starina, B.Veras.Š. Volf,J.šmidova,M.Goršičeva in A.Kumrova. Kral# Matjaž ne predstavlja niti literaranega odkritja niti g gledališkega dogodka, pač pa predvsem informacijo o polpretekli/ /V\£y2WjLut c 3\' n A.f /[f ? fc Prikupni " ponovno najdeni " Bulgakov /M,A.Bulgakov:Zojkino stanovanje)predstava celjskega gledališča/ Očitno doživlja M.A«Bulgakov/1891-194o/,avtor sijajnega in zna¬ nega romana Mojster in Margareta, svojo ponovno uveljavitev še kot dramatik/ Njegovo dramo Beg ima letos na programu ljubljanska drama, njegovo razgibano komedijo Ivan Vasiljevič smo lahko videli ekranizi rano v sovjetskem filmu,njegovo duhovito komedijo Škrlatni otok pa je uprizorilo beograjsko gledališče Atelje 212/.Vsekakor,gre za vidno gledališko oseknost v sicer ne preveč bogati sovjetski dramatiki.Komedija Zojkino stanovanje/1926/ sodi v soseščino satiričnih komedij 2o. let-npr.Erdmanovega ^amomorilea ali kome¬ dij "ajakovskega Velika žehta in Stenica/slednje pri nas na pok¬ licnem odru iz neznanih razlogov še niso uprizorili,čeprav jo je za ljubljansko dramo že pred leti prevedel P.Klopčič!/. Bulgakov v komediji Zojkino stanovanje ne zaostreno,a razvidno nakazuje iznajdljive preostanke stare družbe/Zoja Den&sovna Pelje, Pavel Fjodorovič Oboljaninov,Aleksander Tarasovič Ametistov/,obe¬ nem pa ne manj spretne zametke nove birokracije in buržoazije/Ani- sim Zotikovič Portupeja,Boris Semjonovič Gus/.Svoje sicer realis¬ tično zastavljeno pisanje Bulgakov rad začinja z elementi groteske, eksotike,fantastike.Morda je tovrstnezačimbe v Zofckinem stanovanju u v primerjavi z nekaterimi pripovednimi deli/Mojster in Margareta, Pasje srce,Usodna jajca/ sicer malo,a je vseeno opazna. jo-aj nam torej tazkriva Zojkino stanovanje ? Na ozkem prostoru se prepletajo usode in interesi raznih oseb,pri tem pa avtor ne utesnjuje gledalca s tem,dd bi mu vse povedal,ampak pušča del doga$ janj v senci aliV.nejasnosti,kar spodbuja in razvija gledalčevo ak¬ tivnost.Sveža življenjska kaotičnost,iz katere po neizrazitostin štr le-kot nekak deus ex maehina-predstavniki "pozitivnih sil".Gleda¬ le c pa upa,da se kodo simpatični "lumpi" le še kako znašli. 2 Režiser F.Križa j je uredil pestro štreiao dogajanj v umerjen ritem kar je.tzanj značilno. Mor da bi ras kaka stvar v igri učinkoviteje delovala v smislu "allegro con fuovo" »vendar se tudi nad to posta¬ vitvijo ne moremo pritoževati.Igra dafeluje trdno in solidno in tudi vampirčkasto Truplo ne fcrže odrskega sveta iz tira.Zadržana ironija, Ob režiserju so imeli večje deleže Se prevajalec in dramaturg I.lampret,scenograf N.Matul in kostumografka M.Kumarjeva.Med ig¬ ralci najprej M.Goršičeva kot lastnica stanovanja Zoja D.Pelje. Igralkin živahni temperament in večna mladosthost sta se ob tej vlogi ponovno pokaiala v dobri luči.Prijetnain živahna je bila A. KUmrova kot služkinja "'‘anjuška.To igralko Srečujemo v zadnjem času v dokaj različnih,a razveseljivo uspešnih vlogah.P.Jeršin je dodal svojemu grofu Oboljaninovu nek^ opaznih novih nians svo¬ jega bogatega igralstva.Učinkoviti predsednik hišnega sveta Portu- peja je bil B.Grubar.Eno centralnih vlog je jimel še J.Benpež kot ' Zojin bratranec Ametistov.Ustvaril je zanimiv lik spletkarja,ki se spomočjo kameleonskih levitev uspešno prilagaja času.B.Bara- novič/prej Vodopivec/ je bil primerno imenitni,a nesrečno zaljub¬ ljeni komercialni direktor Gus.Izstopajoča sta bila oba "Kitajca"- M.Podjed kot Gandzalin in B.Alujevičnkot Kerubin/borilne prizore sta naštudirala pod vodstvom dr.Rudija Jakhla/.Pisano paleto drugih vlog so sestavljali še:N.Božičeva,M.Mencejeva,J.Smidova, J.Tomažičeva,L.Belakova,M.Krošlova,J.Pristov,D.Kastelic,Š,Volf in B. Veras.Treba je dodati,da so bile med t.i.malimi vlogami prav očarljive miniaturice,npr.M.Mencejeva in M.Krošlova. Začetek sezone v celjskem gledališči moremo oceniti kot posrei čem ib spodbuden.Z uvrstitvijo Bulgakova na repertoar smo lahko res zadovoljni,saj ta nekaj časa zapostavljeni avtor izpričuje nedvomne komediografske sposobnosti.Kvalitetnih komedij pa tudi v svetovni literaturi ni na pretek. 1^- r h Blesteča eksplozija gledališkega vesolja /D.Jovanovič: Igrajte tikmor v glavi in onesnaženje zrak£y£-pred- Pa zaigrajmo-morda bomo naredili neprijetne stvari iz igrinega naslova manj neprijetne ali kar znosne ali navsezadnje sprejemljive ali celo očarljive !?Že odlična Jovanovičeva igra Žrtve mode bum bum v ljubljanskem Mladinskem gledališču/pod avtorjevo dirigentsko palico/ je pokazala,da je tekst le scenarij in s tem manjši sestavni del predstave.Uprizoritev pa je bila totalna kreacija z vsemi mogo- č/n/imi gledališkimi sredstvi.Nekaj podobnega se da reči tudi o igri v 3 dejanjih Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka,s katero celjsko gledališče vznemirja ustaljene pričakovalce gledališkega sedenja,obenem pa nudi z njo izjemne užitke očaranja željnim gledališ' kim ljubiteljem. Bistvo igre in še bolj predstave je očitno v poudarjenih nejasnih mejah med resničnostjo inrdgro/kaj je igra,če resničnost ni igra- kaj je resničnost,če igra ni resničnost/.Vse dogajanje poteka v para¬ doksih: že ob začetku predstave/pred zabitimi gledališkimi vrati/ izvemo,da predstave ne bo-in takrat se prične/zanimivo je,da se že prva Jovanovičeva igra iz leta 1963 imenuje Predstave ne bo !/. Najprej se seznanimo z gledališko/se opravi človeško,živijenjsko/ krizo:gledališki udar mlajših gledališčnikov je izrinil starejše iz gledališča/na voljo imamo ironično transformis:«ii*xacijo domačih gledaliških prekl^anj med tradicionalisti in modernisti/.Z odprtega gledališkeg a balkona se razlegajo glasovi revolucionarnih tribunov režiserja Dularja in dramaturga Palčiča,vmes pa snežijo lističi gledališke uptave,ki kljub vsemu obljublja predstavo,in to zaenkrat v bližnji telovadnici nasproti gledališča.Razjarjeni in bojevito razpoloženi stari igralec Knez odpelje voljno občinstvo v "uredniš¬ tvo lokalnega lista".Tu se znajdemo v pravem novinarskem vzdušju, popestrenem in potrjenem s primernim pogovornim jezikom.Prisostvu¬ jemo mozaiku dogajanj,o gledališkem udaru zvemo to in ono.^ako naj reagira časopis,kako družbene organizacije,kako milica ? Samo pere¬ ča vprašanja, ki nas popeljejo v nadaljevanje naše gledališke pu¬ stolovščine.Novinar Križnik in policijski inšpektor Levstik se po dogovoru z uporniki odpravita v gledališče po neposredne informacije. Nudi se nam izredna priložnost,da se za njima in Knezom vtihotapimo skozi stranska vrata v gledališče/morda tu moti le garderoba,ki je organizirana običajno/.Od zdaj dalje pa zapademo v čedalje čudnejši stava celjskega gledažišča/ 2 svet,kajti razne početja v celem gledališču/dogajanja potekajo na bal konu,v parterju,za odrom in na odru/ pričajo,da bomo gledavci izpos¬ tavljeni nenavadnim preskušnjam.Kmalu opazimo,da kazita enotnost or e - volucionarnega gledališkega gibanja dve frakciji .-Dularjeva in Palči¬ čev« .Slednji se ppredeli sam kot teoretik in znanstvenik,Dularja pa ima za peaktika in mistika.Kakorkoli žeigledavcem se v nekam mot¬ nih dogajanjih ni lahko znajti,enako se godi tudi inšpektorju Lev¬ stiku in novinarju Križniku/saj sta oba tako rekoč naša predstavnika, zastopnika;kot se pokaže pozneje,sta tudi neke vrste žrtveni jagnjeti v gledsliško-življenjski igri^-kristusovsko trpita za druge,to je za nas/.Razkrije se nam med drugim še vplivna vloga aakulisja-tehnične baze: slednja -v podobah vratarja Romana in kurjača Hektorja- nas /oziroma našega predstavnika inšpektorja Levstika/temeljito obdela, a sag je kar prav,kaj se pa vtikamo/vtika/ v vsako stvar/Goethejev Mefisto o človeku:kjer naleti na figo,nos pristavi/. če posebej upoštevamo skrivnostno "sivo eminenco" doktorja Čer¬ nigoja in pa odločno streljanje,ki ga izvaja stari igralec Knez, nam ostane za splošno vzdušje še lo igralcevjmed njimi sta bolj profilirana dva:topi K n ščak/nekak jeralovski tip/ in pa živčno vzburljiva Ida s temeljno razklanostjo med igralskim,umetnostnim, notranjim in naravnim,praktičnim,zunanjim življenjem.Stvar se nada¬ ljuje: naša predstavnika inšpektor Levstik in novinar Križnik/križ!/ se čedalke bolj izgubljata/z njima mi/,prevladujoča iracionalnost kaže svoje prefinjene vampirske zobke.Dogajanje tu pa tam malce za¬ stane,« pripravlja se fiHai« vihar-jfinale.Ostro napadani od vizual- nih/lučnih/ efektov in, glasovnih akcij/šumov,zvokov/ pademo v zadnjo odrsko metsmorfozo:na odru se pojavi gledališče,novinar Križnik se iz običsjnika prelevi v heroičnega opernega pevca/opera kot potenci¬ rana gledališko st/. Ali se mu pripratelg^j poguba?K njemu se pomika Tosca,ne,stara gospa,kar Matilda,Smrt,xxHshexkx iz odrske lože gledata prizorišče režiser Dular in dramaturg Palčič/obrnjene vloge-prej igrajoča) in opazovani gledališčniki so zdaj gledavci,medtem ko novi¬ nar Križmik in inšpektor Levstik igrata/ali sta igrana,se z njima igrajo itd./,prikazujejo se sanjske podobe,kurenti zaplešejo nekak Totentanz,spomnimo se natumor v glavi in onesnaženje sraga,beli pete¬ lin nas opazuje 'oz balkoria/konec se veže z začetkom/, junak Križnik pad< /pod križem/,je mrtev ? ne,vstane,pleše,na odru sneži,je vse resnica, je vsefigrs ? Oder se razčaramsporazni,nanj pride prava snažilka in pom-te nepravi sneg.Sklep:večno prepletanje stvarnega in imaginarnega Stvarni svet sicer lahko pometa sledove imaginarnega,a vendar :sneži 3 dalje...Imagination au pouvoir. Režiser L.Ristič nam je podaril z Jovanovičevo igro eno najbolj¬ ših, najpolnejših, najmikavnejših in gledališko najrazkošnejših pred¬ stav na Slovenskem v zadnjih letih.Redko imamo priložnost videti tako kompletno predstavo/podobna ji je bila po kompletnosti Žrtve mode bum bum,vendar je igrajte tumor... kompleksnej^a,idejno raz¬ sežnejša in še bogate je večpomenska/,se pravi:maksimalno realizirano glede na vse sestavne d&fte.Režiserju Rističu so pomagali in s tem pridali svoje zasluge:dramaturg I.Lampret,scena« in kostumi M.Tabački ter lučna oprema C.Johnson.Tudi gledališka tehnika s svojimi števil¬ nimi členi se je zares izkahala.Sodelujočih igralvev je bilo kar 2o. Vidneje so se uveljavili J.Starina kot novinar Križnik.Sprva ka nekak običajni Slehernik,pozne je lepo nakazuje znake zmedenosti na velikem odru sveta,pretres ob prehodu iz sveta opzovalcev v svet f) žrtev.M.P w djed je z inšpektorjem Levstikom podal nekam naivnega pre¬ prosteža, ki pase počasi—podobno jot Križnik- zgublja v iracional¬ nem vzdušju.Prikaz nebogljenosti racionalnega funkcionalizma* ob srečanju z življenjsko vsestranostjo.Nestor slovenskih igralcev M.Furijan je bil učinkoviti stari igralec Knez.Ognjevitega drama¬ turga Palčiča je zagnano upodobil J.Bermež,zadržani dokta^o Černigoj je ustrezal S.Potisku,režiserja Dularja pa je primerno odigral B. Šprejc.Opazna je bile Ida A.Kumrove,B.Alujevič pa posrečen kot Odgo¬ vorni urednik in igralec Koščak. Vsi drugi/S. Volf, C. Vernik, J. Toma¬ ži če ve, L. Belakova, J.Šmi do va, B. Grubar, M. Mence jeva,B.Veras,N.Božičeva, M.Kro šlo va,J.Pristo v,B.Barano vič/ so podali vrsto bolj ali manj zanimivih miniatur.7elo zadovoljiva je tudi ansambelska celovitost, orkestrska zlitost beez izstopajočih zvezdniških solistov. Skratka-predstava je gledališka supernova ali prosto po Strniši: živa čarovnija,zemlje,ODRA in neba. Andrijan Lah to J? L j 6 Redko srečanje z romantično dramo /A.de Musset:Lorenzaccio-predstava celjskega gledališča/ Po Jovanovičevi igri Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka Je Mussetov Lorenzaccio očitno drugi veliki met celjskega gleda¬ lišča v tej sezoni.Po celoviti uspešnosti,gledališki popolnosti ali doživljajski očaranosti Lorenzaccio sicer ne vzdrži primerjave z Jo¬ vanovičevo igro,,ie pa tako različen Od Tumorja in toliko zanimiv,da ga vseeno radovedno sprejemamo.^evarnost tako izjemne predstave,kot je bila Igrajte tumor v glavi...,je, da zasenči številne druge pred¬ stave v sezoni.Menim,da se bo ta senca močno dotaknila tudi Loren- zaceia,čeprav o njem ne moremo reči,da je slaba predstava.Narobe,je solidna,posrečena, ni pa izjemna. Posebej zanimivo se mi zdi vprašanje,kakšen odnos imamo danes do take tipične romantične drame.A pridajmo takoj dvom,da ni povsem ti¬ pična.Ni zgolj byronsko individualistična ali hugojevskompatetična, ampak bolj shakespearsko "realistična".Po tem "realizrnu"^spominja na drugo pomembno shakespearsko dramo tega časa:na Puškinovega Borisa Godunova. Romantiki so se radi zatekali v ffltalijo,bodisi da so potujoč po njej dobivali osrčenje za svojo romantičnost,bodisi da so hoteč gojiti romantičnost posegali po italijanskih temah/Byron,Shelley/. Italijanskih tem je na pretek tudi v romantični prozi/npr.Dumas st., Merimee,Nodier,Stendhal/.Musset očitno ni posegel po italijansko snov/Lorenzsccio obravnava odlomek zgodovine Firenc v 16.stol./ iz romantično živopisnih ozirov,pač pa je z njo do neke mere ilustriral tedanje francoske razmere.Ko je Lorenzaccio nastal/1835/ je vladal v Faancijiorleanski kralj Louis Philippe,bilo je 5 let po revoluciji, ki je sicer zrušila staro bourbonsko dinastijo/Karel X/,a prinesla le menjavo dinastije.Primerov,da literatura z umikom v mit ali zgo¬ dovino obravnava dejansko sodobnost,je veliko in jih ne kaže navajati. Naj omenim iz francoske literature* le dve drami:Sartrove Muhe in 2 Anouilhovo Antigono/obe nastali ▼ času 2.svetovne vojne/. A vrnimo se k Lorenz&ceiu.Kljub vsem možnim sluzijem ne 19.stol., ki so v igri,se lotimo rajši analize glede na dejansko zgodbo,pogo¬ jeno seveda z avtorjevim subjektivizmom.Avtor,ki se kaže v poeziji najbolj kot svetobolen melanholik,v proai kot čustveno aagnan izpovedo¬ vale c/rom8n:Izpoveu otroka stoletja/,je v Lorenzacciu nekak resigni- ran skeptik,vseskozi pa individualist,ki čuajti svojo samotnost in nemoč v družbenem gibanju. Kaj se dogaja v-Lorenzacciu ? Firence 16.stoletje.Pod okriljem nemškega cesarja Karla V. in rimskegapapeža vlada vojvoda Aleksander Medici,izrabljajoč oblast,koliko se da,uživač in nasilnik.Ob njem živi njegov sprodnik Lorenzo de Medici/imenovan Lorenzaccio/,najprej razviden kot vojvodov pajdaš,pozneje kot njegov nasprotnik,celo ubijai* lec.Lorenzaccio je obenem hamletovsko tuhtajoč tip in moderni eksisten¬ cialistični junak-potrdi so z dejanjem:človek je to.kar je r svojem življenju počel.Vendar Lorenzaccio ne izvrši dejanJa/uboja vojvode/ v nekakem brutovskc anarhistično mladobosanskem smislu/umor tirana je pozitivno dejanje-zaradi republike,svobode,naroda itd./,ampak zaradi samega sebe,/prim.Hugo v Sartrovih Umazanih rokah !/.S tem ositne individualist in naj že kakorkoli krotiz: ramo neosveščeno firentinako meščanstvo,ki ni izrabilo umore vojvode za spremembo družbenega stanja,pa vendar drži:zasebniško dejanje ne more povzro¬ čiti družbene revolucije,zanjo jc potrebna zavestan organizirana akcija ljudi.Ali kot odlično pove BB Dflrrenmatt v dveh točkah k Fizikom:17/To,kar se tiče vseh,lahko rešijo samo vsi. 18/Izjaloviti se mora vsak poskus posameznika,ko hoče sam zase rešiti,ker se tiče vseh. Konec drame je pričakovan: našega individulaističnega junaka ubijejo kot begunca v Benetkah/firentinska oblast Je na&j razpisala nagrado/, vojvodo Aleksandra pa nasledi njegov sorodnik Cosirao.Vlada¬ vina bo ostala ista,o čemer še posebej priča rdeča eminenca kardinal rtu 3 Cibo,ki Je uravnaval prejšnjo oblast in kateremu prisega novi oblast- -Cosimo. aš namen ni navajati oodrofcnejše vsebine, treba je le še dodati,da poteka dogajanje v naglih shakespearskih menjavah prizorišč zdaj na dvoru pri Medicejcih,pa pri Strozzijih,med ljudstvom itd. Oznako uprizoritve začnimo to pet a sceno D.Turine.Vsekakor daje ta scena,obenem težko monumentalna,a tudi gibljiva,močsm pečat pred¬ stavi.Je domiselno večnamenska ter nemalo prispeva k primernemu vzdušju.Režiser D.Mlakar je bil tu msnj estetsko prefinjen v posamez¬ nostih, kot smo ga vajeni, a bolj usmerjen v močno izarznost celote. Predstava ima zanesliv ritem in je usmerjena k bistvenemu.**emajhen je kostumografski delež 15.Jarčeve,učinkovita je glasba D.Božiča. Zajec in lučenoska 0.Johnson.Slednja nas ponovno s^maue^sne spodbuja, da odkrivamo pomen odrske luči.Njena spretna^n poudarjena lučnost /iščemo izraz za lučno opremo !/ je že kar prava poezija luči sli prod3to po I^rcirluč, ki hoče biti pesem. V drami sodeluje/če sem prav preštel/ 23 igralcev,od tega 4 gostje. Očitni sta vsaj dve nadpovprečni kreecijiz.Naslovno vlogo Lorenzaccia je studiozno odigral S. Potisk.Ustvaril je zanimivo osebnost,polno nakopičenih nasprotij,menjajočih se razpoloženj in tonov.Odlikoval se je z zbranostjo in silovotostjo,morda je le tu in t8m zatajil glede gibalne lahkotnosti.Ni3 manj impozanten ni bil J.Bermež kot vojvoda Aleksander.Bil je radoživ in vzburljiv renesančnik,površen strastnež in nadut tiran.Naraven,prodoren ih sproščen.Čeprav ne "pozitivni " junak,vseeno očarujoč s svojo grobo življenjsko silo. Oglejmo si še goste.Najpomembnejšo vlogo za že omenjenima je odi¬ gral R.polič kot kardinal Cibo.Bil je odlične lik spretnjaškega politika ironično-cinične mentalitete in oblastni ške jezljivosti. M.Furijan je bil simpatični Bindo,M.Simčič je lahko uvelajvil ves svoj tempetament kot mladi Pietro Strozzi,soliden je bil prior- Sodelovali so še:koreograf J.Hafner,organizator borilnih prizorov A. 4 K.Brišnik.Med ženskimi liki najbolj izstops M.Mencejeva kot markiza Cibo.Sprva dostojanstvena plemkinja,ki pa se slednjič razgori v slado strastju in preda temno viharni sli.Igralko odlikuje eruptivna ele- mentarnost,ki se je izkazala tudi pri Lorenzacciu. Solidno so sodelovali še:B.Baranovič,J.Starina,N.Božičeva,M.Gor- šičeva,J.Tomažičeva,M.Podjeff,B.Veras,C.Vernik,A. Kumrova,D.Kastelic, š.Volf,K.Krošlova,L.Delakova,J.Pristov,B.Alujevič in J.Šmidova. DramanL^renzaceio je ena dobrih variacij aa temo oblast.Je tekstovno kvalitetna,učinkovita in nadčaovno zanimiva.Celjska pred¬ stava je tehtno in vabljivo prvič/slovenska premiera !/ pokazala Lo**enzaccia slovenskemu občinstvu. Andrijan Lah „ bileje z vrhunsko kvaliteto <\ /| 'M, -f6 /I.Cankar* Pohujšanje v dolini šentflorjanski-predstava celjskega gle¬ dališča/ 0 novi Korunovi uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja ne moremo gocoriti neobremenjeno. N a preestavo scb namreč vezani kar 3 jubileji /loo-letniea Cankarjevega rojstva,25-letnica poklicnega celjskega gle¬ dališča in 3o-letnica umetniškega delovanja igralca P.Jeršina-mimogrede: ob tem se kar vsiljuje misel,kako zelo nas obvladuje magična moč deci¬ malnega sistema!/.Ne glede na jubilejje pa je tu še primerjava s prvim Korunovim Pohujšanjem/ljubljanska drama 1965/ in Korunovimi uprizorit¬ vami Cankarja sploh,slednjič pa je možno še soočanje letošnje Korunove postavitve Pohujšanja s sočasno ljubljansko/mestno gledališče/ in mariborsko/slednje žal nisem videl,pa tako ta kombinacija zaenkrat od¬ pade/. Po vsem tem pase nakazuje tudi dodatno vprašanje,in sicer,kdx kaj in kako je z uvrstitvijo nobenega Cankarjeveha dela na letošnje Sterijevo pozorje.liiateitoc/udeležbo bi zaslužil vsaj sveži in domiselni tržaški Za narodov blagor,če paš tačunamo,da je za celjsko Pohujšanje prijavni rok že potekel/. Razumljivo je,da kolikor toliko umerjeni obseg gledališke ocene ne dopušča podrobnejše obravnava toliko nakazanih problemov.Tako Cankar¬ jeva stoletnica/ob njej gre pravzaprav za novo ocenjevanje Cankarje¬ vega dela danes/kot 25-letnica SLG Celje terjata vsaj posebna članka, če že ne nadrobnejše miMxxaxi!x analize.Isto velja seveda tudi za ju¬ bilej tako pomembnega igralca,kot je P.Jeršin.Od jubilejev pa bi se v nadaljevanju posvetili le Jeršinovemu. Začnimo kar s Korunovim Pohujšanjem nekdaj in sedaj.Leta 1965 je delovale ljubljansko Pohujšanje defcamsko kot neko "pohujšanje".Zakaj? Predstava je prinesla toliko "šokantnih" novosti v ustaljeno prikazo¬ vanje Cankarja,da je povzročila prvacati razkol:prttrjeva nje in anvdu- šenje pri modernistih in zgražanje in zavračanje pri tradic^"*T*° + <* 2 V vsakem primeru pa vznemirjenje.Skratka:to,o čemer se v farsi govori, se je v /ob,po/predstavi dejansko dogajalo.Predstavo bi lahko označili kot nadvse ustrezno-groteskno poudarjeno-gledališko transformacijo li¬ terarnega sporočila.Sam podpiram avtorstvo režiserja.Smisel imajo pač nove postavitve starih del,pri uspehu teh inovacij pa odločajo režiser¬ jeva talentiranost,moč,imagihacija.Korunova vizija Cankarja kse je posrečeno nadaljevala v komediji Za narodov blagor/celjsko gledališče/ in dosegla vrh v izjemnih Hlapcih/celjsko gledališče/.Tako je od glavnih Cankarjevih dramskih del ostal izven Korunove obdelave le še Kralj na Betajnovi/žal Korun lani ni dobil/ali sprejel ?/režije Kralja na Be¬ tajnovi v ljubljanski drami/. Nova-sedanja uprizoritev pohujšanja ne nadaljuje prve Korunove Cankarjeve trilogije s četrtim delom,ampak začenja novo linijo.Prejš¬ nji K 0 runov stil,ki jepovezoval prve tri uprizoritve Cankarjevih del, se je bistveno preobrazil.Suveren primer tega stila je bila že lanska uprizoritev Hiengovega Izgubljenega sina v MG ljubljanskem/vsestransko uspela in nagrajevana predstava/.V največjo bližino tega novega Koru¬ novega stila sodi tudi Pohujšanje.V čem so pravzaprav razlike med "stavim "in "novim" Korunom ?Prejšnje postavitve Cankarja so temeljile predvsem na -lahko bi rekli-nenavadnosti,vznemirljivosti,fantastični gledališkosti,sedanje Pohujšanje/kot tudi Izgubljeni sin/ pa izhaja iz nadvse skrbne psihoIške detajlirahosti likov,nadrobne izdelanosti prizorov v "realističnem" smislu, pretehtane umerjenosti,nekake klasič¬ ne zbranosti .S stališča gledalca bi nemara defcal,da smo bili prej ob metabju iz tira bolj začudeni,zdaj pa smo bo tem prefinjenem gledališ¬ kem tkanju bolj očarani/navdušenje pa je vključeno tako v prvo kot v drugo/. V intervjuju z I.Lampretom/v gledališkem listu/ izjavlja reži- ssvr K°run poleg drugega tudi to,da nova koncepcija Pohujšanja temelji na spremembi odnosov Šentflorjanei-Peter.Medtem ko je prej prevladoval 3 črno-bela polarizaei ja/Šentflor janei-Peter/,so sedaj SentflorJanci manj črni in Peter manj bel.In res. že ta preoeenitev je bila dovolj za dobršno mero zanimivosti.Predstave se kaže lotiti kar s sceno. M.Hočevarjeva/obenem tudi kostumografka/ je lično oblekla sceno:v 1.dejanju v lepo stilizirano urejeno kmečko sobo,v 2.dejanju v rahlo neurejeno bohemsko vagabundsko Petrofco bivališče in v 3.dejanju v primerno nakazano bogato in imenitno,a tudi togo in vzvišeno okolje Bali že ve ga/Petro ve ga/gradu. Scenski umerjenosti se prilega tudi ko¬ stumografska. Predstava ima že Imeniten začete k: negotovo st in nemirnost Šent- florjancev ob nastopu nečesa novega, nevarnega,beznanega.Odlična je celotna združba Šentflor Jance v, natančno so profilirani igralski liki,mikaven je Zlodejev nastop v 1.dejanju,posrečen je zaključek, ko županja zapelje Zlodeja.V 2.dejanju se mi tdi najmočnejši prizor ob nastopu sirote Petra/" pas ja" metafora: sirota Peter se prodaja Patru-K°barju za kos kruha v pasji skledi/.V 3.dejanju ponovno odlično deluje šentflorjanska soseska,to pot/v razliko od 2.dejanja,ko so v zadregi se poteči posamezni fcazkriti grešniki/ so pretežno togo se držeča skupina,ki se ne počuti ugodno v zanjo očitno prerazkošnih grajskih razmerah.0 samih igralskih kreacijah pozneje,poprej še nekaj interptetaeijskih kombinacij Običajna razlaga Pohujšanja je šla v odnos med umetnikom/ razboj- nikom/Petrom/Cankarjem/ in družbo Šentflorjancev/domovino,slofcensko publiko/.Iz zgodbe sta izhajali obsodba šentflorjanske omejenosti in lažne morale in višja vrednost umetnika Petra in njegove družice Jacinte/simbola umetnosti,lepote/.Oglejmo si stvar nekoliko drzgače. dolina šentflorjanska je običajno življenje,vsakdanjost/vas v Kafko¬ vem Gradu-sploh se odpirajo izredno zanimive vzporednosti med Pohuj¬ šanjem in Gradom:odmos vas-K-grad v Gardu in odnos dolinči-Peter- grad v P^hujšanju-kljub nekaterim nedvomnim razlikam/,vanjo je vklju- 4 4 čenatudi normalna grešnost,ki pa Jo vendar doline! zaradi vzdrževanja moralnega videža prikrivajo.V to navadno življenje pride Tuje c/umet¬ ni k-razbojnik / in prinese zmedo/jurata umetnost-pohujšanje/. Od dolin- eev terja/izsiljuje/ denar in ga dobi.^ako to ?Peter je producent laži/slepil-umetnosti;prim.Platonov odnos do umetnosti/,zahtevala pa za svojo produkcijo slačilo.šentflorJanci kot sprejemalci plačajo, kajti kljub svoji "omejenosti" občutijo,da je poleg njihovega navad- negaživljenja še nekaj drugega/višjega ?-morda lažnega,a lepega/,bis¬ tvo ? Šentflorjanei gledajo na Petra in Jaeinto/umetnost/ včasih kot greh/moralistično/,včasih kot lepoto/estetsko/.Kot vidimo,so sposobni tako zgražanja kot občudobaranja ob istem/prim.Šviligojev govor v 3.deja nju/.Tudi Petrov odnos do ŠentflorJancev je bipolaren,po eni strani bi rad,da bi galjubili cenili,sprejeli/težnja po zbližanji z drugimi/, po drugi strani pa se ima za nekaj več,oziroma ima Šentflorjanee za nekaj manj/individualistično elitistični odnss izbranca do množice/. Dotaknimo se še nekaterih odnosov.Npr.odnos med Petrom in Zlodejem je varianta odnosa med Faustom in Mefistom.Seveda pa je Zlodej komična varianta lika-prehudičeni hudič,Šepavi vrag iz francoske literature. Cankar je drugo resnejšo varianto kupčije med hudičem in človekom za človekovo dušo izpeljal v Kurentu/leto dni po Pohujšanju /.Peter je i torej prodal hudiču dušo za ta svet,zakal pa se potem nad tem svetom razburja ? Stalna človeška nezaflovoljnost ?Morda pa izreka sočasni da in ne svetu in s tem potrjuje peradoks kot resnico sveta ? Kot se prodaja Peter Zlodeju,se prodaja sirota Peter Petnu-K^barju,le ma nižji ravni,za manjše plačilo.Šentflorfcanei se nimajo komu prodati,ker so že prodani/temu svetu/ in so navajeni na običajni kupoprodajni sist< sveta.Ma koncu so vsi/razen Petra-K^barja ?/ osleparjeni,najbolj nesrei ni Zlodej,kateremu uide edina resnična vrednota/dacinta/.Peter mu ne preda/proda/,očitno torej ni ves naprodaj,ni ves hudičev,nekaj njegf 4u 5 njegov boljši jaz /Jaeinta/ je nekaj višjega,-božjega" ? Prekanjeni Peter je obral naivne šentflorjanee/ali pa ne,saj jim je nudul teaterJ/ in pravočasno odšel/kot Hlestakov v Revizorju/,preden bi se prelevil iz uspešnega prevaranta v razkrinkanega potepuha.Peter je spretnež tega sveta,vražji fant s poslovne strani. In " kdor je ves od tega sveta,s tistim se rad hudič igfca/kot pravd Strniša v Žabah-novejši paraboli o prodaji ilovekove duše hudiču za materialne dobrine/.Ver¬ jetno se bosta še srečala z Zlodejem,© ker je Peter bistrejši,mu Zlodej komaj kaj more.Huje je s siroto Petrom.S tem ne bo nikoli nič,Šentflor- jancem imponira le nastopaški,nesramni,vladarsko delujoči Peter/rezboj- nik-umetnik/,za skromnega in ponižnega eirotnika Patra/Čeprav je doma- čin-ali ravno,ker je domačin-in čeprav bi bil umetnik/ ni mesta ali uveljavitve v dolini:pozneJe aekoč bo postal lahko praktikant Peter v Partljičevi igri -»čuke pa ni. Kone« je simetričen začetku:začetek:Peter pride, Šentflor Janci so vzne¬ mirjeni, konec: Peter odide,ŠentflorJanci so pomirjeni in zapojo milo, v srce segajočo pesem o sv.Alojziju.Je to vrnitev v idilo,domačnost, tukajšnjost in zmaga nad vsiljivim,tujim,nesramnim onkrajem ? Predstavo v celoti lahko ocenimo kot izvrstno.Režiser K 0 run je potr¬ dil z njo svojezrelo mojstrstvo in nakazal v Pohujšanju nekatere upo¬ števanja vredne nove un zanimive možnosti. Jubilant P.Jeršin je vlogo Zlodeja izdelal pretanjeno,poglobijeno, s smislom za finese in nianse,kar je nasploh značilno za zadnjo fazo igralčevega ustvarjanja.Bil je uglajeno svetavljanski/Franeoz !/,a oben skromno nebogljen,celo nekoliko usmiljenja vreden.Ubogi šepavi vrag, pravzaprav podoben Šentflorjancem-nekak peklenski nižji srednji razred. V gledališkem listu piše,da se je Jeršinova igralska pot začela že 1938 v Šentjakobskem gledališču.Tako pravzaprav ni jasno,kako da igralec praznuje komaj 3o?letnico delovanja.Ali leta do 1946 ne štejejo ? Igralčeva poklicna dejavnost pa a začenja šele 1953.Torej ? . 6 Av akorkoli že:kot močno in izrazita igpalska osebnost predstavlja danes jubilant enega ključnih stebrov celjskega gledališča.Jeršin je prejel več raznih nagrad za svoje igralske stvaritve.Medi pode- bej tehtnimi vlogami omenimo:nag»ajene:Herman v Župančičevi Veroniki Deseniški,župan v Ibsenovem Sovražniku ljudstva,kralj v Gombrowicze- vi Ivoni, knegiiiji burgundski.Bil je tudi Grozd v Cankarjevi komediji Za narodov blagor/Korunove režija/ in K^mar v Cankarjevih Hlapcih /Korunova režija/ in še in še.Bilanca je kar 156 vlog od 1953 do danes v celjskem gledališču.Značilen je širok razpon,ki ga Jeršin zaobjema s svojimi vlogami:od tragične vznesenoeti/Calderon:Sodnik Zalomejski/ do komičnega burkaštva/Fritz:Kralj Malhus/.Nojbrž bolj ustrezajo Jeršinu plemeni te, "pozitivne" vloge .Ob blepem glasu ga odlikujeta izredna govorna kultura in bogata mimika.Vsekakor pa je najbolj razveseljiva ugotovitev o nenehni ustvarjalni rasti našega jubilanta. w « R.P lič/kot gost/ je bil zanimiv Pdter, vendar je nekajkrat spominjal na svoje prejšnje junake/npr.na Baltazarja/.Vlogo je zani¬ hal med predrzno nastopaštvo in burkaštvo/l.dejanje/ do zastrtih melanholičnih tovov v 2.in 3.dejanju.Lepo je izrazil človekov izgon iz raja,ki je v bistvu v tem, da človek ne obstane v raju,ker mu postane dolgčas ITako odide nemirni popotnik-umetnik spet na pot: fant je videl rožo čudotvorno/ upajmo,ds je ne bo dosegel/. A .Kumrova,ki se vidneje uveljavljaod vloge do vloge,je bila mila Jscinta.Nežna,igriva razvajenka v 2.dejanju,čedalje bolj poetično krhka v 3 .dejanju.Po baudelairovsko rečeno:oblaček,ki se je spustil do juhe/realnosti/,a se zaradi njenega slabega duha ali okusa kmalu vrnil v svoje visoke sfere.Umetnost med stvarnostjo in idealom. Posebek kaže podčrtati odličnega župana,ki ga je upodobil S.Po¬ tisk.Prav presenetljiva preobrazba tega bolj intelektualnega igral¬ ca v kmečko-malomeščanskega veljaka.Opazno je izstooal še M.Podjed -7 7 kot blagi in nedolžni učitelj Šviligoj.Vzorno zlito Šentflorjansko dru¬ ščino so tvorili še:L.Belakova,J.Bermež,N.BožičeTa,J.SmidoTa,H.1sra- novič, B.Veras,M.Krošlova in B. Alujevič/po sre 2šni eerko rnik/.Sodelovali so še:J.Pristov in. C.Vernik/kot varuha postave/ in J.Starina kot Popot¬ nik Peter .Slednji se je znašel v oodobni vlogi kot ubogi Križnik na kon eu Jovanovičevega Tumorja. Če omenimo,da je z lučjo dostojno operirala letošnja lučenoska slo¬ venskih gledališč C.Johnsonova,smo našteli domala vse sodelavce.Še pripomba z gledališko organizacijskega področja.Pokroviteljstvo nad predstavo je prevzel eeljski Tehno-mercator.Vsekakor gre za novo obli¬ ko povezovanja gledališč z uporabniki. Kot sklep le še to:Korunovo drugo Pohujšanje no prineslo novega Po hujšanja,ampak nadvse razveseljiv in dragocen gledališki dogodek v mestu Celju. Andrijan Lah Zadrega* ob zaključku sezone /F.Škofič:Gospod s Preseka-predstava eeljakega gledališča/ Dramatična povest F.Skofiča/1848* 1892/ Gospod s Preseka/F.Koblar jo imenuje v svoji Slovenski dramatiki I najtehtnejše dramsko delo v 80. letih/ je očitno prišla v repertoarni načrt SLG Celje kot prime¬ rek ljudske igre in s tem kot kontrast letošnjemu visoko stremljivemu in umetniško odličnemu programu/Zojkino stanovanje,Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka,LOrenzaeeio,Pohujšanje v dolini šentflor¬ janski/.M Q rda gre Še za podobno gesto kot lani s KOzakovim Kraljem Matjažemjza predstavitev malo znane igre iz pretekle slovenske aha dramske -tvornosti,za neke vrste kulturni dolg ali poljudno infornaeijo ali pa tudi za naklonjeno raziskavo starega teksta in bistro odkriva¬ nje njegovoh živih gledaliških zmožnosti.Vsekakor je kritik ob tem tek¬ stu prisiljen najprej v razmišljanje :zakaj in čemu Gospod s SxKkfex Preseka in šele dalje:kako in kaj. Moremo si-eer reči, da Skofičeva igra ni brezx dramske razgibanosti, pestrosti in zanimivosti.Dogajanje,ki potega nekako v 2.polcviei 16. 8toletja,pa nam predoči že od drugod znane teme:"negatovea":oblastnega in izkoriščevalskega graščaka s Rreseka ter pozitiveajpridnega in na¬ prednega kovača I.Žara/f/.Slednji predstavlja kmečko-plebejske težnje reformaeije/npr.Mdnzer/,medtem ko je graščak predstavnik nadute plemiš¬ ke reformacije/prim.Luther-protestant je bil npr.tudi grof Tahi !/. Vezni člen med junakoma inaobenem jabdlko spora je M^na,hči kmečkega svo bodnjaka.Žar Mino ljubi,ta pa bi rada više in podleže graššakovemu za¬ peljevanju/zanimivo je,da gospod s Preseka nima imena-torej je brez¬ osebna institueija,vzore« fevdalne tiranije/.Graščak se iz M x ne le ponorčuje/Minne-nem.ljubezen !/ in jo zavrže,Mina se sklene maščevati. Kovač Žar/ogenj ljubezni,revolusije/ poskuša z uporom,a je izdan in ubit.Mina pa na koncu pride do graščaka in ga zabode.Nedvomna standardne melodramatika. 2 Kaj lahko rečemo o predstavi ? Režiser D.Jovanovič je ubral najbrž najboljšo možnost in je igro pojmoval predvsem kot gledališki proizvod z določenimi možnostmi»Rahla,primerna doza ironije je prevevala dogaja¬ nje.Tako gledalei zlahka preskakujejo iz "zaresnosti " dejanja v zavest¬ no kritično distaneirahje od sieeršnje tekstove naivnoati.Režiser je obo "h gatil prizoriščez razločnimi slušno-vidnimi učinki/npr. posrečeni Rigo- letto,Goldfinger ipd.,teatraličnost v gibu in glasu idr./,tako da je bi la stvar navsezadnje kar zabovna/korežieer je bil M.Bevk/.Pravzaprav je vse skupaj nemalo spominjalo ns solidno uprizorjen strip. Scena S .Jovanoviča je bila prožna in smiselno označujoča. Nudi la je <*• lepe in hitre možnosti za prehode iz odprte pozivi je/kmečki svet, širina,brezbrambnost,šibkost/ v zaprto/gospodki svet,ožina,utrjenost, moč/.Posrečeno je deloval tudi večnamenski tobogan./asistentka sceno- A grafa je bila "‘.Kruls/.Korektni kostumi so bili delo L.M.Stupiee, luč- no opremo pa je ponovno uredila C.J hnsonova. Med igralei je bil premišljeno oblikovan in učinkovit J.Starina kot Gospod s Preseka.Izstopal je kot zdolgočasen plemič,ki si skuša najti zabavice za sproti v znamenju praktične filozofije Carpe diem. Grajski pisrp Veper, bivši menih, je bil S.POtisk, prekaljen negative«: ponižni prihuljene« in strahopetni spletkar.M.Podjed je bil zaneseni I. Žar,kovač,upornik in nesrečni zaljubljene« v Mino.Izdelal je dokaj literarno figuro pozitivna,nekakega belega kavboja,ki pa že takoj deluje premehko in se že kaže kot bodoča žrtev.Svobodni kmet podstene« je bil J.Pristov,tak,kot ga že poznamo:okorno tršat in odločno trden. L.Belakova je bila očarljiva M x na,enako zanesljiva kot spogledljiva naivka in kot jezna maščevavka.Temperamnetna in okretna ciganka je bi¬ la J. Tomažičeva.Preudarnega in zmernega P.T r ubarja je predstavil p. Jeršin.V drugih vloghh so sodelovali še:M.Meneejeva,B.Baranovič, J. Bermež,B. Alujevič, B.Veras,D.Kastelie,Š. Volf, C. Vernik, J.Šmidova, N.Božičeva in M.Krošlova. Ob močnem žarenju letošnjih drugih predstav celjskega gledališča p. .».a. aelujSf^H ; ^ *oi io- 14~ k) Med psihoanalizo in politiko /A.Miller: u alemske čarovnice-predstava celjskega gledališča/ uvod podatek iz Nedeljskega dnevnika z dne 28.novembra 1976, kjer pod naslovom Rehabilitirane čarovnice beremo: "^alemske čarovnice niso hodile s hudičem v posteljo,čepra/ so v sanjah doživljale marsikaj precej nenavadnega.To trdi prof.Linda R.^aporeal s kalifornijske uni¬ verze, potem ko je raziskala dokumente procesa proti čarovnicam v “ale- mu v državi Massachusetis.Tista starodavna srečanja,na katerih so de¬ kleta uživala manj znane plodove,so bila v bistvu nekaj podobnega kot sedanje seanse narkomanov.V **alemu eo imela dekleta na voljo mandra- goro,opij in užitne kaktuse,to pa je povzročalo podobni stanje kot zdaj uživanje tako imenovanih težkih mamil." t _ p O >i-i j Omenjeni zanimivi podatek dogajanje Millerjeve drame,ki obravnava šifer dogodke ob koncu 17.stoletja, močno približa,saj so mamila za sedanjost dnevna tema.Čeprav bi lahko gledali na Millerjevo dramo kot na značilen prikaz psihoanalitičnih sifcuavij/pretirani pritisk,ki ga superego-družba,civilizacija-usmerja proti idu-natavi,seksualnostl- povzroča destrukcijo-propad ega, egov/,pa se mendar zdi,da meri avtor bolj v politiko kot kam drugam.Mekatere motilne niti nas vodijo od Salemskih čarovnic k Huxliryevim Hudičem iz Louduna/film:Demoni K. V Russella/ in\, Iwaszkiewiczevi Materi Ivani Angelski/psihoanalitična smer/,po drugi strani pa najdemo možne zveze tudi s Shawovo Sveto Ivano,zlasti glede na funkcioniranje sodnijskega sistema ali kot na ilustracijo velikega mehanizma svetaz/politična smer/. Millerjeva drama Salemske čarovnice/pri nas smo jo poznali doslej kotx Lov na čarovnice-pod tem naslovom je dosegljiva tudi v knjižni izdaji*/ sodi med tiste drame 2o.stoletja,ki sledijo preskušeni relais- tični tradiciji,a kljub temu ne deluje zastarelo ali preživelo,temveč kar presenetljivo živo in vabljivo. Morda je uspeh M^llerejeve drame /ali lahko govorimo sela celo o moderni tragediji ?/ xxjt$Ka«sx in 2 njen prodor v moderni klasiko v dejstvu,da Je avtor dosegel z njo posrečen spoj med zgodovinskim vzdušjem,dokumentarnostjo,posebnim in nadčasovnpstJo,širšo veljavnostjo,splošnim.Salemske čarovnice je tako mogoče brati/gledati/ ko značilno podobo puritanske Amerike ob koncu 17.stoletja/gotovo pa bi se zgodbe lahko dogajala tudi kje drugje-npr, v sočasni Evropi/,na voljo pa je sevda šxe prenos v 2o.stoletje, pa najsi je to spomin na Mac Charthyjevo protikumnunis tično gonjo v Ameriki ali pa na konstruirane stalinistične procese v SZ,da omenimo le dve možnosti. u asno pa je,da lovcev in čarovnic ne manjka na nobeni zemljepisni paraleli.Tl dtoe človeški zvrsti se uvrščata že naravnost med arhetipe/osnovni potek drame je takšen: nastop dekliške histerije/obsedenost od ida, telesa, seksa,hudiča/, le ta spodbudi iskanje čarovnic,iskanječarovnic prehaja v čarovniške procese,procesi pa se končujejo s številnimi usmrtitvami/. Celjsko gledališče je s predstavo Millerjeve drame dokazalo, da ne misli opustiti visoke ravni prejšnje sezone/npr.Zumor,Pohuj¬ šanje/, ampak jo nadaljevati.Režijsko vodstvo je bile v rokah F. Križa ja.Menim, da je po Eliotovem Umoril v katerdcjli letošnji Miller spet ena Križajevih najboljših režij.Predstav« je grajena precizno, preveva jo utečen t ritem in vzdrži potrebno napetost skozi celotno dogajanje,kar ni mala stvar,če pomislimo,da traja domala tri ure. Močan del postavitve je tudi v sceni,ki jo je ponovno oblikoval mojster celjske scenografije A.Lavrenčič.Scenaje bilaumerjeno realis¬ tična, a ne obložena in je v mnogočem podprla vzdušje odrskega do¬ ga Janja, nakazujoč utesnjenost salemskih razmer.Korektna kostumogra¬ fija je bila delo M. w arčeve.K^t veščo lično opremijevalko srečamo pr: predstavi ponovno C.Johnsonovo,koreografske elemente pa je pripra¬ vila L.Žerdinova. Med nastopajočimi srečamo nekaj gostov/M.^alezič,K.Levstik, S. Ževart,Z.Agrež,P.Boštjančič/, 3 saj so vrste celjskih igralcev očitno preredke.Vodilno vlogo J.Proc- torja je oblikoval J.Bermež intenzivno in suvereno.Predstav 11 je od¬ ločnega možaka,ki ga drobne napake delajo simpatično človeškega, po rahlem nihanju in trenutkih slabosti pa zraste v heroja-upornika/prim. Sveta Ivana/.Imenitnakreacija. Njegovo ženo Elizabeth je dobro izdela¬ la J.šmidova kot togo puritanko hladne narave, ki pa jo okoliščine pre¬ oblikujejo v čutečnejše bit je. Vidnejša vloga nadarjene igralke.S.Po¬ tisk je bil v vlogi guvernerjevega namestnika Danfortha rezek,trd, funkcionalen inkvizitor.Močno opazen je bil spet J.Starina kot pastor John hale.Lepo je izpeljal prehod od zagrizenosti lovca na čarovnice do osveščenega razumevanja položaja.L.Belakova je zaigrala Abigail Williamsovo,netilko protčšrovniške histerije, z malo ostrine in zagri¬ zenosti, bolj kot muhavo, neosveščeno dekle,ki zaide mimigrede v za druge ljudi nevarne in celo usodne igre,a v njih uživa,saj se z njimi w tudi izrazito uveljavlja. A.Kumrova kot Mary Warrnova je zavteto po¬ dala ta pod močnimi tujimi vplivi se šibeče osebnost.M.Podjed kot pastor Pai*ri8 je bil premehak, da bi lahko bil nevaren s svojimi pridi¬ gami o peklu,pokazal je omahljivega,stihiji popustljivega,slednjič pa tožljivega podpihovalca tuje nesreče.V manjši vlogi je bila učinkovita K.Levstikova kot Tituba.Sodelovali so še:omenjeni gostje:M.^alezič in S.Ževart v vlogah histeričnih deklet ter Z.Agrež in P.Boštjančič kot predstavnika oblasti-ter člani celjskega gledališča:M.Krošlova 4a B. Alujevič kot zakrknjeni zakonski par Putnamovih,J.Tomažičeva kot ena od deklet,N.Božičeva kot blaga gospa Nureova,J.Pristov kot k Proctorje- vi upornosti se nagibajoči kmet Corey,P.Jeršin kot pošteni mož blage Nursovke ter B.Baranovič kotb birič Herrick.Delež vseft nastopajočih je bil soliden.Uglajena in zlita ansambelska igra je nasploh ena od odlik celjske gledališke skupnasti. Predstava Millerjeve drame je setetsko uspela,je tvorno in izrazito gledališko dejanje tsr spodbuden začetek sezone L Vsekakor: n« astmo moška sadova /ob Kroetzovi Moški zadevi v celjskem gledališču/ Prva ugotovitev,ki so kar nam vsiljuje ob 2.premieri letošnje sezone v celjskem gledališču,je, da je naslov ali napačen ali provokativen. Originalni naslov Kroetzove/avtor Kroetz je sodobni nemški dramatik, rojen 1946/ igre je namreč Ein Mann ein W3rterbuch,kar bi bilo torej po noše nekako Mož besednjak.Resda je ta naslov rahlo nejaseh,najbolj pa je verjetno ustrezna razlaga,da moža/junaka,osebo igre/ konstituira besedje,besedišče,besedni zaklad.Ne da bi ae zatekali k onemu:na začet¬ ku je bila beseda,pa vendar:iz njegovih besed/ali tufli pomankanja besed/ se kažejo njegove značilnosti,značaj,znaki.Materialistična pbdstat s tem ni ogrožena,saj je vse skupaj izpeljivo celo s tradicionalno Taino- vo formulo o race,milieu,moment-se pravi o rodu,okolju in času,Junak je ^predeljen s prvim in drugim in tretjim in je dobil slednjič v živ¬ ljenju tak in nič drugačen besedni zaklad.Seveda pa:ali gre ix v igri res zgolj in predvsem za vprašanje besedišča,besednega izražanja,s ka¬ terim stopa moška oseba v kontakte z žensko osebo/ali pa: stopata moš¬ ka in ženska oseba v medsebojne kontakte/ ? Ali gre nemara za neonatura-! listično igrico o neusmiljenem strindbergovskem spopadanju med moškim in žensko za obstoj in prevlado ? Igrica ima sicer podnaslov komedija, a oznakam ,kot je znano,ni vorjoti. A vrnimo se k izhodišču,k naslovu Moška zadova.Rekli smo:ali je na- pačen/neuatrezen/ ali pa provokativen. Zakaj ? Napačen,ker odnos,ki ga v igri ogledujemo,nikakor ni le moška zadeva,ampak zadeva dvojico, para,se pravi:skupna zadeva.Provokativen pa je igrin naslov zato,ker morda ilustrira vso stvar z moškega vidika in je tako komičen odraz prooadajočega patriarhalizma. Olavni junak namreč i&ri stalno in krčevito brani svoj namišljeni moški prednostni položaj./prim.Moliert: Šola za žene-Arnolf:Res spola stva dve polovici dr*žbe,ki pa v veljavi nista izravnani.Ena visoko,druga niže sodi,ena podložna je in draga vod: In še:Tu je vaš spol,spol podrejene službe,oblast in moč sta na bradati strani/. Ker moika oseba ni posebno izobražena, smemo predpostavljati, da očitno ne pozna znane knjige S.Vilarjeve Dresirani moški in tako lahko nadaljuje z donkihotskim prepričanjem o moškem kot prvi violini. 2 Izobražene j ši moški bi bil tovrstnih iluzij že razrešen in olajšan. ^akorkoli že:igra deluje,saj ©čitno spodbuja tako ali drugačno odzivnos iskreče spodbuja svetlobo. Vsebinska plat Je‘enostavna:2i«*±x On je Oto,nekvalificirani delavec*,ona pa Marta,kvalificirana mesarica/ona je torej položajsko in finančno nad njim,iz tega izhaja tembolj ogrožani vodilni položaj moškega v njinu zvezi/-stop#ta v erotične odnose,spremijane z vsemi številnimi drobnimi »banalnimi vsakodnevnostmi,prepiri,kregi,spopadi, sitnarjenji,opravki,jedjo,pitjem spanjem.ljubljenjem,ipd.Tema sporov je tudi štirinožna oseba:pes Rolfi,ki je Otu odveč/konkurenca ?/, Marta pa niha med tem,da ustreže moškemu,in tem,da ohrani psa.Ko se igra konča,ne,že kar na začetku,rečemo:da,tako je pač življenje-in si zraven še kaj jsm mislimo./ali pa ne/.Ker je "kaj" te igre tako i razvid den,je bistveno pri vsej stvari :kako.Tu pa se moška/in splošna/ zadev š ele prav prične. Tfisem prijatelj tistega realistično naturalističnega gledališča, ki hoče zgolj beležiti prepire v bližnji stolpnici ali pa nuditi vpogled v kuhinjo in spalnici naših sosedov.Gledališka igra mora vse¬ bovati poezijo,pa najsi bo totadi poezija navadnega,poezija drobnih stvari.^e moremo reči,da nas je predstava za to slednjo poezijo povsem prikrajšala. ~ ežiser L.Kistič/poznamo ga po lanskem fenomenalnem celjskem Jo- v% vanovičevem Tumorju in po letošnjem učinkovitem, spektakularnem in si¬ lovitem Cementu v ljubljanski drami/ me je pravzaprav presenetil /Resda smo videli v Pekarni tudi njegovo režijo Kovačevega Tako,tako f ki je Kroetzu v marsičem bližja ket obe "množični" uprizoritvi/. Komornaigra,kot je Kroetzova Moška zadeva,ter#« dokaj drugačen koncept glede na obe spektakularni igri.Režiser mora biti tu usmerjen v male stvari,krotiti mora svoj morebitni eksplozivni temperament,bolj se mora podrediti igralcem,izraziteje jih postaviti v ospredje,sebe pa v ozadje.Z eno besedo:bolj mora služiti kakor ukazovati. Zdi se mi,da je vse to Ristič v Kroetzovi igri dosegel. Potrdil je mojstrstvo,s katerim nas je že očaral. Morda je vredno pripomniti, da Ristič pripada isti generaciji kot Kroetz/Ristič rojen 1947,Kroetz 1946/.Ob režiji ima pomembne delež tudi scenografija,ki nam je na odru pričarala vse od kredence,miz.stolov, Štedilnika,postelje,kopalnice itd. 3 Počutimo se kot igralci-domače/ali pa izgubljeno/ med znanimi stvarmi. Vsa ta praktična primerna scena je delo B.Jontesove,ki je poskrbela še za kostumografijo:se parviiza oblačenje in slačenje oseb.Tudi lučna oprema C.Johnsonove je bila viden čini telj predstave,nekajkrat je Šlo celo brez luči,a največkrat je igra svetlobe ir* sence primerno dopolnje vala vzdušje. In zdaj :igralva.Gotovo nudi komornaigra/ali monodrama/ za igralca v glavnem večje možnosti kot sodelovanje v gledališkemmehanizmu velike predstave.J.Šmidova je predstavila svojo Marto kot prepeosto »delovno in čutečo žensko,ki naravno teži po spletanju družinskega gnezdeca in je pripravljena za ta cilj mrasikaj potrpeti in postoriti in se tudi /vsaj začasno/ podrediti "bradati strani". Zanesljivo je prikazala veliko paleto razpoloženjskih nians in tudi vrsto gospodinjski spretnost /ob tem se spomnimo,da predstava ne deluje le vidno in slišno ,ampak tudi vohalno:s štedilnika so se namreč omamni duhovi kuhanjakave in praženja klobase/. M.POdjed je dokaj lepo ilustriral moško negotovost,izhajajočo že iz prej omenjenih stvari,nihajoč med znaki moške prevlade in .občutji socialne in premoženjske podrejenosti glede napartnerko. Seveda/jpa je tu še en prAblem moške osebe :ogibanjetemu,da ne bi zdrknil dokončno v zakonske spone, in težnjJpo tem, da si ohrani svobodo/vsaj v menjanju partnerk/.Podjed je igralec, katrega kreativnost v zadnjem Č^su postopno in vidneje napreduje.Omenimo npr.zlasti lanskega učitelja Sfiligoja v w ankarjevm pohujšanju.pri Kroetzu je deloval razveseljivo naravno,ok¬ retno, zaigral je uste^zno tako grobo kot mehkejšo,čutečnejšo stran lika. Gledaje v celoti:igra je popestrila repertoar in bo skoraj nedvomno naletela na širši prijazni sprejem pri občinstvu.Ne sodi med velike gledališke dogodke in pretrese,a tudi gledališče rabi krajše oddihe za po novne zahtevnejše projekte.Ker moremo režijsko in igralsko plat predstave označiti kot spodbuden umetniški dtoaežek,ni torej nikake prave osnove za kritiško nerganje. Andrijan Lah Vznamirljiva ali navznemirliva vaakdaajaat ? A o . ?+ Afcvol Luž«*:21*ti časi,lopi kraai-krstaa prodstava v celjakom gleda¬ lišču/ k*fc« azka žiT*&#,se zavem«,sam® bijem« se,rep«,za pastelj«,strah« i a kruh, tak« pravi M.Jarc ▼ aai «d ara jih pasmi.Iz t« pesni vaj« iMjbal- •tažaaat,da je življenja tak«,kat j«,vsakdanja, atvara«,amejan«.Lužaaea* igra a naši ▼aakdaajaati-atilaa nadvse realistična,glede daatapaaati pa diraka kemu&ikativna- pa aaa audib cel« Trat« abčutkavnih aiaas e ta* vpraša*ju.Naslev aaa pravzaprav sugerira aaaladaja:živia« tak* rakač t zlatih čaaih, ta aaša vaakdaajaat j« lapa,dragec«*a,«čarljiva,j* rae, kar iaaa*,ia t« ai mala,stvari,d«brin«,del*hraaa,h«bi ji, adaaai, pijača, zabava itd«,s« pravi:aar ai aazadaje ta vaakdaajaat,ki Ji sicer pravia« banalna,res vredna spataaz« ?P«dt*a istega rekla pa je lahka iraaičaa: ali s« t* res zlati časi? T* vegetiranj«,spaainjaječ« aa Nietzshjev* "pasledaje ljudi " ?Ta praz*ina,ta delgčas,ta bedna« t... Na temelju mitskih ali zgadavipakih zgadb je aaša dramatika že reševala vprašanje vsakdanje«ti:apr,v Saaletavi Aatigaai,kjer sta nesil- ca maležeščansk« sreče Teirasias/ Življenja je blaga,ki nasui znamk« povprečne kvalitete,ni najbaljše,ni najlepše,a aaa je le patrebn* za vsak dna -in pa :Čemu nam baljši svet, če ai jetak,k*t je,p«g«du ?/ in Haiman/Živijanje,starec,jeprepraata i* v*a*le/;v Hiengavi Cartesavi vrnit vi pa je pasebej nakazana tažavnest prehada harejakih časav a vavadai čaa-težavaast seveda za bivše junake bitk ia udelažaaae velikih dagajanj. A vraia* ae spet k Lužaaavi vačp«meaak«sti:*sj s« zlazi časi dajaask« sijače z lati ali krut* asaašea* zlati,paleg njih atsatajaj* še lepi krasi.^aj s* t* ? T« sa dekarativai elementi aaša vaakdabščiae,razna pisaaa šara/kič-umeta«at sreča/,svet pestrih r«klaa,svet vsemagačaga, svet bagastva,uspeha,skratka sanjski svet,ki nam ga praduciraj« mnažična abčila v čin vabljivajši eabal*ži,ai pa t* eabalaž* privida« sreč« g«jim«,občudujem* in d*p*lnjuj«m*.Seveda ae tudi pri lepih krasih za¬ stavlja vprašanje,če se res lepi,te je,če je ta petrešne reklamna esteti¬ ka zares prave merile lepega.A pustime te ia preidiai k zvezi med zlati¬ mi časi in lepimi krasi.Tu vsekaker ne gre za naspratje,ampak za dapal- njevanje,skladanje.Časi se zlati,aM njih,ne,pravzaprav v njih pa absta- jajo tudi lepi krasi.Ni več aekdanje hrepenenjska,lepavidiaske astre razlike med siva stvarnestja in ražnat« idešlnastja.Vse j« lep« in prav, srna se znašli že v utapiji/ atem,da spramanim* p«naa:utaplja ni več kraj,ki ga ai,ampak kraj,ki ja/ ?K*nfliktav-vsaj amemba vr«d*ih-ai vač. /malce je besednih dvebajev ečetavska-siaavake vrete/.pOj«vi pa se vpra- As 1 Šanj#,kake je z dramske igr# brez konfliktov.Očita# je p#trebaa dekajš- »j« dramatikova sšpr#ta#st,da une pritegniti gledalne k nekanfliktni igri.Lužaa je te,take se zdi, v debršni meri desegel,»pravij#l pa j# v maši igri/in tudi v njeni Tzp#r#daici,dr*jčici:Sreči nepesrednih preizvajalcev-nn sp#r#du ▼ aesteam gledališču ljubljanskem/ tudi neke vrste stcieleške raziškave.Kateri se pogledi pevprečaih sleveaakih ljudi ,povprečne družine,povprečnegakelektim* aa pemembna vprašanja življenjske organizacije,ciljev,sreče.Vendar vsebuje dramska štrena zlatih časev več zanimive snevi kat Sreča nepesrednih preizvajalcev ali Sreča nikdar epeteč*.Nadaljnje secieleške razidkave pa bedo lahke izvajali interesen¬ ti ised publike L^žanevih iger.&ake se ljudje identificira je a junaki, situacijami,edaesi,kake ecenjujeje stališča,težnje,želje dramskih oseb, kaj sami menije e vabljivosti,nevtralnosti ali zavrženesti obravnavane vsakdanjosti,Lahke ug»teviiiie,da je tak predhedeii secieleški prejekt v celjskem gledališču že bila letošnja predstava Kreetzeve Maške zadeve. Preselim© se k sestavi in vsebini Lužaaeve igre.Naattpaja štirje pari:Mež/delavec/in Žena/gesptdinja/,aba trdne ustaljena v uglajeni aene- taaiji,aaž bal j stvarea/zlati časi/, žena belj saajarska/lepi krasi/. Sia/p®djetniško pa buden š tudeat,iščeč lepe-šans« v zabavni glasbi/ in TV napevedevalka/s stališča staršev lepekrasna anaha/, Hči/pridkane- p rizadavna dijakainja z dadatnmi papaldanskim tipkanjea//in njen Fant /povprečni meški na začetku dresure/,Stric/Ženin brat-dresirani aaški višjsgaranga/in Teta/Stričeva žena-d##aj zmajevska razpalažana zakanska avnica vedfcica/.P^leg 4 daaačih aaeb imame taka 4 "gestujače"/ širša družinske psvezave/.Tarej simetričnakampazicija.Vsakdanja utrujaječe penavljavnast zlatih časev/dela in jela/ aepelnjujtje vizija lepih kra- sev/sprva belj utrinkevae, nate ket da h je ree/.K # se drnžine na koncu igre znajde spet na začetku igre, se pravi:naiet#a:v večni sedanjosti, se pa trdi naslednji živi jenski pragraa:Msž:Zata pa rečem-le paipet v rake in z rekami na dela...Zdaj sme končne epet resnični ljudje l Hči/navdušene/;Oh-te je fantastične l-Ali je fantastične vse skupaj,ta zlatečasnest,ta resničnost ali le juhica,je kančne vasema .Venamarna vsakdanjost je potrjene za aajbaljše ! Vsaj z vidikaeseb..Gledalec ima pač na velja,da je z igrine ali svoje vsakdeajeeje zadovoljen,če pa ni in ima brandevske kvišku stremeče težnje,noj #1 pa sam pripiše peeledice. Izbrati mera sreče majhneati/pevprečnesti/ ali neereče cvelikesti/iz- jeanesti/, *Vžiser M.Herzeg je j»ane profiliral like in ustvaril zanesljive vzdušje v lepe tekoči predstavi.Ritem se malce sekale zatemnitvene pavze, potrebne sicer zaradi preoblačenja igralcev.Herzegeva verzija igre nam 3 »udi pre~težn» k*a*dijsk*,a*vzneairljiv* slik* a*še vs akdaajsati.l* tu da taa se zadutij* ii*v*r»*jš*i p*dt*ai.Zdi p* se,daje bil takš*a tudi avtorjev nai&ea.Sceaa Avguste "avreadida je predstavila nekaj pahišt veaih statusnih siabelev p*vpredn* družine, bila je diskretne neizrazita, kar j je bel* vsekak*r uaeatn*.M*d seustvarjalci predstave zabeležim* Še kostumografk* V.Kegedušideve,ludne spremljevalk® C.J*has*a*v* in glasbenik* U.K#dra. Med d»kaj izenačen« igralske esaerice neaereae nikogar posebej izpostavljati.Vsi ss posrešene zadeli intonacije svejih likev-tip*v.Igrali s*:M*ž-J.Pristev,Žeaa-N.Bežideva,Sin-D.Kastelic, Hdi-A .Krapova, Kani« Stri c-J.Beraež, Te ta-M .Kreš leva, TV napeve deva lka-J .Te »ažičeva in F*nt~B.Alujevič. Krst.aapredstava LUžanove igre ni prinesla posebnega gledališkega degsdka,je pa sp*dbudaa injekcija za neve duteaje naše vedre ali nevedre vsakdanjosti. Andrijaa Lah / O , \ P j- Gossodar in hlapec t Brechtovi verziji /B. Brecht: Gospod Puatila ia njegov hlapec ^attl—predstava v celjska* gladaliSu/ V spominu aa že precej obledelo predstavo Gospoda Puatlle v M««t- m** gledališču ljubljanska* živo deluje predvsa* izjeaai lik V.Skrbiaška kot Puatile.Sicer oa so uprizoritve Brechta pri aaa redko med boljšiai predstava*!.Iz aekaj »iaulih sezoa je predvse*uvredao oaeaiti uprizoritev igre Mož j« aož aa leve* odru ljubljanske drame.**asploh pa so z Brechto* pri aas t#ž*ve:ali ja to stvar nagega igralskega stila,ki bolj teži Piti v vlogi kot gledati aa vlogo,ali težavao sprejetje Brechtovih teoretičaih ia praktičaih gladaliških zahtev ali pa ja Korda aaa Brecht že aekako zastarel ia z ajia ne vaao kaj več početi.“'ama vprašanja, aa katera v krat¬ ke* kritične* zapisu ob celjski predstavi ne bo *ogoče odgovoriti. ^.eljnni so se lotili® Brechta spet po desetih letih.V sezoni 1967/68 je bila uprizorjena Brachtova igra Švejk v 2.svetovni vojni a P.beršinoa v glavni vlogi.Isti igralec i;*a glavno vlogo tudi v Puntlli. Kot večina velikih dramatikov si tudi Brecht ni belil glave z izmiš¬ ljanje* zgodbic za svoje igre.Širokosrčno je povzemal zgodbe iz tradicije /zgodovine,literature/in Jih prirejal za svoje potrebe.Zgodbo za Gospoda Pustilo je dobil leta 194o na Finske*,ko ga je tjakaj zanesla spreainjasta P ot političnega enigranta.Osnutek igre finske pisateljice Helle Wuolijoki je tako postal izhodišče za Gospoda Puntilo.Bistveni motiv seveda ni vezan na Finsko,njena jezera in njeaa krave,anpak je edem aajsslošaejših »otivov človeške zgodovine in eksistence.Brecht je jenal Finsko/Gospod Pustila/,Kitajsko/Dobri človek iz Sečuana/,Gruzijo/Kavkaški krog e kredo/ in druga krajevno časovna področja zgolj za dekorativea,slikovit okvir, v katere* bo njegovapoučna zgodbica vzbudila večje zanimaaje med poelu- š alci-gledalci.Bistvo njegovega početja pa je vedno:delovati oeveščujoče na gledalca ia ga pritegniti v napore k revolucionarju spreminjanju svata.Kot ve*o,je Brecht označil teoretične razlike med dramski* gleda¬ lišče* in svoji* epski* gleda11še* v več točkah.Kekja ajih:dramsko gle¬ dališče je px±zoxK!ixx akcija-epako je pri poved, dra*ako daje gledalcu možnost čustvovanja-epsko ga sili k odločitva*,dramsko:gledalec je zaotraj-epeko: gledalec je pred,dramsko:gledalec sodeluje-epsko:gledalec proučuje,dramsko:Človek je nespremenljiv- epsico:človek se spreainja in spreminja,dramsko:organska rast-epsko:montaža,dramsko:neprestana rast-epako: skoki, dramsko .'človek kot nespremenljivo dejstvo- epsko: človek kot proces,dramsko:miael določa človeka,epsko:družbeao bitje določa misel,dramsko:čustvo-epako:misel itd. 2 3r«cht se au ustrašil »oučnosti svojega gledališča* * ,sej pravi: Gledališče ostaae gledališče,pa čeprav je poučno,in dokler je dobro gleda- liš če, je tudi zabavao.O umetnosti ea meni takole:umetnost noj bi bila sredstvo za vzgojo,toda ajen namen jeugodje.Ia slednje misli le izhaja, da Brecht le ni aeologte nekake utilitarne umetnosti v smislu:umetaoat je sredstvo za dosego idejno političnih ciljev,*'saen umetnosti je navse- zadnje le estetski/senzualizea/, kako je s temi odnosi v Gospodu Pustili ? V 12 eri zorih-s cenah Brecht lagodno in večkrat duhovito oripoveduje o temeljni družbeni problematiki, o odnosu med nadrejeaim?goapodsrje* in podretfenim-hlapcem. *-er je Gospod Puntilaljudska igra,je vse zelo enostavno in dostopno, ker je ta ljudska igra komedijsko intonirana,se seznanjamo v tej Brechtovi družboslovni učni uri z resnico preko »meha/kot pravi Horac: kaj prepoveduje izreči resnico smeje ?/.Brecht je bister in že v uvodu, v prvih verzih ugane bistvo:^ zmagal ni,kdor se še «e sreji,zato postreže¬ mo vam s smešno igro mi.Zmagovalec nad stariv svetom,straimi odnosi bo Sneh:ne patetične tirade,strogoresna dejanja,žalostno govoričenje-ampak Sneh-le-ta najhuje ogrozi vladarje,vladajoči sistem z neprizanesljivo kritiko,duhovito ironijo,uničujočim sarkazmom ali konec koncev tudi z norčavim burkaštvoa.Spomnimo s?,da je Brecht konkretno proti nacizmu večkrat nastopil s komedijskim orožjem:»prestavljivi vzpon Arturja Ulja /leta 1941-nemalo za Chaplinovim Velikim diktatorjem/.Avtoritarna oblast smeh preganja,saj smeh avtoritarno oblast ruši/ne jemlje je resmo/. Zanimivo je,da resna tiranska oblast dopušča le institucijo dvornega norca:smeh sicer je,a označen negativno:kot norost,nprejet pa milostno: bolj kat dar vladarja norcu ,ko ga/norca/posluša kot obratno.Z negetivo oceno norosti je smeh izrinjen iz normalnega/tj.resnega/ sveta,milostno sprejemanje te norosti pa dokazuje le vladarsko,oblastaiško dobrohotnost prizanesljivosti: ali tudi moč in sijaj. Pa preidimo ponovno k Puntili.Skozi celo igro smo priče, dvojnemu Obrežu Gospode Puntile.Ko je pijan/nenoraelen, pravzaprav nor/,je prija¬ teljski do vseh,brati se s hlapeen ^attijem,celo svojo hčer Evo mu je pripravljen dati zn ženo.Vse pn se preobrne,ko se Puntila strezni, teda]$ pos tans razumen, funkcionalen, pri do bi tniški, vzvi šen, gos podovalek, •vojo hčer pa hoče poročiti z atašejem/kapital torej teži vvzvezo s P olitiko/ To je glavnalinija igre;vrsta eoizod in frugih oseb glavno linijo le dopol njuje in ilustrira.S stališča Puntile kot gospodarja je brateneje s hlapcem res norost,sajjs to bistveno nasprotje reda, ▼ katerem Puntila živi, si ohranja in veča lastnino.* 3 stališča Puntile, 3 kri pr»a*ga svojo razredno, družb«oc določenost, s stališča Puntile- zgolj jlovs^a pa j* stvar o brajeaa: trezno Funti la je zoprni pred- stavali izkoriščevalskega sistema,pijani pa pravi človek,dobričina, nosilec socialnih utopij o svobodi,enakosti,bratatvu.Puntilovo spreminjanj« je praktičen odraz Brechtove točk* epske,ga gledališča: človek se spreminja ia spreminja ia pa Človek kot proces. Družbene spremembe iz sveta gofcpodrajev iu hlapcev v svet tovarišev pa n« napove Putvtila s svojimi stalnimi trezno-pijanskimi preobrati,pač pa m atti,ko skoči iz varne podložaosti Puntili v nego¬ tovo prostost s*a*ga sebe .Ko odide s prizorišča,reče:čaa je ,da hlaoci ti obrnejo hrtbtelBrž bodo našli v'.redu gospodarja, ko bodo sami svoji gospodarji .Slednjega nauka,ki ga občinstvo pridobi ma koncu predstav« kot piko n« i,ni potrebno oosebej komentirati.Ostane pa vprašanje,ali ni za nauke,ki bam j, ih Brecht v igri postopoma niza, igra lekarn predoigovezaa.Resda je natreseno v njej več šal in duhc- vitosti-nekatere so prav v sorodu e Čvejkovia načinom ergovedovanja- a kljub temu celo strpnejši gledalec ne ostaja skozi dolgo predstavo zbrano prisoten. v as je,da se pomudimo pri oznaki predstav«. A ežiser F.Križaj je dal predstavi dobršno mero lahkotnosti,napolnil jo je tudi z nekaterimi mikavnimi prizori, Brechta pa le ni mogel ali maral krajšati.*ako je nastala sicer solidna uprizoritev,ki jSa se kljub vsemu vleče. režiserju so pomagali:i«EeaJ*xiax scenograf A.h«vre a 5i5 ( ki je ustavril posrečeno skromno in brechtovsko uatreznu odrsko bo do bo{kostumografka M.Kumarjeva,dramaturg J.Žmavc in dramaturški sodelavec T.Kermauner ter neogibna lučna opremljevalka C.Johnsonova.Glasbeni aranžma po originalni nemški glasbi P.Dessaua je napravil EjGoršič. Med igralci jeiael največ dela P.Jeršin kot Pustila.Podal je »rav zanimiv in dokaj zanesljiv lik gosoodarja,ki je ankovreden v obeh podobah:gospodovalni in tovariški.Njegovega aktipoda ~attija je obli¬ koval J.Barmež kot kremenitega odločnega možaka,ki pa do gospodarja goji primerno dozo nezaupanja in kritične distance.^ahkotno razigrana in razvajena bogataška hči je bila J.Tomažičeva.Dokaj izrazit je bil tudi S.Potisk kot ataše;svoj lik je prilično karikiral v nekam blazirano ali ž« afektirano figuro salonskega diplomata,ki pa se v tem kmečko bogataškem svetu ne znajde najbolje.Sodelovala je še vrtsa Jgralcev/>stelic, Podjed, Boštjančič, ^eJfckova, Kumrova, >lezičeva, Božičeva, S tarina,Arsenjuk,^aranovid,žmidova,Mencejeva,Alujevič, Pristov,Krošlova/.Songe je ne brez težav pela J.Žmidove,sp ealjala sta jo na harmoniki S.Baranovič in na kitari M.podj«a» se* žele naklenjen ke*ediji ket zvrsti in prizna* ,da se* se eb Ščukah peštene zabaval/predvse* eb prvi-druga je že bila eb drageceni aik presenečenja/.Izključuje* pa iz te zabavnesti letešaji ekstrakt iz ebeh Ščuk v nestnea gledališču ljubljanske*, \/ i a k .K0' r ~ saj deluje-lp-rdf* tudi izvedbeae-precej *edle«S Partljiče* sae si¬ cer debili razveseljive radeživega avterja nedveanih huaerne-sati- ričnih dispezicij.Kake se kažeje te prvine v Partljičevi nevi keae- diji ? Geteve je bistvena značilnest igre Oskubite jatreba v te*, da je pegejena ed Cankarjevih Hlapcev-lahke je eznačiae za para¬ fraze Hlapcev z epilege*.Pri te* pa je nedveane še te,da se gledal¬ ci brez teaeljiteftšega znanja e Cankarjeve* tekstu bistvene »rikraj- šani za cel splet aseciacij,paredičnih eleaentev, pralael in kentra- stev,s te* pa tudi za vrste huaerne-satiričnih aest.Že pri ebeh Ščukah se bile seveda aseciacije na Cankarja/Za naredev blager/, vendar sta ebe igri dele vali tudi saai pe se bi. Take se kaže ebčut- 1jiva^naredične igre Oskubite jastreba v preveliki edvesnesti ed parediranega izhedišča,t.j. ed Cankarjevih Hlapcev.Če se napetiae ed te pripeabe dalje,velja ugeteviti najprej te,da Partljič teme¬ ljite prebleaatizira Hlapce in predvse* vedilne esebe Jeraana. Neve viziranje nekaterih eseb in neve reflektiranje njihevih e«s- tepkev dajeta igri večstranske zaniaivest. Čep ra v je Partljič, ket pravi saa, navdušen za Cerarjeve lite¬ rature, je pa vendar pe sveji vitalistični naravi pravi Cankarjev antipedjzate ni čudne,da debipaae iz Cankarjeve literarne *iti- zaci je/pretežne resne—viseki stil hlaecev/ Partljičevi izrazite deaitizaci je/pretežne burkaške** ni z ki stil v Oskubite jastreba/. 2 iwr ®ba avtorja druži, je neka skupna satirična naperjenest na kon¬ kretne deaače ekeliščine.Cankarjev satirični pogled je sicer trpkej- ši,Partljičev pa vedrejši.Partljič je naspleh belj zemeljski,stvar¬ ne jši, animalnejši ed simbolistične spiritualističnega in večkrat sentimentalnega Cankarja.Tako Partljič značilHao uvaja v svojo lite¬ raturo cel zoo,npr.ptice,volka,ribe,čuka,ščuki,jastreba/vse te živali so vzte iz naslovov avtorjevih nevelističnih zbirk in draa/. Koncentrirajmo se zdaj na sam tekst.Partljič izhaja iz konca 1. dejanja Cankarjevih Hlapcev,ko so v vasi zmagali klerikalci nad libe¬ ralci in ko začno vaški veljaki obračati plašč po vetru oziroma kameleonsko spreminjati barvo.derman je že vvzačetku nakazan kot človek,ki hoče imeti svoj mir za pisanje/zgodovine slovenskega na¬ roda/, vendar so Še ne izogiba spopadov/ne gre na večerjo k župniku, organizira zborevanje/,Ko pa ga na zborovanju rabijo in ga vladajoča skupina v vasi onemogoči,pod pritiski pristane na odhod na Ooličavo v spremstvu klerikalbe matere in na praktični življenjski konformi¬ zem oripravljene Lojzke,kar oboje pripraalj« teren za Germanovo pri- ✓ hodnjo preobrazbo. V 2.delu/dejanju/,bolje epilogu,srečamo vrtičkar¬ sko navdahnjenega Jermana/prim.Voltairovega Kandida z njegovo mak- simo:Treba je obdelovati naš vrt/ v siju zasebniške zadostitve in družinske-še posebej očetovske- sreče.Vsakomur je tu jasno,da je stvar dopolnjena/popolna/.Oseba °erman je doživela polom aktivizma, prenehala funkcionirati uporniške/črtomirske/ in se povsem/?/ kon- formirala ali vdaj privatizirala/Črtomir:tak se zažene,se pozneje ustavi mladenič/. V Jermanu so očitni tudi sledovi eksistencialistič¬ nega individualizma/vse skupaj je spet treba vzeti parodirano/,saj Jerman konec 1.dejanja izusti nadvse znano Sartrovo misel:Pekel- to so drugi.Germanova situacija nakazuje še primerjavo v podobno¬ stih in razlikah med njim in Martinom ^ačurjem. Konec koncev bi lahko potrdili,da je °erman-če je sploh kdaj bil jastreb-postal slednjič nedvomno golob.Tudi ^alander,ki je sicer še nekako dejaven,ne predstavlja kake revolucionarne nevarnosti za ustaljeno družbo—predvsem njegova roka ni več tako močna,da bi kovala svet.Hvastja,zvesti,a neprožni klerikalec, »redstavlja ori Partljiču lik razočaranega borca,ki venomer ponavlja,da se ni boril za to,kar je,pri tem sa izpade tako nebogljeno,da ni čudno,ko ga druge iznajdljivejše osebe/nadučitelj,učitelji-ce/ povsem zasenčijo. Avtoritarni strogoresni žusnik ori ^ankarju se je pri Partljiču obrnil v milejšega oblastnika,zlasti ker ga je avtor storil tako čutno mesenega in s tem globlje razumevajočega. 3 Morda velja tu omeniti,da 3 igralci igraj* iste osebe, kot s* jih pred la leti igr ali v znamenitih K*run*vih Hlapcih:župnik;S.potisk, nadučitelj: J.Ber*ež,L* jzka:M.Kr*šl*va. Medte* k* nadučitelj pri Part¬ ljiču ni prid*bil posebnih novih črt-naspl*ša* k*t *stali je seveda lahkotnejši,k*aičnejši kat v Hlapcih-pa je avtor učitelja K**arja obdaril z dodatke* sicer nevznemirljivega h***seksulaiz*a,Ne posre¬ čen, bolj **teč in odveč je nastop hlapca/^erneja/,ki je prišel v igr* iz drugega vica,kot oaoni Komar.Študent/poznejši *aldi učitelj je nekak *ladi/n*vi/ w er*an in sled nekdanjih nadaljevalcev uporniš- tva v resneje zastavljenih visokih igrah/pri*.S**le-Antig*na-paž/. Najbrž najočitnejši sta spre*e*bi likov natere in Lojzke. »ati je spletkarska tercialka z Jokastini* konpleks**,njeno "umira¬ nje” pa eden od učinkovitejših pritiskov na bolj ali *anj čute¬ čega sina; k* doseže svoje:podreditev sina,hitro oddravi in skuša vzdrževati izrazite matriarhalne težnje.Lojzka je iz Cankarjeve idealizirane vdane ženske postala naravnojša in parktičnejša:borka za noža in odMrav* lastnega starodevištva,Preostali ženski liki /Minka,©eni,Anka,^alandrovka/ s* obdržali že pri Cankarju znane lastnosti.Novi dve osebi,ki nastopata v epilogu:kaolan na Goličavi in njegova dekla d«ia,ostajata v okvirih znanih tipizacij,Tudi nasploh opaža**,da s* oseoe ptetežno tipi,bolj ali nanj enostransko poudarjeni,vendar so v glavno* za enostavnejšo koaik* zadostujoči in učinkoviti. Prvi del igre je razgibane jši, polne jši, živi še ves od Cankarje¬ vega ozhodišča.Drugi je,kot rečeno,epilog.V njo* naaest* gibanja nastopi nedraaska p**iritev in razen vsakdanjih prepirov na dru¬ žinski ravni:**ž-žena,sia-*ati in zlasti Tašča-snaha doaala ni več dogajanja. Tak* ostane le še požrtija ob pu J čeku/znane* tudi že iz Šguke/ in popolna družbena skladnost. Režiser F.Križaj je vodil celotno predstav* v graciozne*, lahkot¬ ne* vzdušju,nadrobil je vrst* posrečenih doaislekov v oosaaeznih pritorih,vešče strail ansa*bel v enovite* utripu in uveljavil gle¬ dališke aožnosti teksta.Zel* opazni sta scenografija in kostumogra¬ fija M.Hočevarjeve.V prve* delu s*o videli nekak* gogovsko priliko: vrst* prostorov,zastrtih z zavesami,ki pa vendar niso a*vse* pri¬ krile življenjskega mrgolenja;pote* se je dogajal* občasno odsti¬ ranje in s tem prihajanje na plan posameznih protagonistov ter ponovno zastiranje,* te* odhajanje oseb ,skrivanje,ponikanje v za¬ se bnsot.Scena je delovala zel* povedno. /fb7 4 V druge* delu sae naaeste vertikalnesti debili herizentalnest, naaeste zapere sten edpere prestara: v središču širnega edra de- ainira zelenjavni vrt,delavne terišče nevega Kaadida -Jermana. ^epe je nakazana tudi turistična višina Geličave,saj se vzpenjaje nanje delinci iz netranjesti edrsjjega prestara,Jeraaneva pezicija izven pa je ste* še peudarjena.Z lučne epreae je sedelevala naša staravznanka C.Jehnseneva, Sedeaajasterica cel akeh igralcev se je petrudila,čeprav večina ni iaela pesebnih aežmesti.Največ se se lahke izkazali v discipli¬ niranih skupinskih prizerih.Debra se je znašel B.Veras kat u er*an. Osebi je vlil debršne aere šegavega piš aevuštva,ečitne nezaresne- sti in ireničnih edtenkev.D.Kastelic je pedal pevsea nenevarnega *alandra,nekaj vaesnega aed deseti* brate* in člane* debatnih anarhističnih tajnih krežkev.Hvastje je že saa avter eaejil deaala z enia saaia stavke*,kar je primerne eaejile tudi izraznest M. Podjeda S.P t tisk ket župnik je bil izrazit,a ne teg eblastnik,iznajdljiv tudi v neuradnih prizerih.J.Beraež ket nadučitelj je predvsea iz- stepal v prizeru farezerskega nagevera na večerji pri župniku, nas- pleh pa je deleval pesrečene greteskne.živahne ekreten je bil Keaar B.Alujeviča.J.Starina je pedal kaplana na Geličavi z zadestniai ele¬ menti aladestne naivne zanesenesti.Develj učinkevit je bil delež Z.Agreža ket študenta/in aladega učitelja/.Igralec je s te vlege nastepil pe uspešni dipleai na AGRFT/dipleaska predstava-Lužane Mpstevi v Zambiji/ pet peklicnega igralcaS svejia študente* je bil svež in radeživ,kaj več aa take ni bile na vel je. Bežen nastep J. Prišteva v vlegi hlapca je bil belj rutinski.Treba je priznati, da se iaele igralke še za nianse *anj ueerabne vlege.Pesrečene in vidbejša je bila N.Bežičeva ket aati,A.K w *reva pa je ustrezne pedala spakljive Minke,sedelevale se 5e M.Krešleva,L.Belakeva, M.Mencejeva,M.Kaleziceva in J.žaideva. Predstava be ebčinstvu verjetne ugajala,a najbrž ne take ket v sedebnesti audeči se ~ y uki.S te* be igra,ki-resnici na ljube deluje bel j pevršinske,epravljala sveje ne nepeaeabne zabavne secialne funkcije.*« tip .Partljičeve igre v saislu seečanja sli¬ venska literarne pelitične preteklestl/hlapčevske gegevske itd./ in nadebudne sedanjesti pa je na razpelage še develj gradiva. Andrijan Lah Zvezdni trenutek domačega gledališča /R.oeligo:čarovnica iz Zgornje "avče-krstaa predstava v celjskem gledališču/ Po zaslugi režiserja D.Jovanoviča,celjskega gledališča ia seveda tudi avtorja Šeliga smo koačao dobili dogodek sezoae,pred¬ stavo, ki se po gledališki fascinaataosti meri lahko le z Jovano¬ vičevim tekstom Igrajte tumor v glavi ia onesnaženje zraka/v Ris¬ tičevi režiji/.Kakšen užitek za ljubitelje in poznavalce se odpira sbto predstavo, čutimo še posebej, potem ko smo apr.v Ljubljani pol sezone fcledali medle in nevznemirljive gledališke izdelke/najbolj aktualna in zanimiva je bila še predstava J vaaovičevih Generacij v MG/. Šeligova igra o čarovnici našega/in vsakega/časa izhaja iz tiste točke njegove prve igre/Kdor skak,tisti hlap/,ko se vsakdanje¬ mu racionalnemu življenjskemu funkcionalizmu postavi po robu živ¬ ljenje kot skrivnost,kot misterij.Enostavno gledano gre pri Šeli¬ govi igri za eno od variacij na temo neprilagojebega posamežnika v določeni družbeni skupnosti/aekajkrat sem se spomnil na Gombro- wiczevo Ivoao,kneginjo burgundsko-morda tudi zaradi Jovanovičeve režije/.■‘'a se vse tovrstne igre končajo z ukrotitvijo/likvidacijo, prilagoditvijo/ trmoglavca ali trmoglavke, je ne le znano,temveč tu¬ di nujno dejstvo/pač s stališča družbene organizacije,ki ne dopušča vidnejših odklonov od normesdrugačnosti-čarovništva/.Avtorji navadno solidarizirajo z uporniki,zato so le-ti prikazani simpatičneje kot nosilci reda,oblasti,prisile.Dialektični pogled pa vendarle vodi k razumevanju obeh strani/npr.Antigona,Kreon ipd./• A napotimo se kar konkretno k našim/šeligovim/osebam.Darinko iz Zgornje/!/ Davče bi sam prev del kot Dar od Daleč.Dvakratni Da/D;iDA/. Je nosilka prvobitnosti, eleme ntarnosti,narave,igre,spontanosti: homo naturalis ludens.Njej nasproti stoji utrjena družinska gmota, organizacija,delo,red,norme in forme-človeška zvrst homo civilis faber. Med obema zvrstema je komaj kaj sorodnosti.Z večanjem urba¬ nizacije, civilizacije, sveta strojev in stvari postaja svet Darinke za mestne prebivalce čedalje bolj Dar od Daleč, pri tem pa ga meščan čuti bolj daleč kot dar,saj mu ne daje zadostne cene ali pa te cene več ne prizna ali celo nepozna.Prihod -^arinke/svobode,narave/ v družino/normo,formo/ sproži konflikt.Njen mož je njeno nasprotje: Niko.Nasproti Da torej Ni.Niko,v hrvaščini N 4 hče.Oseba,ki ni več to in predstavlja negacijo,nerazumevanje Da-ja.Iradicionaona polariza¬ cija Dan -Noč ? 2 v prvem dejanju tli nasprotje med obema poloma,konča pa se de¬ janje z CiSDol zijo čarovništva", spontanosti, s "požarom", z eks** tazo "arinkine ognjevitosti.Drugo dejanje v celoti kaže obdelovanje nepokornega subjekta-Dariake Razvija se tortura z nekakim prisilnim jopičem,svet se za arinko čedalje bolj tesni,pomoč naravnih sil peša,družinska/družbena/prevzgoja opravlja svoje delo.Zmaga civili¬ zacijski princip matriarhata/ewig weibliche !/.Triumf razumnega reda nad čudnim nemirom bivanja. Vsakriebinski ali idejni povzetki pa so spričo neznanskega bo¬ gastva gledališke realizacije naravnost nebogljeai.Kot je posrečeno omenil J.Snoj na televiziji,je predstava ^eligove igre nekaj med misterijem in spektaklom.Dodal bi le, da kaže eno in drugo povsem po¬ vezati, sag so bili že srednjeveški misteriji spektakularni.In če je Čarovnica iz Zgornje 3 avče misterij našega Časa/J?/-časa bret temelj* ne religiozne osnove,če ne štejemo v religijo kulta dobrin in udobja- je prav,fla je tudi spektakularen.Ne samo zaradi gole gledališke učinkovitosti,ampak zaradi pomena stvari, ki se v njem dogajajo. D.Jovanovič je ustvaril briljantno poetično predstavo,ki deluje tako s svojimi strukturnimi deli/npr,glasba, petje, ples/ kot z raoj- srskim vzdušjme celote.Jovanoviča odlikujejo vsestranska domiselnost, odlična izraba odrskega prostora,dodelano oblikovanje posameznih situacij,temperamentno in spodbudno vodenje igralcev-vse v stilu,ki bi mu rekli strastno čarobni teatralizem.Očitno pa si zna Jovanovič izbrati tudi kvalitetne sodelavce.Naj omenim na začetku vsekakor scenografko in kostumografko M.Hočevarjevo, ki je ponovno dokazala, da to oblikovalno področje omogoča imenitne umetniške dosežke. Scenografija M.Hočevarjeve je ne le mijcavnain koristna/klasična dvojica Utile et dulce/,ampak sugestivno podpre predstavo, jo členi, razvija,spodbuja in dovršuje.V prvem delu je ustvarila model meščan¬ ske urejene udobnsoti,ki pa jo dinamizem naravne sile/ arinke/ katastrofično razpre in razdre.V drugem delu se znajdemo v večnem paleolitiku homo fabra,v zaprti tesnobnosti jame,v pritiskajoči sivini,ki se šele na koncu olajša v usmerjeno formalnost dekorativ¬ nega valčka.Ravno tako domišljen,stilno primeren in suveren je kostumografski delež M.Hočevarjeve.Sktnatka,pravo zadoščenje za oči in okus./Kot obratni primer,kaj naredi zanič scenografija in kostumografija iz predstave,nam služi lahko kot zgledno predeč makedonski Hamlet.Neznosna Škripajoča in butasto obremenjujoča scena, na kateri »o se igralci le bolj in manj spotikali,namesto da bi kre¬ irali, ter šarasto neokusna pišmevuška kostumografija sta dotolkli /??*7 3 že tako slabo uprizoritev/.Vrsta sode lavcev s tem še ni izčrpana: tu Je še moreografija N.Kokotovičeve, ki se solidno vključuje v kontekst predstave,opažna in vzdušju koristno služeča lučna oprema naše C.Johnsonove ter vredni glasbeni delež 2 D.Božiča. Nova Šeligova igra je nudila odlične možnosti tudi igralcem. Ne prvo mesto velja postaviti ^.Kalezičevo kot Darinko.To je prva velika vloga te igralke,odkar nastopa v celjskem gledališču.V njej je dokazala velik temperamentnatrastnost,silovitostjftgibljivost, vaestranako izraznost.Izredno razveseljiva in vseh pohval vredna kreacija.Z manjšimi možnostmi v sklopu igre se ji je domišljeno in izrazito pridružil Z.Agrež v vlogi Nika.Bil je zgleden slabič, omahljivec in vzoren mladič rodu homo faber.Očeta je zanesljivo ostvarilB.Baranovič in nekajkrat podal zanimive nianse v vlogi.In slednjič,a ne nazadnje:J.Šmidova kot Kati:oblastna hišna vladarica, ne,matica sistema,katere vloga in pomen tasteta do zaključnega pri¬ zora, v katerem je dosežen njen končni triumf.J.šmidove se še spo- njamo kot izjemne Ivone,kneginje burgundske,to pot pa je enako do¬ gnano upodobila polarno nasprotno osebo. Ob igralcih celjskega gledališča nastopajo še dokaj uspešno 4 članice plesnega gledališča Celje v vlogah 4 kresnic,Darinkinih šobiti j, in pa 9 članic mladinskega prkkega zbora gimnazije "'el je pod vodstvom prof E.Goršiča.Moram reči,da se mi zdi estetski deiiež ubranih lepih dekliških glasov me le očarljiv,marveč prav dragocen. Finale 1.dejanja in ginale 2.dejanja sta režijsko še posebej učin¬ kov! ti}smiselna vrhunca prejšnjega poteka.Tu se-ob koncu 2.dejanja- vsiljuje tudi soočenje s filmom 2ool - Odiseja v vesolju,od koder je povzel režiser/morda !?/dve glasbeni temi:Zaratustro R.Straussa in valček Na lepi modri Oonavi J.Straussa.-^ Stališča Šeligove igre poceni motiv Zaratustre ne zmago nadčloveka,pač pa glasen povzdifc homo fabra-povprečnika,valček pa kontrolirano formalno zabavo v okviru etablirane družbe/v Odiseji pomeni valček varno udomačeno vesolje!/. Dokler mm / se/ bomo igrali Darinko in njej podobne,bomo še prisostvovali čudežem.Vsemu potencialnemu občinstvu pa:ne zamudite te sijajne,bogate in polnokrvne odrske umetnine-Čarovnice iz Zgornje Davče. Andrijam Lah Od ▼•zla naslova d« razvozla uprizoritvo So /v.Zuppa:Prolog, Illica-Giacoaa:Tosca,V.Zuppa:Epilog-predstava celjskega gledališča/ Hsžiaer PO naslovu zaplteae koreodrame-rekli ji bomo aa kratko kar Tosca- L.Ristič je predstavaik tistega toka /gledališko/umet¬ nosti, ki moai,da jo njena aalega vzbujaaje začudenja,presenečenja, d* zna ta režiser ustvarjati suhostivae,oaamae in navdušujoče gle¬ dališko spektakle/v smislu nekakega "Gesamtkunatwerka"/ sme se že prepročali/D.J^vaaovič:Igrajte tumor v glavi ia onesnaženje zraka- SLG Celje ia Gladko v-MOller: Cement-1jubljanska drama/.Vprašujemo se torej,kake je uspel te pet s Tosco. Nedvomne ima sedanji projekt Tesce neko zveze s Tumorjem,saj je tam v zaključnem režiserjevem prizoru krajša parafraza iz Tesce vidno uporabijeaa.^ajprej pa poglejmo,kaj^ je hotel režiser pravza¬ prav s Tosco prikazati ali izpovedati.Glede na Zuppov Preleg in Epi¬ log,^ spred ia zad "objemata" Tosco,kmalu uvidimo,da gre za več¬ stransko komentiranje francoske revolucije in tedanjepoltike/ z ver¬ jetnimi konotacijami na moderne čase in odneae/.^ama Tosca s sveje sentimentalno patetično peze predstavlja ravnotežni element h kar pretiranemu intelektualističnemu meditiranju v Prologu in -nekaj manj-v Epilogu.Ceni,ki vežeta ta triptih v približno celovitost, sta krajevna/rim/ in časovna/napoleonske obdobje po francoski revo¬ luciji :18oe-Tosca,18o3“13o4 Prelog ia restavracija 182e-Epilog/. Baletniki v Prologu in Epilogu/umetniki v Tosci / izkazujejo poe¬ tično, zanesene, ideilno stran revelučije,naspreti njim stojijo ug¬ lajeni diplomati postrevelucije/tip: Chateaubriand/ in prevajani pragmatični politiki/tipiFeuchrf/jc ter vsakokratni oporniki oblasti: policija,sodstvo,vejska/predstavniki lo-teh področij nastopajo v enem,dvehb ali vseh treh delih/.Ce smemo domnevati, da jezasedba igralcev v Prelogu-Epilogu in Tosci smiselne povezana,ugotovimo naslednje odnese:koreograf ia baletnik Gieia v Prelogu-Epilogu in slikar w avaradessi v Tosci,prva selistka/baletka/ v Prelogu-Epilogu in pevka Tosca v Tosci,prvi solist/baletnik/ v Prelogu-Epilogu in revolucionar Angelotti v Tosci,Chateaubriand v Prelogu-Epilogu in S ef policije Scarpia v Tosci,Fouch^v Epilogu in policist v Tesci- ustreznepovozave so tudi pri manjših vlogah:npr, spremljevalec /diplomatski uslužbenec/ v Prologu in policijski agent Speletta v Tosci itd.In še zadnja namerna ali nenamerna kombinacija:člani ia« 2 baletnega zbera/ljudstvo/ so v Tosci brezimni predstavniki oblasti: sodnik,oficir,krvnik.In res:od kod pa naj sevzamejo to figure,če ne iz ljudstva ?Take polarizacija umetnost-politika ±nx ni ravno prepro sto izključna,čeprav sezdi ponujeno nakazana.Poleg drugega de npr. Chateaubriand-le-ta je obenem umetnik in politik,nosilec oblasti /vvTosci Scarpia/.Dejstva torej pričajo,da je paleta odnosov pestrej¬ ša od enostvano dve barvnosti. Lotimo se fcar Tosco.V njej vidimo melodramsko ilustrirano naivno zanesenjaško fazo revelucije/18ee-za Italijo še čas velikih priča¬ ka vanj, Napoleon jo sicer že prvi konzul, a vendar še v okviru revo¬ lucionarne republikanskesti/.Osehe so manihejsko označeno: revolucio¬ narne, preganjane ,dobre/Angeletti,cavaradossi/ in reakcionarne,na¬ silno, zle/šef policije Scarpia/.Tosco,ki pripada revolucionarni strani predvsem zaradi ljubimca cavaradossija,si zaželi tudi Scar¬ pia. ^asebni erotični razlogi tu skoraj povsem prekrijejo politično. Strasti zmeljejo v svojem merilnem mlinčku vse pretageneste.Nastopi čas za komentiranje. dalje :Proleg/18o3-18e4- Napoleon na prehodu od konzula k cesarju- zapuščanjo revolucijo in p3t v ekspanzionistično monarhijo-zanese- nost nadomesti razumna centralizirana država,v kateri imajo Scarpie- Feuchtfji itd.pomembno mesto/. In slednjič:Epilog-utrujenA akterji zgodovine/politike/ pešije spomine-182o- napoleonsko obdobje osvajalnih vojn jo končano,od 1813 je vzpostavljena restavracija,obnova ancion regima-deziluzionizom, mračno je,pusto,dežovno/na odru "zares dežuje ”/,čas tani vse celo. Gre torej za 3 stopnje:začetek/vzpon,vahod/,vrh/peldan/ in konec /zaton,zahod/ nekega obdobja, l.in 2 . časovna faza sta v Tosci zame- njani/Tosca,Prolog/,dejali bi,da zaradi skeptično racionalnega vidika ki ga že ima 2 . faza do p rve,ta vidik pa jo šo bolj poudarjen, čo sto- jipn pred romantičnim zanosom kot za njim. **aj se š o da razvide ti v Tosci ?Nedvomno potencirani teater, ki ga ponuja opera.Pa soočanje dramsko igre z operno.Tu si kar zaže¬ liš, da bi dramski igralci odigrali celo opero,petje pevcev pa bi gledalci poslušali poleg to igre preko ozvočenja.Patetično stilizi¬ rana opornaigra spodbuja pri dramskem igralcu parodičon odnos.Reži¬ ser slednjega odnosa ni razvil, oziroma kvečjemu v majhni meri.ki pa ni motila pretežno vzvišeno melodramske naravnanosti opero. Če osenjujemo preizved/vea triptih/ v celoti,je mogoče roči,da jo to premišljen in všečno,estetsko delujoč gledališki organizem,ki mestoma pritegne in vzbudi celovitejše zanimanje, 3 mestema pa pušča zgelj vtis hladnega artističnega eblikevanja. Predstava je seveda tipične avterska,režiserska.Tekst je tu drugetna kempenenta:librete za Tesce /Illica-Giacesa/ je belj ali nanj klišejske s kremen, tekst V.Zuppe/Preleg,Epileg/ pa že kar utrud¬ ljive zapleten,učenjaške pfcetenciezen in dramske ne preveč spedbu- den.Mečne deluje glasba: v Prelegu in Epilegu klasika-Baetheven,v Tesci melediezne remantični Puccini.Vidnejši delež imaje člani ples¬ nega gledališča Celje,vendarle pa niše telike ebegatili predstave, kat se je plašeče "kresnice" pri Šelige vi Čarevnici iz Gam je Davče, /Slabe je zlasti tekstevne sedelevanje baletnikev-je pač izven nji- heve interesne sfere/, igralci se disciplinirane prenesli vse zgede in nezgede tega igrekaza/kereedrame/ in pedali selidne ali cele epatne kreacije: J.Berme ž ket Gieia in C«varadessi,S.petisk ket Chateaubriand in Scarpia,A,Kumreva ket prva selistka in Tesca/ v alteraaciji s Kum¬ re ve nas tepe še M. Zupančičeva/, prvi selist in Angele tti-J .Starina, Pelicist in Feuchf-P.Jeršin.Sedelevali se Še:B.Alujevič,J.Pristev, M.Pedjed,B.Veras,M.Arsenjuk,D.Kastelic.Uperabne gibljive scenegra- fije je pestavila D,Jeričevičeva,Dramaturške dele je epravil I."am- pret,kereegrafake/ebenem aiistentka režiserja/ N.Keketevičeva-in ket pesebnest:dirigent je bil V.Šutej, Mislim,da je pri vsej stvari patrebna ena bisttoena epemba: ebstaja ečitne neeerazmerje med neznanske zahtevnim delam za pre- jekt Tesca in keačmlm učinkem,ki ni povsem sijajen,Vendar pa-Tesca je nekaj nevega v našem gledališkem repertearju in je velja z zani¬ manjem pespremiti že za valje tega dejstva. Ob kenvencienalnem, nevzne¬ mirljivem speredu ljubljanskih gledaliških hiš pa meram ugeteviti s priznanjem, da je vsaka letešnja celjska predstava izraz živega, iščečega, svežega in iskrivega in ne v klišejih se izgubi jaječega gledališča. Andrijan Lah Vsa za dal* ia nič za ras /F.Š*h*vld:Kurb*-k*medi ja v SLG Celja/ Celjske gledališč* je a papalaa uravaatažanastj* adigral* svaj letaš*ji pr*gram.Z*č*tek/Oakubit* jastreba/ zabav**, v sredi dva ras- aa zahteva* prejakta/čaravaica iz Zgaraj* Bavč* .Tasca/ ia kanec burkaŠki/Kurba/•Psihalagija taga ražiraaja rapartaarja j* umestna ia smiselna:gledališčniki ia publika adhajaj* aa pačitnice smehljaj*, “"skaka v smislu gesla: kaacc smašen-vse da br*. Šah* vi dava kamadija sicer a* vzbuja ravaa huraaskaga omeha,j* pa aedvama* zabavna,pri- kupaa,lahkatna,taatrala* hvalažaa ia taaparaaaataa asvažitav pragra- ma/daluja padabaa kat laai Maratonci tečaja častai kr*g/. Hrvatski sadabni avtar F.šahavid je pasagal s Kurbami časevaa v kaacc l.svatavne v*jne,krajevna pa aa aaš *'adraa, točne je aa geli jadraaski atočak-le-ta pa apravlja v igri vlaga K.u.K. utrdbe.Na a j ca j* aakaj vajakav ia oficirjev,** gastavaaju pri ajih pa ja pravkar "baleta* " skupina deklet,ki pa s* predajaj* v glavnem dru¬ gi umetnostni eziremaebrtai dejavaasti.Pravzaprav petega stvar v damala švejkavskam vzdušju.Pisec metri aa ljudi ia petek dagajaaj z blagahata* ironija,pri tem pa aam da brez pasebnaga vsiljevanja davalj jasna vedeti,kd* s* kurbe/je karba/.Če se spaaaim* aa izrek, ki pravi, ds j* prestitutka abrt, cipa h*bby,kurba pa značaj, bi kmalu ug*t*vili,da ja edina prava "kurba" v igri kamaadaat trdnjave stot- aik Diatler,pratati^ zadrtega vajaškaga tapaumja z nakazanim sadiz- mam vajaaga zlačiastva.Avtar taAaseba glede aa namena igr* sicer raz-rasni,saj se drži aristatalakaga načela,da ja smešna grda,ki pa ni n*varna.Naapr*ti stataiku pestavi Šahavid razdiralna sila v sami armadi,čl*veka,ki gleda navajsk* s skepsa,kritika ia distnac*-v igri j* ta P*r*Čaik,žid*vski intelektualec, razarvist/stataik je aktivni aficir ia "pravi" Name c/. Pa rečni k aa spaaiaja na eneletnaga presta¬ va! jca baraka,faaatiča* militaristični statnik pa na paračnika Duba /aba asebi iz Haškavaga švejka/.Kamiča* v Šahavidavi igri izvira pratažn* iz že talikakrat uporabljanega posega kamadiagrafav:inver¬ zija. K* namreč vajaki z ataka deizertiraja,ostanej* stataiku za vejskevanj* 1* ša "kurba".Namesta maštva tar*j ženstv*,ki pa se ni¬ kakor ne mere,a* mara ali aače abnašati pa v*jaška,unifarmna,čreda*. Stotnik doživi v svojih prizadevanjih p* povojačeaju kurb poraz, povrh pa ga le-t* š a izdaja zmagavitim Angležem/v igri jih pred¬ stavlja kapetan angleška v*jska/.Sledaji pa spat rablja kurb* aa 4V 2 KOT vejske/ket vojakinje v beju/,ampak ZA v*jaka/za vejakenpe beju/. Kurbe,vojske ia palitika aa bada nadaljevale,kakršne pa aa že,naj¬ boljše aa takrat,ka audija snov za kamedija,ka SO kamadije. Šahavidar« igra je tip tradiciaaalaa kamedija,aa maji burke, burleske.Preveva je smeh,ki ja asvabajajač in v nekam smislu cela ebvladujed da ljudi resna razpoložene gospa Usede.Šefeevič nam Si¬ re keardne prepušča kat rešilni izhed neresnost:vse je-megeče tudi- same hec.Pač v nasprotju ad Ianeaca,ki meni,da ■ je kemika brezu- najša ad tragika,aaj na nudi izhoda* .Kraj in čaa degajanja v Šaha- videvi igri ata navsezadnje kaj mala pemsmbna,tu gre za spleSnejše stvari kat za l.avetevae vajna in prapadaaja ^akaaije/izraz,ki ga uparablja za Avstra-Ograka Mdsil v Možu brez pasebneati/.Seveda pa daje kakaalja delu sečnejša monkretneat in asociativne pelneat,ki bi ju pač pogrešali ab kaki brezbarvni Silvaniji. Režiser F.Križaj se je lotil dela s pesluhem za vzdušje ia dina¬ mika ter je okusne priredil na videz "prevekantne" tema v prijazna in neposredne naivščiae.Predstave je prepletel še z elementi kaba¬ reta in ja panudil gledalcem kat zabavni cecktail,s pravilna pre¬ saja a mejah kemada,ki na presegaja dasti nezahtevnega kratkečasja. Scena M.Tabačkega ja pesrečene pedprla dagajanja/prilagadljiva bar¬ ska prizerlšče/,selidna ja bila tudi kasturnagrafija istega avterja. Sedelevali sta ša karaagrafka L.Žerdineva in lučna apremljevalka C.Jehmseneva. Z vlaga atatnika Diatlarja sa je v SLG vrnil S.Kraši, ia sicer davalj izrazita,čeprav na na ravni svajih aajbeljših kemičnih vlag. Očitna pa mu demače padnabja prija in ni dvema,da be v Celju us¬ trezneje zapaslan kat v ljubljanski drami.Kat šefica baletna sku¬ pina se je učlakevite predstavila M.Mencejeva,ki zadnje čase ne debiva dasti primarnih vlag.V tej sa ja razveseljiva razigrala. Perečnika ja radežive padal J.Bermaž,D.Kastelic pa angleškega kape¬ tana graciezne burkaška. Ker sa vajaki le statirali,kaže spregovoriti le ša a 6 članicah *baletna” skupine,ki se vidna profilirane upadabile različne tipe, značaje in naciennlne/pekrajinske/ temperamente.Prevajalec B.Hart- man je e barval njiheve gevere z značilnimi našimi narečji ter s tem ebegatil jezikava# plast igre.Strumna in vejaške talentirana Greta je bila J.Snideva,prijazaa,a zadržana Adela L.Belakeva,intelektu¬ alka v skupini je bila M.KOhkeva/vskek nameste J.Temažičeve/,simpa¬ tična zagaanka je bila M.*alezičeva,iskriva lahkeživka A.Kumreva in preudarna medrijaaka M.Krešleva.Na svidenje,smeh. Gvotaa i» sadožba lata celjskoga gledališča /sprohod po šestih sezoaah SLG v Colju-od 1971/72 do 1976/77/ Prispevek, ki sledi ia h kataraau aa ja aagovoril dramaturg caljakaga gledališča J.Žmavc, bo y maraičam različea od deaadaajih sestavkov a celjskem. gledališču za prajšaj* celjska zboraike. Zakaj TPragladaa poročila o delu, problemih ia uspehih celjska gledališka ustaaove so aamreč popraj stalas pisali člaai SLG iz Celjjrf'/apr.B.Hartmaa,J.Žmavc/,zdaj pa se loteva pisaaja aekdo "od zuaaj ".Tudi pisec teh vrstic sicer ai povsem "zuaaj" celjskega gledališkega delovamja,saj ga bolj ali aaaj rada© spremlja ža več kot la lat s sprotaiai pretežao blagohotaiai kritičaiai osvetlitvami. Hazea tega je avtor tega člaaka pisal o celjske* gledališč* pa 2.v©j»i /da 197o/ tudi za zboraik živo gledališče.Tako se *u zdi, da je pričujoče pissaje makake aor*alao aadaljevaaje dosedaajih lastaih tovrstaih raziskav. člaaek sea si zamislil tako,ds se ae bi mudil s statističaiai podatki /za prvi dve ta obravaavami sezoai je podal aataača* Šte¬ vilke že S.P°tisk v Celjskem zboraiku 1973**74/,marveč bi se predvsem lotil aekakih kritičmih siat*z,ki se mudijo s čaaovao distaaco v jasaejš i ia objektivmejši razvid. Sezoaa 1971/72 j« bila sestavijeaa takole:T.S.Eliot:Uaor v kated- reli,D.J^vaadvič:Norci,D.H#LavkTa*ce :5aaga, J.Žmavc:Domača aeloga aa potepu,C.voa H 0 rvath:Figaro se ločuje,I.S.Turg&fij*v:K*ssc dai aa kaetih,P.Cald#roa:življeaje je sea ia F.Levstik :Tugom*r. Razmerje je torej :5 del iz svetova* literatur* ia 3 slovemska dela, kar je ustrezno. Časova<$ j* bilo v predaosti/potr« bai ia aujai/ 2©.stol*tj#:3 svetova« dela da 2 sloveaaki/tor*j spet 5/,medtem ko aa aa dramatiko proteklih obdobij odsadejo 3 d*la/2 3 V*tovai: 17 .sto- letjo,19.stol®tj* ia 1 sloveasko:I9.stoletje. Zaaimivo ja,da tudi po zahtevaesti repertoar tega lata razpada 'v 5 + 3,ia sicer 5 zahteva«jših del/Eliot.Jovaaovič, Turgeajev,Caldaroa, Levstik./ ia. 3 popmlai\uejša/L*wreace-drama,Horvath-koai*dl Ja ia ^mavc- aladiaska igra/. Lahko bi si privoščili še kskšao delitev,pa bodo aaada omejujta* zadostovala, Glade repertoarja tega leta je mogoče reči,da j* izredao uravao- težea ia pfcetohtaa, dokaj kvalitete* ia pretežao zahtevea.bam repertoar sicer a* a« zagotavlja gledaliških dolge d kav, a tildi tah je to lato aakaj bila.V aazoai sta predajačila dva dogodka:Eliotova pootičaa 2 dram« Umor v katedrali in Jovanovičevi Norci,ae pravi drami »kraj*© nasprotnih tipov:prva vzvišena,*akral&a,vi#©koga »tila,druga ludis¬ tična grotesk*.Cbt igri st* doživeli tudi prve izvedbo na Slovtnakem. Sliotovo dramo/v odlične* Tauferjevem prevodu/ ja suverene zražiral F.Križa j, vlogo Becketa p« j$ odlično kreiral S.Kraši. Vsekakor je bila tp predstava,ki ©»taja v epomiau, vendar pa osvaja belj ljubitelja ia eozbavalce kot širšo gledališko publiko .J vaaovideva Norce je učinkovito režiral Z.Šedlbauer.Jovanovičeve igre se pretežaa izkažejo kot us »»šal ca/pri*, že Znamke,nakar še Sailija v ljubljanski Mali drami/, s a "j »rinmšajo acalike svežega alka ia spodbuda« vzaeairljivoati ob gledališki iskrivosti,kar '|e aevtda soaledica avtorjeva večstran¬ ske gledališke ussosobijeaosti/pisec ia. režiser v eai ase bi/. Igra Norci,ki j* v marsičem soleoidaa glede Hatradicioaalao kultura® politično izročilo/prisu Šalamun v poeziji/,meče gledalca iz ustaljenosti ia ga vzbuja prinašajoč mu nov« in večstranske impulze, žal »imam® dostopnih kakih »aketnlh odzi\ r ov mu ta »redst«v©/kaj ta¬ kega bi bilo nddvse mikavno tudi pri poznejši uprizoritvi Jovanovi¬ čevega Tuatorfta/.Taka se lahko ©preme le na strokovno kritike,ki ja bila predatari prižmevala© auklonjena. ux M eni»,da je »©gože kot tretji omembe vrednojši dogodek v sezoni omeniti Calderoaovo filozofsko drame Živijo«je je aea,eao ključnih dol gledališkega baraka, v solidni režiji Z.Šedlbauarja ia s F.31 bi¬ jta* kot gostov v v?ogi kralja Be*ilijn.Ob obravnavanih prvenstvenih odrskih pripetij«jih:E 2 iotu,Jovanoviču ia do aaka saje še Salderemu ta zadržiš« kertke še pri e>talen delu programa. Lawreaceeva drama Sa&h*/r*žiser:Ž.P«taa/ sodi v tradicionalne realistične gledališče; za vavtorja romanopisca je bila le bolj ali aaaj bežen izlet a« dravsko podračja.Žmavčevd Domača nalogama peteptt/režiaertJ.KiSliagor/ je potreba® posebej poudariti zaradi izrednega »o:*e»a,ki ga ima »ladinska igra v celjskem repertoarju. Pomen je že v tem, da je upoštevaaaalada gledališkapublika, ki me mor« ša dodobra slediti "odraslemu * repertoarju,se P* namj-eb sebi ustrezni gledališki hrani- pripravlja. Horvathov ?ig«ro a* lečuja /režija:F.Križaj/ ni bil kaka posebna obogatitev 3 poreda.Mordaje zanimiv v tem,d« se avtor veže na Beaumarchaiaa ia ga nadaljuje. Nevznemirljive,© nepovsem odvečno delce,služeča ravnotežju glede n« zahtevnejši del programa.Tudi igra Turgenjeva *e»ac dni na kmetih apnda kot Snaha v klasična realistično draao/rvžieer: M.K^run/,pri¬ pravlja pa e svoje umirjeno razpoloženjske linije že dramatiko Čeh©-«. 45Z 3 Igr* pripada kvaliteta*jšesu delu program*.Ia z « zaključekiLevstekoT Tugomar/režij« kolektirmatlCrižaj,Lampret, štih/.Sledaje deie-sicer etaadardm« dalo daaačega starejšega raaertoarja-a* zdi daaoa zlasti saovao ia stilno precej adaakajamo,tuja.N* uvrstitav Tugomeja koža gledati kat aaizpalajava*je dalga de domače tradicija,abaaam pa tudi aa paskua abmavljamjala-ta.Paakua pasvažitva Tugem*tja ni a*j bal j* uspel,v«»dar jetraba zabeležiti vaaj »ogumae »reakušaaj* aovih maž- mesti.^aj živima v času,ki eeai eksperiaamt.Kat pravi Mrožkav juaak iz Tafcga Staa.il pa:K© tragedija ai vač mogoča,fars* pa j« delgočasaa, mam a«tam* samo še akspar&memt. Ča povzamem®:.* sezo*i,ki ja prinesla vsaj d?* izjemaarezultata /Eliot,Jovaaovič/ im ob teh š* preostale aalidaa izdelke,ja aagača žt govoriti kot o uspeli.2« prej ©marnjam* primera© ravmotežje med deli pa vrata aleveaokih premier/kar 6 ad 8 predstav/,kar priča a pedjetaosti gledališča? im mjegave raaertearma pelitika, pa števila pradatav ter magrad /Eliot/,vse to asa potrjuje v zajesti,da je pahvala© stališč* d* t* sezama pavasm uaaatma.Jevamavičav* igra Narci ja bila uprizor&ama tudi ma Sterijevem pezerju 1972. SEZONA 1972/73 Pragram Pezama jeabaegal masledmjs delaiKtkelajStalimevl zdravmiki, Marlevve: Tragedija a dr.Faustu,La.*ksr:R*m*atič»» duše,Suh©dalčaa:?ig®le fiF ega 1 a , Ro z.a*a : Zvamav i, 3« mbrowi cz : Iva »s ,kaegia j * Burgui&di j e ,S e f e klas : A ati ge a*. Foglejmo še razmerja: od 7 del so bilo 4 slovanska ia 3 tuja /torej glede ma prejšajc sezpme obrat k slovanskemu repertoarju/. Čaaevme pa:5 aaderaih dei/2«.stoletja/ ia 2 stari/eno natika,*ae remt sam*a/.Razmerje dokaj podoba® prejšmji safceai-tsa j« bila sicer eaa predstava v sezami vač.&azmarjampa zahtevno*ti:ugotovim# lahke,da prav papularaag* dela program* ta pat ai,le Suhadalčaaav« mlaiiaako igra maram# štati za najširše vabljiv*.Vea patali pragram vzdržuja dakajšaja zahtevmaat. Ob* staraj«! deli sta medvemme paaeabmi tudi kat dragacem prispevek k razgledom aredmjošalaka ©publika pa •svetavai dramatiki.Tu upoštevamo aereda vzg*jma~izabražava2ai vidik,ki j* la adam mažmih vidikav. Tudi svežima repertoarja j* bila pasa caj izrazita saj j* bila 5 ad 7 dal prvič lzvedemih ua alavaaaka« adru.?* aačelu, kisa ga caljaka gledališče daaledma drži, aa sreč, da ai glavmih/ma tra¬ sa lmih/ ia pakrajiaakih/aametrapalaih/ gledališč,»spak la d»bra ia slaba ozir©aa debre c ia alabe predstav#, ta aezaaa peaavae ugotavljam* da sadija aakatara caljaka predstava prav v vrh umatmiških uaashav gledališke szame v Slavamiji. /tOo 4 Prve »esto e® kvaliteti izvedb« pripada Gombrev/iczevi Ivani, kaeginji burgundski,kat«rt uprizoritev je bila »rave blesteče taatrske dejanje. Del® ,1« deaisalao la dognana režiral D.ftOvaaevič »b asistenci R.C. Jacksona,©b dramaturškem vadatvu I.Lampreta in izvrstni scenski ©«debi M.Hočevarjeve. G«mbr®wicz »odi and na jsaameaitej&e jecljate avterje 2a.stoletja, g® t®ve na j« najizrazitejši svetovljan aed njimi.Od 1939 je živel v emigraciji,a*jpr«j r Argentini,nat® v Fraaciji,kjer je umrl 1969 /rejen je bil 19«4/.J« ©eter intelektualističen avtor,ki je pisal predvsem ©rinevedme ia izpevedn® esejistične preže ia jele nekajkrat zašel na pedrečje dr&ae.Vce 3 njegave drame p» vzbujajo širši iateree i« se sugestivna analiza družbenih dogajanj v Poljski ali svtu sploh. Poleg Iv«ne,kneginj« burgundske/tean internacionalna ia splošna/ ja ustvaril še draao Peroka/simbelični rarikaz poljske družbo/ia komedije Opereta/l«-te se izvajali pri nas v ljubljanski drami,srikazuje pa v satirični podobi reznoreditov ia prerazporeditev družbenih sil v evreoeki družbi. OPe ret o M lahke primerjal i z Jfrežkevlm Tangoa. Oba avtorja uporabljata stare glasbene form© za prikaz prebleaatič- nesti ali prsžlvelestl te iste ferme.Tema,ki G w »br-owicza nasploh spremlja, je prav »reblea farme.Bazeerje »ed fsr*©/kulturs,civiliza¬ cije/ ia asoatanestje/naravc/ obravnava G^js.b*ewicz tudi v svejskem ia duheviten romanu Cx Ferdydurke.Drama Ivoma,kneginj* burgundska prika¬ zuje prieblem usidi»eje kot reman.Ivoma, ki predstavlja naravnost,naeb- delanest peataiie žrtev družbe,ki temelji na fermi,konvenciji,viaezu, igri.Družba:kultura, civilizacija/ nam ao preaeso as r»v ne enostavnosti ali tudi enostavne,sive ,krite resaice sveta,zagrinja je v pisaa« ebleke,izumetničene obnašanje,eravila igre. primerjam varšavske predstave Ivovo/ v Teatru Drsis* tycz nem/ im celjske,esazi* zanimive razlike.Celjeka ke bila strožja,vzdušje mrakebue jše/aeenin jale je aašenaoki dvor Filipa II/, teža -jemo nez¬ nanska, varšavkka je bila lahkotnejša,aa videz vedre jša, očitne jša je bilnteSaja k igrivosti.Ivanaj« bila kaznovana,ker se mi vključila v svet dageverjene igro.Izredni umetniški dosežek te predstav« sa mere meriti uz lanska uprizoritvi ja Eliotovega Umora v katedrali. /v obeh primerih gr® tudi za motiv žrtve ki j® terjapotek sveta/. V Ivoai je bila tudi vrsta adličaih igralskih kreacej,ra*d katerimi anenine naervem mestu J.Šmidov® ket kneginj® Iveno,»a vsekakor še I.Bana ket princa Filipa in P.Jeršina kot kralaj Ignaca. Oglejme si bežneje še sreentsla eredstava.S»zena «e j* pričala a krttrne uprizaritvije 5 Mikalaave politične drame Stalinovi zdravniki.Te dokaj dekuaentari- stične drama j® režiral M.Herzog in ustvaril njej primerne temačne in naeete vzdušje.Namen igre je srtežne iaformatire* in eeveščuječ, kar ja ari dekuareataria tičal igri povsem razumljive.S te* nečem« reči,da igra »ima estetskih kvalitet.Se 9 * seveda pedrejeae bistve¬ nemu: avtorjevemu obračunu s stalinizmom.Tre baje priznati, da je uaeel avtor v razmere** kratke* tekata uspešne nakazati nekatere bistvene zraač3In©eti Stalina ia stalinizma,s te* pa je priseeval k bietreaju ebCir.etveia bralcev dra»e/igrs je 3 * 31 » tudi v kajižai izd«ji/.Vse- kaker je bile uvrstitev Mikelnov« drame na repertear pearečena. Tragedija e dektorju Faustu j« bile naslednja premiera sezone. Dsle Shakespearovega čedebnlka in predhodnika tMarlevra je delevale predvaen kat zanimivost,kot primerjava k »nega belj razglašenemu in »levitemu Geethajeveau Faustu.Estetske ja bila predstava mikavna /režija F.Križaj/,v glavni vlegi pa se je eelidne predstavil S Kreši. Režiser D.Mlakar je v Cankarjevih ReaantiČnih dušah edkril dev.elj zanimive in učinkovite gledallškeatl in take peeravll doseda¬ nja drugačna gledanja na ta začetna Cankarjeva drsna.Predstava je pritegnila pezarnest in se uspešna vključila eb nove uprizoritve Cankarjevih drugih drar.Motiv Romantičnih diš sedi *ed Cankarjeve zaačilnejše temerednos ned grde resnične in izsanjane idealnostjo, ne dnnaičerned realizme* in ro»antike. Po »ladinski igri L.Suhadalčana Figele Fagele je bila uerizer- jena Rozmanova igr* 3ve»evi/kr*tna predstava/.S te drene je bil stvor jen ke verni oder celjskega gledališča,De bil je naziv oder Her¬ berta Grdaa-pe bivše« dramaturgu celjskega gledališča in odlične* sleveeske* gledališčniku.čeprav igra ne *ere*e oceniti kot kaj izrednega,pa je vendar pahvaliti učinkovita izvedbe, ki je je pripra- til D.Mlakar. Še nekaj besed s Ssfeklevi. AntifesAi.Kst pe*ealjivs dejstvs zabeležimo najprej še novi prevod K.Gentarja.Pravajalec seje resnič¬ ne izkazal,asj tekasvanje z majatran Savratan ni lahka stvar.Pred¬ stava ja bial solidna,vendar ni prinesla kakih adkritij.Predvsem je delovala kat nekak obvezen davek klaaičneau resertearju. Bilanca celatne sezona je spodbudna,aaj »*a imali eb vsaj eei odlični prede tnvi/Geabrewicz/ vrste prav dabrih,*ednja bi lahka pri¬ šteli domala vse preestmle predatava.Taka ja viaaka kvalitata upri¬ zorjenih iger še potrdile tehtni in pestri repertear. 1973/74 Paaabnaat prsgrama ▼ sezani 1973/74 je uzrazita alavenizacija. /f#2T 6 Peglejm« si delatTaufar:Pr«m«tej ali tema v zeaici samce,Čeh«v:Utva, Kisliagar:Igra « zmaju,B.štih/aapravil izbar/:Za stara pravde, Tarkar:P«žar,Fritz :Kml j ^alhus.F.Rudalf:Caljaki graf na žr-bcu. Od 7 dal ja tako kar 6 »lavamakih is 1» «*? tuja/čehav/.Od 6 slavenskih dal valja peaebaj osamiti prilažnastni racital »a oblat- micah kmečkih upafcav Za stara pravda,ki ga je izbral i» uradil B. Štih, Ki »Ungarjev« mladiaak« igra ia pa Tarkorjeve meaedr««© Požar. S3.®v©aski avtorji aa brez izjeme vsi a©d*rai/2f..stolet j«-všte t j* kat avtar tudi prireditelj recitala Za stare pravda B.Štih/,take ja predstavljal starejša gledališča le Čehav,pe ša ta fiadeaiacliat j« že v bistvu uved v aavajša drame.Celjaka uprizeritev Utva ai bila kaj penebaega,aatala ja že v zaaaih sferah d«jemanja ta igra/režija I.Tary/.V tej sezami ja Utva ilustrirala paavseaprav realistična gledališča, aa j sa slavaaska igre predstavile vse druga jsegale sa ad paatičae drame/Taufer/ prek« idejne izpavadi/Tarkar/ min« ourleak« /Fritz/ da ludisti ČJ* a igre/Rudelf/.Iake saa debili v ta j «eze mi dakaj pester »raraz raznih atilma idejnih značilnaati aava slevsnsk« draaatika. Oglej*« ai najprej Tauferjevega Premetej».Tauferjev« paetična dr ar a z antični* junaka«, a madernini aluzijami je že pred čase«* izšla v knjižni izdaji.Celjak* izvedba je bila njena krstnaaprizeritev /režija B.Mlakar/.Predstava je dalevala uglajena ia še kar razgibane, seveda pa je njena neč belj v tekstu ket v teatralnih elementih. *auferjev tokat je intelektualistična zaastren ia večkrat da^isalna duhavit.Prikazaja pa pravzasrva ab tradicianalni praaatajski zgadoi sacialaa palitičnapalarizacija sadabna družba, pri čanar aasanazni bažanski liki zaatapaja predvsem delečem« ideje, s ten pa izgubljaj« na širši a aebneetni prafiliraaesti.Sevada pa ja bil tudi Tauferjev namen napiaati neetična in abanan idejna dram« in mu tar«j paaaaetav- ljanaati likav-asab ne naran« niti ačitati.Pa abračanju v antična mitska zakladnica Premet«ja primerjana lahka * Smeletev« Antigen«, en« najbaljših slavanakih dram.Pr«mate j a* aicer a« mere meriti z Antigen« na vnlivu in edzivu,aej ga amejuj« dekajšaja sheaatičaeat, ja pa gotava uaaštavanja vredna dela.U« pa Premete j belj igra za ljubitelj« in aezmavalc« in kanaj mar« oritagaiti širše ebčinstve. Sledili sta dva namanaki igri.-Kislingsrjana mladinska igr« Igra a znaju/r«žis«r avtar san/ in aa Štihav izbar takstav Za atar« pravde/eb abletnicah kaačkih ue«r«v//režija F.Križaj/.S sladaja pradatava s« j« caljaka gledališč« priklučila številnim jubilejni« uprizeritvam aa Sleveaskem. m 7 Terkairjeva monodrama Pažar j* •«•£•811« prvaku celjskega gledali¬ šč č« S.KrešIu vrhunske kros-cijeTake Inhke gledane aat* igr« pred¬ vsem ket mktriusdT igralca .?arkurjevaiez*«uraj*a, ki preko uat upokoje¬ nega cirkuškega klovna v alemtina geveri e p*ležaju /delečenega/ umet¬ nika,« njegovih edasaik do dražbe ia narobe ali tudi nasploh e druž¬ bi, je izrazita z&stepaic* t.i. sentimentalne humanistične saeri maše dramatike.V nasprotju s hladnejšim Taufrejam j® 7 #rkar kar belestrne razburjen in skuša nalivati Čimbolj čustvene m* gledalce,la aamem prek« odlične interpertacije kleveta lahke tudi doseže. tt e smerne »eza- biti režiserje J.Kislimgtrj«,ki je ntdvomae tudi delme prispeval k take drsgseemi kreaciji S.Kreši*. Fritzeve burk* Kralj MelLu* v gladke tekeči režiji F.Križaj* je obrnila rerertaar iz prevelike zareseesti v lahka tre šaljivost.3. Fritz je že ket pesnik dokazal kv*levr«d*e evesebaest humorja,le-t»ga p* je uspešma ustoličil še v svojih igrah.Kralj ^ialhus je posmehljiva burka » e blesti/eblastmiku/. Vključuje m* m* me mm tazme etrodičs.« ele- memte iz že znane literature/Cimker f 3helc«*|te*re/ is s«igrive sprehaja oe sicer reamih pojavih človeškega biva*ja.Igrica je zaradi svoje lahkotnosti skoraj povsem nevznemirljiva, pevr|j pa so dogaja št na ^sastkem,v tisti gnili Hamletovi deželi,vemdar pa nekaj nalaga se tis¬ tem,ke se taaa. z v*«*, gnili* enkrat za vselej razčistili. K*t ješla burke e kralju ^alhusm mirne brez litarraih ia gledališ¬ kih pretresov, pa veren* govoriti o zadmji predstavi t* sezono Rudil- fovem Celjskem grofu as žrebcu kot o zareaatm gledališkem dogodku. Estetske je bil* te predstava v ebravaavaai »ozami arov getov* naj¬ boljša, /rež is er D.Mlaker/.K,, t vse a la venske predstave v tej »oženi je bila tudi RudSIfeva krstbs uerizeritev, Rudolf jo v a ve Ji živahno razgibani,trna trsk* pelai igri pasmel že stare zgodbo » Celjanih,jo "tanova ukrojil k in predal gledališčnike« ift gledalcem v užitek in razmislek.Tehnik« igre v igri/keae<5ijanti mm odru uprizarjajo igro e ri eri 9 .aau in Friderlku-pr&vzanarv a »setom admeau očeta ia sina/ še peu.dsrj* ludistični značaj RudeIgave -legendo * strukturi”,ket jo mednaslov Celjskega grofa «ažrebcm*‘ r a edru so mz vi jo slike vi t teat¬ ru« *uw3J.,ki nas. kar pri vabi v svoj očarljivi krog, V tej reze a« je celjsko gledališče izgubile enega svojih dolgolet¬ nih članov.V prosetai nesreči j* namreč umrl igralec Dolinar.■. bli- fceval Jefevilnn karakterne vloge,aeaobno pa je gojil samost*jae nastope umetniške besedo in je e tavratnirl nastopi obšel večine slovenskih mest. n n- 8 M#d drugimi degsaki sežem« j* vredne smesiti nagrade,ki jih j« celj- »k 0 gledališče d*bil« sl* Berštislkevem srečanju v Marlberu 2 « uprizo¬ ri t*T Gs»brswicz«ve 2vsa«,kneginj* burgttadsks/aagr&da z* režij« E. J«va*«vičtt,za vlege kralj« Ignac* P.Jeršiau in zs ecenegrafije M. Hečevarjsvi/.V f*yerju celjskega gledališča je bil odkrit v toj »czoai kip bi Tršega dolgolotjoga upravnika col jekegaglodališča Fedsr j* .iGra- dišnika* čsprsv ta sezona ao dsaag« prejšnje po oplošal kvaliteti ia izra¬ zitosti, jo voadar prinesla n-skaj Mikavnih gledaliških d*j&aj/zlaoti Požar ia Celjski grof aa žrebcu/. SEZONA 1974/75 j« priaesla aaclodbji, doka j pestri spored: Molioroi Ljudomrznik,Partljič :ščuko pa ni,Finžgar:“aivalin* življenja, Žit*vc:Pavlihai« malo doz los,JarryzSritipc Ubu kralj ali. Poljaki, Gssths:Torquate Xasse,foudl*r:P«rp«>tuuM šobile,F.K w z«k:Kr»lj Matjaž. Nadaljuje so pretežna usmerjenost k & lovc as ki« delen,sa j je razmerje 3 dela iz svetovne literature in 5 iz slovenske.Miaegrede:dal* iz drugih jugoslovanskih literatur so vas pr»a*Ie javljaj# na naših odrih, enske tudi na ucel jaken, oa* ovne razmer je Je takele: 1 dele iz 17.»teletja,1 iz 18.stoletja in 1 iz 19.»teletja/tuja dela/,vsa slo¬ vanska del* pa sedijo v 2e.stoletje,odlikuje pa Jih širaklaoekter od ljudske realistične igre tradicionalnega tip«*/Flnžg»r/ do avnat- gardke greteske/Pucler/,vates pa se vrste šs:satirična družbena kans- dija/F »Košak/, mladinske igra/Žaavc/ in ksmedijaiz »edebaega živ- ljsnj«/Partljic/.Pe zahtevnosti rszpsda progran v-.rszsere&a enako¬ vredna dolajtsž^iat dal/ 4 igr* :Msli#re,«Jarry, Gsetb#,Y»ualer/ in lažji ds 1/4- igr«:Partljič,Finžgar,Žmavc,F.K^zak/• Glade n« orejšnjo eezea* je bil repertoar btlj vsestranski in zanimiv«jsl.Oti 8 del j« bile 5 a« Sleveaskea prvič izvajanih. Tudi tavtežnja pe s d vrivanju ne v« go, š« asuprizerjsuego pe&tajs že trdna in stalna značilnost celjske gledališke hiše, 8ezeaa seje pričela z dekaj zanimive uprizoritvije/zl«£ti neonske/ Melierevogn Ljudsmramika/rsžiser Z.bodlbauer/, on* ed vi*#- kih ia resnih veaedij tega meja trn. Ksnedijazuašaj*,ket je hjuue- nrznik, presega akvirs svoj« d«a«,saj *» tovrstni liki ia njihovi odnesi de drugih prisotni v vseh dobah.ali j* ljudomrznik Aiceet sicer sploh ksmičsa ‘JKemičan postaja zarodi svojega čistunakega, id*laističnega pretiravanja.Brž snanreo epozin#,to njegov prijotelj Filint,njegov umerjeni pretipal, n«****« biti kemičen,saj je Čist* povprečen glasnik zdrave pameti in vsakdanjih kompromisov,razama« I9f 9 razunavaječl praktik. Druga Predstava v sezami j« bila Partljičeva us »»šal ca i^ukee* tH, Že »aribarska uerizeritev te igr* v srejšnji bpazeni ja bila aravi bup. Enak« »arena reči za caljaka/režiser D.J%anavič/.Igra sicer aina visekih lit.orarnih efcetenzij-čeerav večkrat nansneaaasarira z aae- ciacij*»i »a Cankarja-ja aa gledališka nad vse hvala žna.Jerazgi'bana, pa9rečena*vabljiva za raz n® lik* Gbčlastve, ea j predstavlja naše pov¬ prečna razmere,ki jih vsak »ezaa,čuti-večkrat tudi aeprijetne-tu aa sa ji* »ara »eaaehniti,ne,nastajati ali cela makrehatati.Prava smejalna terapi ja.Dragecaai spraščujoči snah,eaine dverane in blagajne,aeka j aasrrgedenin kritikev-kje jih pa ni- »a vendar zadev*ljiva kvaliteta,pri kateri ne »areae gaveriti a Krpanovi kebili-vs* te spravlja Partlji¬ čeve keaadije na vidne mesta v našem nevejšea gledališkem eisanju. /Avter je padlega! uspehu lastnaigre in napisal nadaljevanje očuk»,ki pa ja,ket e biča jne, slabše/. Partljičevi burni gledališki vrteglavici je sledila »edlejča predstavaiFinžgarjeva Razvalina življem ja/režiser M. Kragelj/, člevek se eb njej resne v»arŠuje,»li sedi ta igra še na spared zahtevnest vzbujaječaga ia eedeireječegs gleflališča. Balj in belj at ai zdi,da aadi Finžgarjava igra danes le Še na »nate rskeae dre. P* ?.«»včevi »ladinski igri/režiaar D.Mlakar/ ja prišla na sparad ad ljubiteljav najoelj nestrpna priSakavana ereds tava - :*arr,y jev Ubu kralj ali Pal jaki,Uprizaritav ta igre j« bila najavljena že za prejšnje seze*p,pa je bile navsezadnje balja,da je bilaprelezena, saj ja lanska sezena že imela avajegakr&lja:kralja Malhuae. Jarryjava igra-avntgardna grabaaka-je nastala kanec 19.ateletja terej v ebdabju reftliatičnega,naturalističnega in naterenantičrnega gla- daliŠča.Svaj čaa ja daleč prehitela,saj uvaja že prave luduptične mahinacija dadaistične nadrealiatičaaga tiaa.^aaplah pa je šiba« zaplavala *le v 6a. latih 2#,otaletja.-al pa nas je ta prva alevea- ska upriteritev Jarryjevaga Ubuja tečne razečarela/v »rinerjavi z nekaj paznajša ljubljanska kataetreflčne upriztritrije Ubuja v dra»i pa ja bil* celjska vseeme naznanaka Daljša/,Igr* je bila zastavljena pratega,srereena/režiaar P.Križaj/.Rapak ja bila tudi v z oseuoi, asj odlični igralec S.Kreši absurdne-burkaškega Ubuja ni in ni nagel e?iwlti.'i’ake ns» na« iz pradatava utrinja kat kvaliteten desežek pradvse« scenegrafijn /A.Lavrenčič/,Razpesajefce burkaške gladnliškaati bi se verjetna narali učuti naši igralci pri beegrajske* Ateljeju 212. Najbrž »* j* že kakrSeakell akadaaiatifiai prietep k tej aadvs* iz- jeaai igri zgreča*. Akadaaize* aaareč eaejuje ©pestaaaat ia teaaera- *est,ki starata vri Ubuju kar arskipevati. Kralju TJbuju ja skočili* a rav« aaj?aratj* :G*'*ta«jtra vieeka kla¬ sična tragedija T«rquat» A aae/*e2i»ar A.dsu|/.i'* de kaj kasarna ugla¬ šena igra a dilaaah uaetsifca v adaaaih d* arietekr*takega mecena,j« prinesla vrnitev vŽTiŠaae besede.T» predstav« en* lahka bal j pealu- Sali t gledali, cilja si igralci eo ta ta pet lahka izkazali, ezira- raa a© se a#rali izkazati la so e© izkazali k*>t kultivira«! goverei edleičnag* »a»niškega teketa.S tega vidika-vidlka delečeae igralske a»leg©-j« predstav« prav gete*# izeclaila pričakevaaje. Treba pa ja nripetaaiti, da T*rqu:ite Ta.es© ai igra, ki M daaea 1 zaegla develj pritegniti ebčireatva. Prehajanje iz kaa.trsir.ta * kentrast ra je nadaljevale tudi z nas¬ lednje igre.Iaelž a»a aril#žBe&t videti abaurdeeke B.Wudlerja Per- petuu* ■abila.Igrs »©eni* ja »« seve j še evrepsk* avantgarde ad iJ ee- ketta ia laaarca dalje,veafiar ja develj easesveja,de a* vzbuja vtisa *pigeftetva.Nu#ila je e« vrh še dabri kreaciji igralca*# Beraažu ia Kanca javi.Uprizarjanaj« bila at kaaerae® edru Herbert*. GrSaa/raŽiaer V.SoIdstsvič/, Ia še zadaje »realera fazane:?.fTOzak:Kralj Eštj#ž?v*r*l* zgedbe t treh dejaajih/reSiaer F.Križ*j/.K w tdVudlei*javaja bila tudi Kozaksra igre krate* predstav*.K,zek je igra aapiaal za pred 2.vejan ia eadi aad njtgav* variacij« ljudskih a#tiv»v/7ida Graatava-mativ bas© Vide, Prefeeer Klepac~*«tiv Patra Klepca/.P.K^zak je aaplsal s Kt alja* Matjaže* satirične družbena ka*edija,ki la* zvez* r tradicije/C*akar, Demanevič/,*eri na ec kenkretal 5ia-^s.leta.Avtra je želel spleSne valjavnest svejefs dala razširiti z ©zneko ičss-bržk*** kaderkali, vendar je igr* la izrazite čašama ia danes deluje predvsem ket kul¬ tura* zaaiaiveet. Sezaaa eznačin« kat pisma ia razgibana, v#“d*r brez esrednjoga gledališkega degedks. V tej e ez a ri /1. de ce * bra 197^/1 j a naneeto netila prevzel u*et niške ia uprava« vedstve SLG Iger La*pret,ki j« kat Crmetferg 2 * »rej ead«Taval k cel jekla gledslišče*. Partljičeve keaedije Ščuke c* ai j* bila Izveden- tudi ca Ste- rijeva* pazerju 1975» SEZONA 1975/76 je bila zs SLO jubilajaa/25 let pekllmg« gleda¬ lišča/. Ta jubilej p« ja bil razveseljive praalavljaa s »raseaatljiva 4fV kvaliteta. 11 N« j pr* j k pr*graau:Bulgak*v-:Z*jkim* staaavaaja, Krtiger-V*lk*r:Maks Žvižgad,J*van*vid: Igrajta tuaar v glavi i a * a *saaž*nj* zraka, Musa*t:L*r*nzacci*,Cankar:P*hujšaaj* v daliai šantflarjamski in Skegid:G*sp*d a Preseka.Tar*j 1* 6 dal. Razmerja tujih in damadih d*l j* bil* iz*nad*n*/3: V.č mu asradaljanaat: 12ivst*l*tj*:2 d*li,2*.*t*l*tj*: 4 d*la.M*d 6 igrami s* bila 4 adlidna litararma dala/BulgakaVjJafcamavid^ussat.Cankar/, iz t*h 4 takstav pa ata iiaatali dve uzjaami pradstavi/Javamavid, Cankar/ i* dva pevsam zafl*v*ljivi/Bulgak*v,Musa*t/.Mislin,da lahk* 4 d*la *d 6 štejem* »*d papularas i* 1* dr* nad zahtavna/Javamavid, Mussat/.P* vseh vidikih j* bil r*p*rt*ar uravnatažan, premišljam, udinkevit im uspešen. A a vrhunske kri lit* trna a*z*ma a* j* zadala a kaaadij* Bulgak*va Z*kjia* s taa*vaaj *.Bulgak*v a*di m*d avt*rj* a d*kaj p*a*bm* literar¬ na us*d*.P*3d stalinizma* j* bil b*lj ali aamj p*tiamj*a *b atram ali v p*zab*/umrl j* 194*/,r zadmj*m d*a*tl*tju pa j* d*živ*l prav* renesansa,zlaati zarddi izvrstnega ramama Magster im ““argareta /ramam j* izšel 27 lat pa avtarjavi amrti/, ki ga pazaama tudi pri mas.Bulgakav a* j* pasvadal tak* pripavadmi praži kat dramatiki. M*rda tudi zaradi uspaha Majstar im M argar*t* aa prišla v aapradj* zamimamja š* njagava druga d*la. A ak* am* v alavamšdimi da bili v pravadu š* ramama Živijamj* gaapada M*li*ra,B*la garda tar iz bar mjagarih aatir v zbirki Humar,ljubijamaka drama pa j* izvadla njaga¬ va dram* Bag.Ta adlidmi aiaac mam tak* paataja paatapm* bližji im razvidmajši.Kamadij* Zakjim* atamavamj* daaavm* izhaja iz dvajaatih lat,ki j* aavjataka litaratura dabila vad kvalitatmih kaaadiagraf- akih takatav/amamiaa pradvaam Majakavakaga a Stamici i* Valik* žaht* tar Erdmama a Samaaarilcaa/.Zakjim* atamavanjaj* k*a*dija,ki mam pridara piaam* zbirk* zmadajav im tipav.Stamavamj* gaap* Z*ja je priz*rišd*,kjer »a prepletaj* najrazlidmajš* uaad* in številni • interesi v ljubka patakajadam kaaau.Takat predstavlja Iprav prijata* paživitav, uprizaritav pa j* bila diat* aalidma/ražiaar "tF.K riža j/. P* vsak*letni abvazmi mladinski igri/t* pat za sprememb* tuji: Maksu Žvižgadu avtarjav KrfSgarja im Valkarja/ j* naatapil* gledališka prasamadamj* prva vrsta:krstnapradatava J#vam*vid*v* igr* Igrajta tumar v glavi in emesmažamj* zraka/ražija L.Ristič/.Ž* v kritiki za Dialag* sam azaadil t* predstav* kat blaitad* akaplazij* glaflališka- ga veselja/škrat j* sicer veselja spremenil v veselja,trabapaj* pri- pammiti,da j* vasalj* v t* veselja nuja* vključena/. 12 Ž* sama režijska razdelitev dramskega degajaaja:pred gledališčem, v bližaji televadaici ia Sala aata t gledališču-pripravija a«ka »esebae razpeležeaje, ki ga razvej predtsvae ša peteacira.Zaameaiti fiiaale ta igra pa ja prava paalastica za gledališke aladakuaca.Pred¬ stava ja skratka pravi gledališki parzaik ia zlapa aaba zataaila v pezabe.Sekst saa aa datika pradvaaa adaaaav gledališkaigra-resmičaest, aiha aa aad aajbalj raalaia/aaviaaraka radakcija/ ia ža izjaaaa akrivaastaia/razaadagajaajav gledališču/.Dedajme še, da ja pradatava zgladaa v vseh sestaviaah, ed tehaičae baze praka igra da ražija.Ša eakrat-predatava ja gladališka daživatja ebdebja* v alavaaakaa aerilu. Prva praaaaačaaja v aadaljevaaju aazaaaja bila,da ja težkeau prijektu-JeTaaevičevi igri- aladil aadaljaji dakaj zahtavaa »rijakt: Mussatav L*reazaccie/režiser D. t Mlakar/.Velika MUssatava remaatičaa draaa z zgedeviaske tematike/Fireaze,l6.steletje/ ja bilaapri aaa prvič uprizarjeaa.Zahteva dekajšaje števila sedalujačih ia taau pri- aaraa scaaska aparatura.Videli saa prav tahtaa ia zaaiaive predstava, ki pa ja ja žal saačila J#vaaevičeva igra.V kaka drugi aaaj blesteči akalici bi varjataa L#reazaccie svetil mečfceje. Da pa prijataih ia velikih preaemečemj v tej sazaai ša ai bila keaec,je peskrbel M.K*rua z aava sestavitvija Caakarjavaga Pahujšaaja v daliai šeatflerjaaski.Predstava je bila pe JeTaaevičevi peaevae izradae deživetje ia se ji je v kvaliteti izvedbe,a z aaaj zuaaajega gledališkega blišča peatavila enakevredae eb atxaax bek. A ake je celjske gledališče desagle vtaj sazaaa zavidljivi uaetuiški višak-aba pred¬ stavi sta bili vsakakar aajbaljši slaveaski predstavi tega lata splah. Te je keasc keacev petrjevala tudi uvrstitev abah predstav aa Sta¬ ri jeva eezerje/J # vaaevič lata 1976 ia Caakar lata 1977/.Pevrniae sa h Keruaevi aevi verziji Caakarjavaga Pahujšaaja.Kat ja pred la lati ia ▼eč/1965/ K u run v ljubijaaskaa Pehujšaaju/D r aa/ razburil duhava s pre- deraiai ia prevekaataimi aavastai,pa ja v aavi celjski izvedbi prese- aatil s peglabljaaia,v taačiaeizdelaaia vzdušjem,ki au aa merama reči, da saga pa zuaaajih učiakih.Pradatava ja prava mejstreviaa v pepe^aea abvladaaju datajlav ia v zlitju teh datajlav v calavita zgradbe.Kerua ja v svajam eblikevaajA ^aakarja peaavaa sgal dlje ia više.Spemaime sa, da ja v Celju ža peetavil prav da bar Za naredev blagar ia edlične Hlapce/tudi predstava ebdabja—1968 sa bili ti Hlapci tudi gastja aa Sterijevem pazarju/.Take astaja izvaa lf#ruaeve abdalava ad aaaaab lajših Caakarjevih dram pradvsam ša Kralj aa '"'etajaevi. Na srnamaueezabiti še aa igralske zasedbe v Pehujšaaju.V glavih vlegah se se lepe izkazali zlasti Kumreva kat Jaciata,Jeršin kat Zledej ia Petiak kat žuaaa. 13 Edi*i padec sezame j« bil« zadaj« predstava Skafičav G«««ed • Praseka.Rea j«,d« bi tudi k«k kvalitetnejši t«k«t ««t«l ▼ ««aci Pehujianja/primerjaj«« L«r«az«cci« ▼ »taci Jevaaevičavaga Turnerja/. Uarizaritav Skafičeve dramatičnap x pevesti v 5 d«j«ajih/r«ži*«r D.Jevamevič/ •• uvršča v ti»ta prizadevanja, ka «kuša c#lj«k« gle¬ dališč« iz sl«v«a«k« pretekla dr«a«k« tveraasti adkriti ia prikazati p« krivici p«zablj«ja* ali emalevažavama dela.Gasped & s Praaaka-mal« znanega avtarja F.Skefiča- j« izšel v Ljubljanska« zveau 1886.0 igri gavari F.K°blar v Slavaaaki dramatiki I kat a aajbeljšea alavaaskam drama kam. delu v 8e. lazih iaxm*«im*$*x.Igra ebravaava 16.stel«tj«, 5«a refermacij« im kmečkih upar«v. M «aim, da padabae kat Kezakev Krilj *atjaž deluje la kat kulturaazaaimiveat azirama kat iafarmacija a mašem dramskem razveju ali pa kat maka vrata vljudmeatme dejamje. Pri majbaljši valji pa člavek a ta igra danes aa va kaj pečati .Seveda Geaped s Praaaka ab izteku aazama la-ta mi pakvaril.Nespretna: cam- tralmaigra aazama aa zažarela še v mačmajši luči. Kat zamimlveat te aazama valjmamamiti,da j« dalgaletmi prvak calj- akaga gledališča S.Kreši praatapil v ljubijamska drama,da aa ja tjakaj edselil tudi igralec 8.B. Grubar ia da j« P.Jeršia prazaeval v vlagi Žledaja v Caakarjevem Pahujšamju 3©-lataic« umetmiškagadala. Prazmavamja 25-letaic« caljakagagladališča mi bila deklarativme, ampak delevaa,palma aijajaih rezultatev.Statiatika gavari,da j« v 25 latih/d« 31.decembra 1975/ SLG Celja edigrale 4965 predstav im imela 1 488 4e3 ebiskevalca. Merda še e nagradah Jevamavičavi igri Igrajte tumer v glavi im emesmažemje zraka m« Sterijavam pezerju 1976. Sterijava nagrad« za igra ja prejel M.Furijam za vlaga atargga igralca Kmaza.Izredne Sterijava nagrade "za pegumma iskanja sedebmega gleda- liškagaizraza" je debil režiser L.Ristič.D.J w vamevid ja debil magrade uredništva "Glaaa mladine" za naj beljš« besedile na festivalu. M.1«bački j« prejel aagrad« Združenja vejvedinskih ueerabnih umetmikev im dizajmarjav za acamagrafija v celjski pestavitvi tega besedila. Dedatrne je debila Jemamavičavaigra ša magrade časapisa Pralag za majbaljše štedstave ma aadmaradmam zagrebškem festivalu Dami mladag teatra. Im zdaj zadnja aezena,kl mam J« vc sestala za kamamtiramja: ikkfc/ SEZONA 1976/77. Pričakavati j« bila,da ravni prejšnja sezama celjske gledališče me ba megla vzdržati im da s« ba trebazadaveljiti s pev- prečkejšimi deaažki.Pa peglejma najprej repertear:A.MilleriSalamake čarevmica/pri mas znam« daslej kat Lev ma čaravmica/,Kreetz:Meška zadeva, Staubrimger“Papevič~Rap«jič: Zgadba a tevarišu Titu, 14 Lužam* Zlati časi,lepi krasi, Brecht jGaapad Puatila in ajagav hlapec Matti,D.K # vač*vid:Marat*aci tečaj* častni krag. Taraj 6 dal m naslednjih razmerjih: 3 tuja dala, 1 alavanska, 2 j uga a la rama ki • Pragram ja bil brez izjaaa »adaraa/2a.atalat ja/; 2 dali/Millar, Bra cht/ aadita ža taka ra kač v aadaraa klasik*.Zaa- čilaa ja ša,da aa vsa igra latašmja aazama širaka kaaunikativaa, pe- pularns,a aa t alabšalmam smislu besed*. Prvapraniera aazama Hillarftav* ^alenak* čar*Talca aa bila prav usaašmapradstava a primarnim vzdušjan/režija F.Križaj/.Drama aam aad zgadavinski* agrinjalaa iluatrira današnje aziraaa »alaratekl* družba aa značilnaati/M c Carthy t Amariki/, prablam aaa pa aaa ja ža aaam badiai iz dramatika/Sveta Ivana idr,/ ali iz palitičaa prakaa /ataliaiatičai pr*časi/.Drama vsebuj* davalj živasti ia zaaiairaati za naš čas, Z 2.igra aazama ja prešla celjaka gledališč* v makake sacialaška raziskav*.Kraatzava Meška zadava/aaaralističaa ali kar aaanaturali- atičaa igra/ arikazuja prapraata dr*jica:aaškagaia žaaaka t ajuaih vsakdanjih admaaih,aituacijah,navadah.Vpakakar ata iaela igralca J.Šaidava im M.P w dj*fl precejšnje pažaasti za uveljavitev in ata ta nažnaati tudi v veliki nari izrabila.Igra ja lahka kat izjaaa ša spr*k|enljiva, ča pa bi gledali več tavratna pradukcija, bi aa začeli paštemi dalgačaaiti, štaubringerjeva Zgedba a tavarišu Titu ja bila latašnja nladinaka predstava.Z nje aaja gladališča vključila k praznevanju Titavih ju¬ bilejev,ki jih praznujene letea/režiaer B.Žprajc/. Četrta predstava šamana,krstna predstava Lužaneve igra Zlati časi, lepi krasi,ja bila žal preveč sistemske v aaradu z Meška zadava.Bila je drugi sacieleški prejekt aazana,nanasta dvajica ja analizirala današnja pavpračna slevenske družine/režija M.Herzeg/.Predstava ja bilagladljiva,na mar* pa daaači kaj več:izreka namreč ža znana. Zdi se,da cela naslednja igra šamana lahka uvratina v sacialaška serija.Gledali sna Brachtava igr* Gaspad Puntilain njagav hlapec “atti/ražija F.Križaj/.Obravnava,jasna, sacialn* apradaljani adnas nad gaspadarjam im hlapcem,nam najbalj znan iz Cankarjev* pavasti Hlapec «^arJi*j in mjagava pravi ca. Bra cht j* savada avtar nadvamnih kvalitet,saj j* verjetna najbaljši ali vsaj najvplivnejši dramatik s tal* tj a. Vendar pa pauk iz mjagavaigr* danas in tu na adzvanja vač p radarm*•Verjetna zaradi današnjih drugačnih prablamav ali drugače 15 čut* »Ih problemov Brechtove igr« nasploh nekak* izgubi* j j* a* učiako- Yit*»ti/z* p*trdile t* misli »a« služi še uprizoritev Beraške epere ▼ Ljubljani pred nekaj s *zonami/.Pr*datava sicer ai bila slabele pes* bej veljaeaeniti vedilai vlogi Jeršina ket Puatile in Bermeža ket žattija* ^adnjaletešnjapresier* -čraehumerna komedija mladega erbekega avtorja D .Kovačeviča Marateaci tečete čaetai krog- sedi med najerijet- aejša doživetja sezame. Svežinain nepesredmest te igre,ki eegiblje aa mikat) ai ravai med realizme* ia aadrealizmem, »ta bistveae petrdila še gesta: režiserka V.Ognjenovič ia sceaegraf ia keetumegraf M.bački. Slednjega seznam* že iz laask* uprizoritve Jovanovičevega Turnerja,re¬ žiserka pa j* t* pet prvič gestevala v Sleveaiji.Mislim,da j* t* tip igre,ki je v našem gledališču pogrešam*.Nudi mam razveseljiv* srečaaj* s kvalitetni* ia avtentičnega xxdušj:«x srbskega vzdušja pelaim teks¬ ten. Premiera je bila žal malcepozna:kanec maja/, kar aermalaeau p*teku predstave ai bile vvprid. Ta duhevita v greteske segaječa igra * nenavadne vitalni družini srbskih rakvarjev/izdelevalcev krst/Tepale- vičev prerašča v zanimive aatrepelaške študije. S* veda* pa je bila letošnja produkcija v senci laask*.Pohujšanje v deliai šentfletjeaski je debil* ektebra 1976 aa Berštaikeve* sre¬ čanju erizaanja ket najbeljša predstava Borštnikovega srečanja 1976. Utemeljitev s* j* glasilattakele: V predstavi Pohujšanja j* celjske slevesnk* ljudske gledališč* z izjemni': posluh** za celot* in z z zglednim sezvečjem vseh soustvarjalcev pokazale predstave,ki s sodob¬ ni* razumevanjem pisateljeve misli brez dvoma pomeni nov prispevek v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Predstava j* prejel* tudi individualne nagrade: EerŠtnikeve nagrad* za režij* j* debil M.KOrun,Borštnikove nmgrndn diplene j* prejel* A.Kumrova za vlogo ^acinte,Borštnikov* nagrad* za kostuask* epreme je prejela M.Hočevarjeva. Med vesel* dogodke pa s* j* vpletla žalost.Goljske gledališč* j* izgubil* svej* aajdragecon«jš* članico,ki j* bila 25 l*t-*d profesio¬ nalizacij* gledališča- nesilka težkih repertoarnih bremen.Unrlaje ~arija GeršiČeva.Vsi,ki smo j* leta glodali na edru,polne meči,veselja, zanosa in neugnanega temperatnenta,kar težko verjamem*,da j* na des¬ kah,ki pomenij* svet,ne bom* več srečali.Ros j* gladališka umetnost krhka in bežna stvar/v večnestnih nerilih tudi piranid* pri Gizah izgub* svoj pomen/,res je,kar parvi Shakespeare:...velika ta obla, vse,kar j* uživa,** razsuje,in kot je zginilnični ta sijaj,vse mine brez sledu- obstaja n 16 pa Še e m res,d* v aaa »ki st« ta kzreda* igralk* gledali,j* čutili im flašivljali,estaja dih ajeme umetrnasti,ajeme življeajske ia ustvar¬ jala* sil*.M*rda bi k Shakespearu pritegmili še mašega Strmiš* ia •b pevedamam citirali A* daj* amamme verz*: T* j* živa čarevaija zemlje*vade ia aeba,da sekira,ki ubija,aikdar mič a* pekemča. ^a sklep bežala keaeaterj*m • šestih eeljakih sinnkz gledališ¬ kih aezeaah v saj še tal* pripeoba. V maše* sregledu s»e geverili 1* e repsrtearme umetmiških vidikih gledališča,spustili pa sbc ueravae- fimaača* /pemeabmsstl a le daj ih ee seveda zavedame/.Želi*# pač, da bi celjske gledališč* dobival* zadeveljivaia ustreza« sredstva za s v*je de la v* sij @ im da bi ga združemedele čiabelj padprla .Navaezadkje je celjske gledališče zgiedem reprezemtatmt kulturme vitalmeeti im zmegljivestl avajega smeta me le v republiškem,ampak tudi Jugeslevam- skem merilu.S tem pa raste tak* družbema edgevermeet d* gledališča ket edgeveraest gledališča da družbe,efigever*eat,ki se kaže predvsep v uetvarjalmi rasti im petrjevami kvaliteti. Amdrijam Lah Ob repertoarju in še kaj j « 6^ . -Jl V zvezi • pozivom na javno razpravo o repertoarni politiki celjskega gledališča /Celjski tednik št.5/ se rai zdi potrebno oceniti, da v Celju na relacijah gledališče - repertoar, reper¬ toar - občinstvo in občinstva - gledališče nikakor ni vse v redu. Ko se dokaj nelagodno oziroma po pol prazni dvorani ob marsikateri premieri, se zavemo neljubega dejstva, da gledališče v Celju žal nima - ob vsej široki potencialni publiki - dovolj stalnih in vnetih pot obiskovalcev. Vprašali se bomo, kaj storiti, da bo SLG uveljavilo tudi drugo črko svoje kratice, se pravi, da bo občin¬ stvo zaživelo z gledališčem, ga sprejelo za svoje in ga obiskova¬ lo v večjem številu. Menim, da gledališče toliko časa ne bo utr¬ dilo svojega položaja, dokler si ne bo pridobilo širšega občin¬ stva iz vrst kolektivov. Opomnil bi na primer Mestnega gledališča ljubljanskega, ki se je z vrsto abonmajev za kolektive zelo uve¬ ljavilo. Seveda tu takoj pride vpoštev prvi odnos: gledališče - repertoar. Ne kaže zanikati, da imajo tudi druga gledališča te¬ žave z repertoarjem, opozoril pa bi na eno prvino repertoarja, ki bi jo kazalo v Celju upoštevati glede na potencialne gledalce, ka¬ tere bi želeli pridobiti - ta prvina bi bila primernost in dostop¬ nost repertoarja. To ne pomeni ponižati ravni gledališča na Krpa¬ novo kobilo, ampak le približati se publiki s primernimi, tehtnimi, a bolj na čustvo kot na intelekt oprtimi gledališkimi deli. Poglej¬ mo nekaj letošnjih iger s stališča povprečnega gledalca. Lukičeve intelektualistične bravure in sheme niso mogle ogreti, vprašanje je, koliko so bile sploh širše razumljive. Avantgardistično zastav¬ ljeni Zločin in kazen je izgubil ravno bistveni moment - živo člo¬ veško moralno stvarno problematiko v korist izvajanjem v smislu filozofskega traktata. Če potrdimo, da je bil res vsestransko živ gledališki dogodek ravno sicer simpatična Krasnova Nedeljska lju¬ bezen, ki pa nima take globlje veljave, da bi oblikovala glavno repertoarno smer, je res potrebno premisliti o repertoarnem na¬ daljevanju. Shakespearov Vihar s svojo poetično očarljivostjo, mi¬ selno globino in zunanjo pestrostjo pomeni lahko mikavnost za zelo različno občinstvo. Lahko bi rekli - od tu alje - toda s čim? Od¬ govor: sveže aktualne igre in kvalitetni klasični komadi po primer¬ nem ključu. Po širšem uspehu več zapovrstnih repertoarnih novosti bi lahko sodili o konstantnem pridobivanju občinstva, ob tem pa tudi o izbranosti repertoarja. Če bi repertoar ustrezal večini, jih bo naslednjič tudi več prišlo. Odnos občinitvo - gledališče dandanes res ni najbolj tesen. Kino, televizija, tehnizacija in mehanizacija konzervirane Kulture so faktorji, ki odtegujejo občinstvo gledališču, poleg seveda tudi nezanimanja za kulturne vrednote, pogojenega s prezaposlenostjo, brigo za zgolj rast živijenske ravni in podobno. Treba je zato z gledališko vzgojo v šolah in kolektivih, z reklamo in obveščanjem, z vsakršno koristno pobudo za povezavo širše skupno¬ sti z gledališčem dosegati napredek tudi na tej tretji, vsekakor najbolj problematični relaciji. Andrijan LAH Ljubljansko gledališko pismo Letošnja sezona /1969/7o/ v ljubljanski drami se Je začela z nadaljevanjem "krize", ki Je to ustanovo zajela že v prejšnjem letu.Mo J namen ni, da bi pristavljal "lonček"n h krizi in doddajal o tem še kako mnenje več,vendar velja neurejene razmere v drami omeniti vsaj toliko,kolikor prav gotovo vplivajo na sam potek dela, od načrtovanje repertoarja do samoh uprizoritev.Že kar na začetku kaše dodati še Dodatek o "uhajanju" občinstva iz drame;ali je to zaradi "krize 1 * same ali zaradi repertoar ja, je druga stvar. Letošnji program obsega 7 del/ 2 domači:Kozak, Orum;l klasično:Plaut, 4 no¬ vejša svetovna:*!! audoux, Ghelderode, ./Casey, Ionesco/, rtaz n pri obeh slovenskih delih si obetam večji gledališki dogodek predvsem pri Ionescu.Zdi na se mi, da repertoar ponovno tone v neizrazitosti in £ tudi neučinkovi osti,kar se je kazalo že v minulih sezona .Premeir je bolj malo,tako da so številni igralci iz obsežnega ansambla ljubljanske drame slabo zaposleni ali kar nezasedeni.To dejstvo pa prav gotovo še slabša možnost ratrešitve krize.movrh se obetajo za¬ radi finančnih razlogov zapreti še vrata male drame,prostora, kjer so se lahko sproščale eksperimentalne težnje ali nove izrazne mož¬ nosti. Vprašanje vodstva drame v trenutku,ko to pišem/začetek janu¬ arja/ tudi 5e ni rešeno in tako ae zdi, da je letos celotno delova .. nje drame nekam naključno,provizorično.ubčutek negotovosti, nejas¬ nosti ali zagate v položaju naše osrednje gledališke hiše se mo je javljal tudi pri prvih premierah. najprej smo se srečali z Giraudouxom,velikim poetom francoskega gledališča.jegovega Amfitriona p8 je režijsko postavil P.camnik. Predstva je že s scenografijo /».Matula upoštevla nekako lahkotno prefinjeno intonacijo,ki izhaja že iz narave teksta in se je je drx žala tudi režija.Lrfotavi besedni blišč ,»iiaudouxovega teksta ig¬ ralcem ni omogočil kaj več od a kadem! st i me ga esteticizma...-. Jiea :o va je bila svoji naravi primerna umerjena .llkmena,nexaj več živahnosti pa je ne bi škodilo.uvečano pomembnega ^upitra je predstavil h.K u¬ rent, rahlo navihanega in spretnega .-erkurja pa d.Benedičič.A mfitri on B. . v ral ju ni nudil večje možnosti od solidne resnobe,Leda pa se j .ie I.Zupančičevi uooro prilegala.Nasploh pa je bila otvoritev sezocr 2 ne z liraudouxom le ena neizrazitost več.Igrivo leoorečje po eni strani in lahkotna preja gledališkega izraza po drugi strani sta v( dila bolj v prizanesljiv nasmešek na meji neprizadetosti kot v ča- ranost ali celo v prevzetost. ^ruga preneira se mi je zdela puavi nesporazum.dhelderodova «de- 5 a magija/avtor je novejši belgijski dramatik/ je v ^orunovi režij; nudila sicer občutno mero aunanje gledališke učinkovitosti,vendar se je potrebnost ali smiselnost uvrstitve te igre v program pokaza: la kar takoj dokaj problematična.Tip skopuha in nekaj značilnih ti¬ rov s redne j ve-S ko renesančne peetro eti/radoživa ženska, prekanjeni pustolovec, vesel jaški menih itd./ niso mogli zapolniti cele pred¬ stave, ji d .ati sok učinkovitosti in zadostno dozo uspeha.Aljub raz¬ gibanemu poteku ne odru ne je igra celo vlekla in ni dosti manjkal« do dolgočasnosti. S ceno grafe K.^orun in U Vagaja sta skušala ustva¬ riti na odru pravcato starinsko mrakobno vzdušje,kar se jima je v nemajhni meri tudi posrečilo.V . glavxii vlogi skopuha Hieronima se je H.Koamač dokaj trudil, ne da bi dosegel večji uspeh. Vprašanje je sploh,če je bil za to vlogo dobro isbran.Burni in bučni pustolovec in ljubimec Armad or je bil B, Sotlar. Hieronimovo ženo Gibilo je odi grala o.Drolčeva s svojo običajno gotovostjo.Vidnejši vlogi sta im lais še J. Albreht kot berač Ro mul us in F.Presežnik kot lenih. Res ne vem,kaj naj bi nudila ta predstava občinstvu? Nekaj paše za oči ali izrabljeni motiv opeharjenega skopuha?2Ji se,da se v drami rav najo po načelu: dokler niso razmere znotraj ustanove urejene, bomo d jali nevtralna komade,ne preveč tradicionalne,ne preveč avntgardne ne preveč vznemirljive,ne preveč...Is takega pogleda taset torej 9 program,katerega sad sta prvi dve premieri.Vidno je obenme,da so i programov zadnjih let vedno odpadale nekatere 3vojake,obetavne igr /np!*.Celestina, Kralj Ubu in še kaj/. Sele s 5.premiero,ki je bila uprizoritev slovenske novitete, smo prišli na zadovoljivo točko.Na 3pored je orišla nova igra P. "Kozaka Legenda o svetem Che/ ali no bi kazalo Che sklanjati, tore j o svetem Che ju ?/, ki je bila ored ten uprizorjena že v B ari boru. Kozakoba četrta drrna /prve tri so .'Dialogi, Afera, Kongres/ obravnava že standardno avtorjevo tematiko s to je dilematično razvit pogled na politično in revolucionarno akcijo. Okoliščine so sicer različne /stalinistični procesi,pa rtizanski boj v Italiji,politično trenje v okviru univerze,problemi južnoameriškega revolucionarnega gibanj 3 vsekakor oa se avtor čedalje bolj približuje časovni aktualnost Nastop Che Guevare kot dramskega junaka komaj dve leti po njegc smrti kaže predvsem na to,da je južnoaraer$Bi re olucionar postf v najkraj šem času legendaren in tako drami nič manj primeren kot kak junak iz bolj oddaljene prete klo3ti.Nekatere moti svo¬ bodnejša obdelava tako svežega lika v zavesti mnogih, eni se tc ne zdi oomembno vprašanje,posebno še,ker Guevarove resnočne dil verjetno niso bile dosti različne od pri Kozaku nakzanlh.Na ki ko:Che Guevara je lik permanentnega revolucionarja,ki ga ne zač volji vloga,katero ima v mirnodobnem razvoju Kube,ampak hoče de lje,v boj za nadaljevanje revolucije na južnoameriški celini.V akciji v Boliviji tudi pade oziroma je ubit.O tem, da je Che Gue že legenda, ne moremo dvomiti, še manj, da je postal vzornik in ideal številnih revolucionarno mislečih ali delujočih širom po svetu.Tudi svetn&štvu Che Guevare bi lahko pritrdili.Kolikor n« pričajo viri,Guevarovo dejanje in mišljenje/v slovenščini je ne razpolago Juliusova knjižica o Che Guevari/, je bil Che Guevara pravi revolucionarni idealist,asket in fanatik, zares svetnik re volucionarne ideje,ki pri njem nadomešča boga. Kozak postavi Chej« v dilematično 3 ituacijo.Težko je biti voditelj,nemogoče je ustreči vsem,kako izpeljalt zadovoljivo pravo linijo gibanja.Tako niha Che pri Kozaku med zakonitostjo mirnodobnega ratvoja na Kubi in svojimi zamislimi, ravno tako med spontano dejavnostjo na bolivijskem terenu/Ramon/ ali upo¬ števanjem uradne partijske linije/Tanja/.Tu se prav gotovo v ma sičem obnavljajo doleme iz Kozakove drame afera.Raz poru v revo¬ lucionarjevi notrabjosti ali sporu z bližnjo okolico stoji ob strani še pravi sovražnik,nekje v ozadju snujoči ameriški štab za boj proti južnoameriški gverili/Oficir/. Ž.Petan,ki je režijsko postavil Legendo,je poudaril trenutk odločitve v glavnem junaku,vendar ga je naredil že kar preveč slabotno omahujočega.Ned slabosti gre šteti scensko nejasne pre hode iz bolivijske sedanjosti v kubansko preteklost, od zanimi¬ vostmi naj omenim pantomimo v ozadju,ki je kar funkcionalna/ta je delež A.Valdesa/.Prav fascinanten pa je konec/učinkovitost dosegajo reflektorji iz tal/.Scena je enostavna,neoblozena, kar asketska/S.Jovanovič/ in se primerno vključuje v predstavo. Che Guevara vsekakor j e eden od Kosmačevih likov.Ali po svo te-f 4 ali po režiserjevi zaslugi je bil sicer večkrat mehak,je pa bil gotovo v nevarnosti,da preveč sledi Marcelu iz Afere ali pa Vinc* tu iz 'ongresa. Vloga je nedvomen dosežek.Močan je bil Sotlar ko' upornik Ramon,B.Kralj je ;al razgibanega Andreas,p.Drolčeva oa k( rektno Tanjo,tip hladne, >reudarne ženske,ki ga pri njej že ooznai Štev lni drugi igralci so predstavljali obrobne like in nisi imel večjih možnosti za razmah.» celoti je Kozakova negeMa vsaj stori tev,če že ne stvaritev/kot pravi F.Kalan/.Tekstovno sicer juegend* ne prekaša Kongresa,enako bi lahko rekli o dramski zgradbi,ima j delo nedvomen pečat umetniške sile,izpovedno vezane na bližno aki alnost,ki na prehaja tudi v splošno pomenljivost. »ed ustvarjalnimi dejanji drame v tej sezoni ne smemo pozabiti izrednega uspeha uovanovičeve avantgardne igre Znamke,nakar šr amilija.Predstava je bila pripravljena pod režijskim vodstvom z. Petana v mali drami.*zroki za polne predstave so morda res v draž Ijivera pričakovanju toplessa,vendar se po moje igra dejansko vrč med vredne gledališke dogodke, učinkovitost in uspešnost priredit v Kali drami datira že izpred nekaj let.oporanimo se samo rinterje Vrnitve ali pa lanskega fenomenalnega .-■.raabalovega arhitekta in asirskega cesar ja/Hočevar, Souček/, juetosnja domača stvar ,uovanovi deva igra,vsebuje že dovolj zanimiv in učinkovit tekst ;k uspehu predstave pa so prispevali še igralci u.Hočevar,a.Raner,i.olodnje in S!.K w hkova.Igra in uprizoritev bi bili vredni podrobnejše obde¬ lave, za kar pa v tem pregledu ni prostora. Izven ustaljenih teatrskih okvirov je potekal šokantni nasto "pupilčkov" v Križankah in študentskem našel ju. dledališče je bila predstava pupilčkov seveda le toliko,kolikor se neka stvar pač gl da.Nekateri kritiki so ob njihovem nastopu napovedali kar konec tradicij nalnega gledališča.Tm je treba podati nekaj pridržkov. Klanje kur in ekshibicionizem na sceni naj bi zrušila gledališko "laž’' v imenu " gole” resnice.Ta težnja se vključuje že ob šte¬ vilne prejšnje poskuse realistične ali naturalistične gledališke obnove.V endar so meje takega prizadevanja hitro dosežene:poleg kur se da zaklati na odru še kakšna večja žival, lahko se še igral podelajo v kot ali na sredo odr a, lahko izvršijo spolni akt ali š kaj takega - in poteu? Lahko se začno igralci napadati/pobijati/ med sabo ali pa napadati/oobijati/občinstvo M pli ektna linija iz prej omenjenega vodi v dokončno izenačenje gledališča in življenj Zev 5 umetnosti in resničnosti.In učinek? 'ipo moje-nezadovoljiv. Nietzsche umestno pravi:umetnost imamo za to, da ne umremo od resnice.Umetnosti ostaja to,da oblikuje,stilizira,izbira,organi Ljudje upravičeno terjajo od umetnosti tako imenovano lepo "laž' ko imajo "grde resnice že do vol j.Gre torej za brezup resnice al. up igre.Zato je vzburjajoči nastop pupilčkov lahko le odziv ne¬ kega duhovnega stanja,ko je izgubljena središčna točka,ko je vs* mogoče,ko ni oprijemljivih meril,vodil,vrednot ali izhodišč.Kot * "gledališko" dejanje pa predstava pupilčkov ne predstavlja no¬ bene konkurence gledališki tradiciji,saj vemo iz zgodovine,da j ob teatrih nastopal tudi amfiteater,ob s sdnjeveških verskih i, tudi "gle aliŠče sežiganja čarovnic" ali ob klasicistični drami "gledališče revolucijske giljotine". Kakšna je bera, ki nam jo je dalo v prvih mesecih sezone mes no gledališče v Ljubljani? Prva premiera je bila Albeejeva igr; Vrt /prvič v Jugoslaviji,praznovanje tridesetletnice umetniškeg, dela režiserja J.Gale ta/.Delo je presenetljivo in učinkovito. Na¬ stalo je po igri angleškega pisca G.Cooper ja. Kolikšna je Albeejt predelava,je težko reči,ker ne poznamo originala.Vzemimo,da je , beejevo avtorstvo izrazite jše, saj ga edino tako lahko upravičen« hvalimo ali grajamo.Po popularni briljantni igri Kdo seboji Vij ginije Woolf smo imeli lani priložnost videri v drami tudi Koči; ravnovesje,igro neorimerno manjše sile. Igra Vrt pa je ponovno i jajna.Poteka pravzaprav zadržano,pod oovršino pa se skrivajo br¬ zice , prepadi, frapantna presenečenja.Prikažuje odnose v ameriški meščanski družbi z nenavadnim zapletom in enakim razpletom. Pole* dobrega režijskega vodstva J,Galeta velja omeniti še večje in boljše vloge A.Svetelove,J.Eržena in D.Ulage, -e s prvo predstave ja mestno gledališče popolnoma osvojilo. Uspeh se je nadaljeval z drugo premiero.Nasporedu je bil ko¬ medijski kvartet R. Andersona Veš,da te ne slišim,če teče voda. Delo spada sicer v lažjo komediografsko zvrst,ki je pa pa še kako potrebna.Utiri enodejanke so režirali tudi štirje režiser, /BS.Korun, Z.Uedlbauer, J.Povše, ž.Petan/.Igrice so zares posrečene, njih humor pa svojski,prijeten in učinkovit.Seveda je tu še tem* tika.Vseso uglašene na erotično oziroma seksualno struno.^saka vzbuja odziv po svoje,s situacijsko ali besedno komiko•*rh oa j< prav gotovo zadnja/Jaz sem Herbert/.V njej sta zablestela V.Br* 6 zigar in M« Pugljeva v vlogah dveh 3tarih od skleroze "obdarjenih zakoncev,ki ju spominjanja oziroma pozabljanje vodi v smešno čudne nesporazume.Tudi drugim prizorom nil kaj očitati, seveda pa je ud. r nost zadnje igrice še oosebej pomembna. Tretja premiera je orav tako sodila v lažjo komedijsko zvrst. To je bila igra TJ. Simona Posa v parku/lani 3mo gledali od istega avtorja v istem gledališču posrečeno burlesko Zares čuden par/.Po režijskim vodstvom J.Vrhunca in na uspeli sceni A.Lavrenčiča smo doživeli razgibano uprizoritev/ki ji ni manjaklo niti umerjene komike niti burnega temperamenta."' zadnjemu/burnemu temoeramentu/ je bistveno pripomogla mlada igralka M.Zupančič v vlogi Corie Bratter.Bila je pravi spiritus agens predstave.Kar uspešno ji je sekundiral I.Jezernik v vlogi Paula nratterja.Kontrapunkt mlajšem paru sta tvorila M. Šugmanova v vlogi gospe Banksov in F.Kumer ko Victor Velasco.Skratka, ne globoka, a prijetno zabavna igrica, ki bo privabljala občinstvo. Več sem si obetal od četrte premiere v sezoni,Borove igre v blankverzih Ples smeti.V 3ieno 15.stoletja postavljena igra o ob¬ lasti in njenih spremnih pojavih je vsekakor preveč besedan'or se kar preveč izgublja v besednih igrah in norčavih obratih,ki jih le-te nudijo.Zato je v igri precej penastega besednega leska, ki le tu in tam bolj pritegne.L.Filioič je v gledališkem li3tu zelo navdušen oh igri,meni pa se zdi,da lahkokrila igrivost in be sedna bogatija ne obetata delu tra nejšega uspeha. Predstavi sami sicer ne gre odrekati zanimivosti in odrske učiakovitosti/režiJa M. Herzog, scena A.LvVrenčič/. Vodilne moške vloge so prestavili V, Skrbinšek/solidno/, J. Škof/razgibano in uspešno/ in Z. Šugman /primerno/.Večje možnosti sta imela še lakaja in klovna /a. ezlaj in J.Eržen/.Vidnejšo žen 3 ko vlogo je prestavil .Dedenkova. - manjših vlogah je nastopil skoraj cel ansambel. Ob koncu pričujočega pisnja naj izrazim zeljo po čimveč gledal, kih dogodkih v letošnjem letu in po uveljavitvi gledališkega čara in žara ori najširšem občinstvu. Andrijan Lah -h a oi O "gledališki krizi" ali ljubljanska drama na razpotju Pred dvema letoma smo z dokajšnjim Dompom praznovali stoletnic kontinuiranega slovenskega gledališkega delovanja,že naslednjo poje bilejno sezono pa se je sprožila v ljubljanski drami kriza, ki še trt in katere rešitev je povsem nejasna. fif Kriza ima vsekakor več aspektov in velja si jih ogledati vsa l deiaaa nekaj.Poleg tradicionalnih finančnih proble ov,o katerih pa r bi podrobneje govoril,so prišla v prvo vrsto naslednja vprašanja,ki najtesneje povezana s krizo : problem d vodstva oziroma odnosa vodst in igralcev,vprašanje samoupravljanja v gledališču, vprašanje položa t in vloge SNG drame v novih okoliščinah,vprašanje programa in načina uprizoritev,spori v samem igralskem kolektivu,navsezadnje pa gre tuč za vprašanje gledališkega občinstva v času množične kulture. Vidno je nastopal n v zvezi s krizo znani igralec Stane Sever,ki se pred kratkim ponovno oglasil z mnenjem,češ da obstaja SNG danes same v I^ariborii in (Jelju, in z izjavo, da zapušča oder zaradi nevzdržnih x mer/prim.TT 27.novembra 1969/.Gotovo bo nekaj tistega znanega ,r enai ga izreka:pred kulisami human teater,za kulisami amfiteater-držalo. Seveda na je jasno, da je dolgotrajno nadaljevanje "amfiteatra” nevz no,če hočemo preprečiti razkroj v osrednjem slovenskem gledališču.:] vencem pomeni gledališče enega stebrov tradicionalne kulture,in če e je razvila gledališka kriza,ali ni to obenem kriza tradicionalne ku] ture? Vprašanje,ki bi mu kaj hitro lahko pridali pritrdilen odgovor. Poglejmo si še kratek zunanji historiat krize, dri lanski premier tt Hamleta se je pojavil na odru namesto R.Kosmača v vlogi kralja za ts uan neplanirani B.Sotlar.Ta postopek,ki se je zdel sprva čudna muha a li neprimerna poteza sicer znanega in priljubljehega igralca,je pi zaprav napovedal bodočo vse glasnejšo in ostrejšo krizo v ansamblu i v odnosu med ansamblom in vodstvom.Po internih spopadih je končno oc stopil direktor B.Štih,stvar pa ni bila stem nič razrešena,3aj so os tale nasprotno polarizirane sile verjetno pri istem.Sledil je nastof Žarka Petana kot v.d.direktorja;ta funkcija poteče menda Petanu 15, decembra-in potem?Medtem je bilo govora že o prisilni upravi v gledi lišču.V letošnji sezoni se kriza izrazito kaže bodisi v repertoarju ali uprizoritvah in celo pri gostovanju v SZ/izbor programa in druge Občinstvo uhaja iz drame in se seli v mestno gledališče ljubljanske o vzrokih te "migracije" bom še pozneje spregovoril. 2 Zanimivo Je,da drana uspeva le s svojim malim odrom/malo dramo/.F_ o n lanskem izrednem uspehu in resnične® velikem gledališkem dogodku- Arra lovem Asirskem cesarju in arhitektu oolni letos dvorano domača igra D.Jovanoviča Znamke,nakar še Emilija.Najbrž je uspeh obeh iger v posr čenem sovpadanju gledališke učinkovitosti in tržne zakonitosti. Vrnimo se k spredaj naznačenim problemom.Mislim,da se bo denar za funkcioniranje gledališča "našel".Zlasti je želeti,da bi ne zamrla ma¬ la drama,ki prinaša s svojim programom svež veter eksperimentalnosti, novih gledaliških iskanj.Bodoče vodstvo bledališča bo moralo:!/ vskla- diti odnose z igralci in med igralci,2/zastaviti smiselno,načrtno,moti¬ virano repertoarno politiko in učinkovito organizacijo dela. čeprav se zdi to Sisifov posel,se ga bo treba lotiti.Samoupravljanje v gledališč’ bi se najbolje pokazalo v prožnejšem organiziranju igralsko režiserski, skupin,ki bi prevzemale določene repertoarne naloge.Eno od osrednjih vprašanj se mi zdi položaj in vloga drame SNG v novih okoliščinah.Ali naj bo teater akademsko vzvišen,estetski in reprezentativen ali dinami- čen,moderen in eksperimentalen;Ali naj operira gledališče z muzejskim ali avantgardnim vzdušjem? Težka vprašanja,zlasti še,ker so zgolj dil» matično zastavi jena. Ali je še neka srednja pot? Gotovo. Prav to pot je skušala ubirati ljubljanska drama v sezonah pred krizo,vendar ji ta "zlata sredina",kot vidimo,ni uspela in je celo morda eden od povodov krize. Moje mnenje je,da je funkcija nacionalnega gledališča reorezentativ- nega tipa in muzejskega vtdušja že mimo in da jo mora drama opustiti. Predlagam drami primerno funkcionalizacijo,odprtost in se3top z olimp- 3 kih višin.Pri tako številčnem igralskem ansamblu ima drama razmeroma malo oremier/5f«8/ 7-3 letno/ in so nekateri igralci slabo zaposleni. Za dobro organizacijo dela je vzofc mestno gledališče, ki z eno skupino gostuje po slovenskih mestih,z drugo pa ima predstave v domači hiši. Podobno bi morala ravnati tudi drama,saj bo njena temeljna naloga v bližnji bodočnosti pridobiti si/nataj in na novo/ občinstvo.Drami to¬ rej več svežine, učinkovitosti, svežina* dinamičnosti. Vzorci izpred 2. vojne ali tudi iz povojnig let ne morejo biti rešilni, ožnosti so v rušenju zastarelih struktur in v utemeljevanju novih. Vprašanje programa in načina uprizoritev je eno pomembnih.loločeni meri eklekticizma se tu ne da odpomoči. Vendar-poudarek naj bo na mo¬ dernih in učinkovitih igrah, pri tem nimam za moderne samo igre od leta 196o dalje.Igre iz klasičnega repertoarja naj bodo izvajane modernizi¬ rano, a ne tako,da izgubljajo svojo naravno ucmkovitost/kot npr.lanski Hamlet zaradi zapostavljanja teksta/.Gb nekaj prodtkrnih igrah v reper¬ toarju si drama lahko privošči kak eksperimentv tudi na velikem odru &DŠ 1 3 /za eksperimentalne ali avantgardne igre je sicer namenjena predvsem mala drama/.Vsekakor pa -ne jalovega akademizma, samo zadovoljnega es- teticizma ali celo muzejske puščobe. Oglejmo si s praktičnimi očitki pokomentirani zadnji dve dramski sezoni.Jubilejna sezona 1967/68 je bila sestavljena takolesl.Cankar; Hlapci,A.T.Linhart:Siss Jenny love,a.oeckett:Čakajoč na Godota,n.P. Čehov: Ivanov, P, Kczak: Kongres, A jshil :0i «■ ste ja, J.Anouilh:Secket in W. Shakespeare;Hamlet.Zadnji dve deli nista bili realizirani-prvo sploh ne in drugo šele v naslednji sezoni. Torej; I.Cankar;Hlapci- dokaj tradicionalna uprizoritev,ki ji je opor kala nekam modernejša scena,razmeroma dolgočasna predstava,ob sijajnih celjskih hlapcih naravnost neoomembna/zakaj s .»lapci gostovanje v dZ ?/ A.T.Linhart:Miss Jenny Love-tioična muzejska predstava neužitne Lin¬ hartove igre-izredno ponesrečena jubilejna predstava; A. P. Čehov: Ivanov-solidna, a akademistično suha uprizoritev-ni jasno stalno forsiranje Čehova na repertoarju/I'»sen in Strindberg npr, sta povsem prezrta/. S.Beckett:Čakajoč na Godota-prvi dogodek v sezoni;vendar je igra prišla k nam z dokajšnjo zamudo, ki ji je prinesla že kar "klasično" aureolo. P.Koza>-k:Kongres-drugi dogodek sezone-zelo zanimiva in tehtna Kozakova drama je zaradi svojega intelektualizma in tematike pritegnila bržkone predvsem ožgi krog ljubiteljev/zakaj z njo gostovanje v SZ?/. Ajshil:Oresteja-glavni dogodek sezone-veliko gledališko doživetje/takeg; ni bilo že od feissovega Marata-De Sada/-delo je bilo primerno tudi za gostovanje v SZ. M.Duras:Ce e dneve v krošnjah dreves-zelo neuspel, dolgočasen zaključek sezone/namesto nnouilhovega ^ecketal/. rovzetek:Hlaoci-slabo uspeli, a vendar široko dostopni;Miss t»enny Love-nolomi ja in odveč; I vanov-korekten, a ne vabljivjČakejoč na Go do ta in Kongres-tehtna in zanimiva, a za ožji krog;Oresteja-odlično osrednje delo sezone,klasično delo z moderno režijo, širše dostopno,reprezenta¬ tivno , Drimerno za gosto .vanja; Cele dneve v krošnjah dre ve s-ne zanimivo in neučinkovito.o takim repertoarjem ni mogoče osvojiti ali zadržati, kaj šele privabiti občinstvo.* jubilejni sezoni je torej že očitna repertoarna kriza. okvirni načrt za sezono 1968/69 je vseboval 9 del/realiziranih 7/. 1/Sfeakesoeare: Hamlet/žal je bila že p va predstava zelo dvomljiva. Korun ni uspel učinkovito modernizirati namleta,kot je uspel s hlapci ali mreste jo.naredil je do moje dve napaki: jemal je vlogo tekstu, ni pa uspel ustvariti velikega gledališkega dejanja.rri uresteji smo namreč laže pogrešili tekst zaradi izrednega gledališkega doživetja! 2/ J.davoršek:Manevri-simpatična 1 iudska 1 flT«.nnsr>o?t»no r,o 4 ti na .-rpaaa-naravno st odlična stvar v jrioari z letošnjih celjskim nesetim bratom; 3, D,Smole* Krst pri oavici-prvi dogodek sezone/Hamlet naj bi seveda bil orvi/-vredna in dobra domača idejna drama x; 4,15.^lbee:Kočljivo ravxatsžg;s ravnovesje-avtorjev padec v primeri a sijajno igro *do se boji Virginije *oolf,solidna,nevznemirljiva preč stava; 5/V.daveli ;Obvestilo-neoosrečena,razvlečena in Že kar dolgočasna i brez pozitivnega učinka; 6/I ! .otoopard:Hozenkranc in Gildenatern sta mrtva-drugi dogodek sezoi dal je nekaj več cene tudi namletu;učinkovita parafraza ^amleta s dc rečenim črnim humorjem,vendar najbrž ne Širše vabljiva igra; 7/Kleist:Princ Ho&burški-ilepe« primer muzejskega gledališča, k Čemur je obilno pripomogla režija; Povzetek: imamo kvečjemu dva dogodka v sezoni/3mole,3toppard/, a še ta mikavna za zahtevnejše gledalce.Osrednji dogodek sezone naj bil Hamlet, a je ostal v glavnem nerealiziran. Reoertoarna kriza se je torej v omenjeni sezoni nadaljevala. In če pogledamo še v letošnjo sezono/1969/7o/? 1/ Giraudoux: Am.fi trion 38-estetsko leporečje, ki vodi v letošnji pre stavi k rutinskemu akademizmu* ; 2/ Ghelderode:Rdeča magija-aokaj nezanimiva igra o skopuhu, ki je tud nekaj gledališkega bleska ne more rešiti; Beg občinstva je povsem razumljiv.Mestno gledališče pa je uspelo v istem času z modernim dramskim in komedijskim repertoarjem pridobi vaid vedno več ccbžiKSiva obiskovalcev.Letošnji .* Albate v MG /7rt/ je mnogo boljša igra kot lansko Kočljivo ravnovesje v drami,drugi dve premieri v J/G oa sodita v lažjo zvret/Anderson, Simon/, vendar sta obe na solidni ravni. Nedvomno je,da bo morala drama temeljito preoblikovati program,če hotela obnoviti in utrditi svoje pozicije.Gotovo so v samem ansambl skupine,ki se dele bodisi na tradicionaliste in moderniste tako v iz boru del kot v izvedbah.Vendar ne glede nato:Prevladati bodo morali praktični vodstveni vidiki modernega gledališča,ki je obenem kulturn in komercialna ustanova.Gledališče se bo moralo približati poslovanj množičnih komunikacijskih sredstev,opustiti bo kazalo zastarelo sva. tiščno vlogo hrama boginje Talije in prevzeti funkcionalne težnje mo¬ derne družbe.Občutiti utrip življenja, zahteve tržišča, pridobiti ob- činstvo-zakaj tradicionalno občinstvo je tudi v krizi-,uvrstiti se o množična komunikacijska sredstva -to so naloge modernega gledališča. IM 5 Dram« ne more ostati pri svoji reprezentativno svečani pozi,naj n« ostane zbirališče snobov,razkazujočih svoje obleke ali svojo prisotne niti ne kulturno zehališče abonentov niti ne pedagoška ustanova,ki m pokaže dijakom kako klasično igro/moderne igre številni "moderni" pe< gogi nasploh odklanjajo/. V tem trenutku se je drama znašla na razpotju mefd tradiciona¬ lizmom in neutrto potjo novih iskanj.Želel bi,da bi bila tako kriza gledališča/drame/ kot kriza občins tva prehodna;gledališče bo obe kr: preprečevalo z dinamizacijo, 3 premišljeno repertoarno politiko, pove- zano s tveganjem,računajoč na živahno pritrjevanje ali zanikujoče žvižge in oreprečujoč mlahavo neizrazitost kurtoaznega ploskanja. Gledališče naj opravlja vrsto svojih vloij!posrednika smeha in resnobe,politično tribuno s sredstvi dokumentacije in satire,posred¬ nika idejnih teženj ali novih spoznanj-vse ob žaru gledališke krea¬ tivnosti, ki ostaja nenadomestljiva tudi v okoliščinah moderne tehniči civilizacije. Andrijan Lah Glosa J P. /, Pusta dežela ljubljanskodramske sezone Bridka žalost ne prešine,ko se spomnim te sezone/prosto po Jenku/ Obdobje kislih kumaric je že odmaknilo preteklo gledališko se¬ zono v tolikšno razdaljo,da nam Je že omogočen celovito panoramski,žal pa malo razveseljiv pogled nanjo,Čeprav je naš namen predvsem v razmi¬ sleku o sezoni v drami,se velja za trenutek pomuditi še ob drugih ljub¬ ljanskih gledaliških dogajanjih.Milo rečeno bi ugotovili,da jih je bilo izrazito malo,Najpoptlarnejša gledališka hiša v Ljubljani Mestno gleda¬ lišče letos ni več tvegalo vznemirjenja svoje publike s kakimi strašnimi Ljudožerci/čeprav so bili le-ti lani kaj mila predstava/.M e d šestimi deli v tem gledališču je bilo gledališko doživetje pravzaprav le Lorcova Donja Rosita/ k sreči zadnja predstava sezone-konec dober,vse dobro ?/. Omenimo še Jovanovičevo igro Generacije, ki pa je bila mikavnješa teks¬ tovno kot uprizoritveno.Mladinsko gledališče se je po obdobju smoletov- skega razcveta znašlo v obrobju odcvetanja.Eksperimentalno gledališče Glej se po preselitvi iz poljanske dvorane v tivolsko zasilno zavetišče ni več opomoglo in tega dejstva tudi ta sezona ni spremenila/poljanska dvorana medtem stoji neuporabijena/.Kot vemo, je Pekarna zašla napot vse¬ ga živega in prešla v nebivanje. Ostane torej še drama,ki je doživela prvo leto novega vodenja/p. Bibič/.^e repertoar je bil kar se da ne o beta ven. ^ama potrjena,zanesljiva klasika, od modernih komadov en sam z značilnim naslovom Staromodnakome¬ di ja/vsekakor staromodna.manj komedija/.Kljub temu bi se tudi it tega dalo doseči več.Če ne bi imeli veselja s teksti,so tu še aendar širne možnosti gledališke uprizoritve/lep primer:letošnji beograjski NuŠič, a o tem pozneje/.^er pa se le-te niso pokazale, kaj šele izkazale, nas je obdal resen dvom ne le v dramski kaj,temveč tudi v kako.Pa poidimo po vrsti. Timon Atenski je resda Shakespearov,vendar se mi zdi,da samo ime avtorja še ni zagotovilo za vnaprejšnje navdušenje.Igra namreč kaže na shematičnost moralitete,problem naivnosti Timonapa je že tolik,da sko¬ raj odvzema liku njegove tragične dimentije.Tudi predstava sama/prizna- valno omenimo sicer nosilca glavne vloge in nekaj drugih/ ni prinesla zadosti sugestivnosti,povrh pa je bila opazna dokajšnja količina neza¬ interesiranega statiranja v igri. Staromodnakomedija sovjetskega pisca Arbuzova je omogočila predvsem lepi kreaciji obema igralcema:3.Drolčevi in R.Kosmaču.Sicer oa je,kot že rečeno,to zares staromodna in malo komedija ~LAz> 2 ki kaže, da smo se ponovno znašli pri ^ehovu,o moderni sovjetski drama¬ tiki pa nam pišča nekam nezadovoljive občutke.Zakaj imajo npr. v arhi¬ vu drame prevod komedije ^ajakovskega Stenica in je ne uprizorijo,s e mi zdi tu prav umestno vprašanje.Dvajseta leta ostajajo pač še vnaprej najmodernejše obdobje sovjetske dramatike. Ali je menila drama z uvrstitvijo Nestc»yevega '-Talismana pritegni¬ ti v svoje prostore tudi šentjakobsko publiko ali kaj drugega,ostaja nerazjasnjeno/ avendarstudi šentjakobski repertoar se je v zadnjih le¬ tih že vidno moderniziral/.Skromnost tega teksta/Talismana/ je le to¬ likšna, da je ni zmogla prikriti še tako solidna izvedba/režiser P.Lo- tschak/.Režiserju bi bilo vseeno mogoče očitati nekako klasicsitično polakiranje te dunajske ljudske komedije,ki bi ji bilo v prid nekaj več razposajene odprtosti. Domače delo v letošnjem repertoarju Potrčeva Kreflova kmetija je že izzgubilo svoj učinkoviti čas.^anes deluje bolj dokumentaristično kot problemsko,nosilec gixxHSXxkagsx avtorjeve ideje Kreflov Ivan pa preveč deklarativno.-'ama uprizoritev je bila dokaj medla. Recital Župančičeve poezije je deloval pusto akademistično,uko- 5ena salonskost nastopajočih pa je zavirala sproščenejši polet Župan¬ čičevim tekstom. Kot šesta predstava sezone se je pojavila Krleževa drama Gospoda Glemba j evi/namesto prej napovedanega Rostandovega Cyranoja de u ergera- ca-a tem se je,mimogrede povedano, podrla tudi načrtovana smer progra- masnamesto heriične komedije smo dobili meščansko dramo/.Krležo bo tre¬ ba praznovati drugače,s kakimi razgibanejširni teksti.Gos poda Glembajevi čedalje bolj Izgublja na zanimivo* ti.Dolgo vezne konverzacije, bolj ali manj učene,obilno začinjene z nemščino,ki je sedanji publiki večinoma mnogo bolj tuja kot generacijam po 1.svetovni vojni, vse skupaj deluje prav doIgočasno. Le p primer besedujočega gledališča preživele meščansko- realistične dramaturgi je. Glasujem za Krleževega Michelangela/izvedba v splitskem gledališču/. In končno še skladen konec te sezone, puščobne,malo povedne in malo izrazne:Držičev in Ruplov Boter Andraž.Najprej o sami priredbi:sloven¬ ski prireditelj je-zelo značilno- elementarno nabitost renesanse preob- nil najprej v varne akav« okvire protireformacijske dobe/17.stoletje/. Rupel bi k bil seveda lahko prelil Dunda “atoja v Trubarjevo sloven¬ ščino/Trubar in Držid stt ta bila sodobnika/. Premi k v jezik Svetokriške- ga in preselitev v protireformacijo ter pobožni barok kaže predvsem slo— vensko/upajmo le,da ne vsealovesnko!/ težnjo v zaprtost,urejenost,uok- virjenost.Tako seje razgibana renesančna komedija pri nas prelevila v Va/i 3 primerno togo in razumno klasicizirano.^ežija je poskušala mesti pred¬ stavi nekaj mediteranskega temperamenta,a vse je ostalo le v obrisih /sijajna miniatura B.Cavazzel/.Ah,in malo stvari je v gledališču hujših kot dolgočasna komedija. Ko aaje ob koncu sezone gostovalo v Ljubljani Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda in pokazalo svojega bleste¬ čega in poskočnega Dunda “aroja,seje naša predstava pokazala v še po¬ razile j ši podobi. Ker ni nič zasijalo tudi v Mali drami/ponavljali so oziromaobno- vili Anouilhov Orkester/,je bila to res posebej slabo razsvetljena sezona z enotno oznako:bledikavo povprečje. K sreči smo doživeli kot gostovanji dve izvenljubljanski osvežit- veni injekciji,predstavi,ki sta požifcili vero v trenutno kvaliteto in zmožnosti slovenskega gledališča.Prvake bila odlična Nušičeva Oblast /v izvedbi tržaškega gledališča in Belovičevi režiji/,druga pa izjemna Šeligova darovnica iz Gornje "avče/v izvedbi celjkega gledališča in režiji D.Jovanoviča/. Od gostovanj drugih jugoslovanskih gledališč se mi zdi zanimivo vzporediti najslabše in najboljše gostovanje/‘ajslabše je pač bilo make* donski Hamlet.Ne vem,če je neizkušenost makedonskih gledališčnikov za¬ dostno opravičilo za takšno katastrofo.Gledali smo mučenje Shakespeara, opotekanje in spotikanje pretežno slabih igralcev v obupnih kostumih na nemogoči sceni.Nasploh je bil ta “amlet popolnoma podrejen sceni.Nekaj pošastno škripajočega,okornega,velikanskega,kar jepovsem zasenčilo ig- ralcein tekst,verjetno j e sceaa predstavljala grozno nevarni in neob¬ vladljivi svet/po Kottovo kar sam veliki mehanizem sveta/,ki bo zagotovo potrl nežna in krhka bitjeca,plazeča sepo njem.«es,tudi ko je Fortin- bras/Močnorok !/ na koncu začel zagnano mahati po težkih deskah in jih spravljati v nekak/drug/ red ,je bilo jasno razvidno:tudi Herakles ne bi opravil s to aeaaa strašno sceno,zanjo bi zadostoval kvečjemu %hova z novim vesoljnim potopom. Razveselilo pa nas je Jugoslovansko dramsko pozorište s 3 predsta¬ vami Shakespearovim Othellom z vrsto tehtnih odrskih rešitev in z več odličnimi igralskimi kreacijami,zatem a čudovito zlito ansambelsko pred¬ stavo :rado?tvim Dundom Marojem,katerega dragoceni sestavni deli so bili med drugim sveža domiselnost,uživanje igralcev na sceni,odrsko ve¬ selje,neugnan temperament.In k« slednjič z največjim in prijetnim pre¬ senečenjema malo znano N w šičevo igro "a odprtem morju.Ta je bila dokaz, kako seda iz zelo skromnega teksta narediti perfektna,brezhibno izdela¬ na, vrhunska, strmenje in občudovanje vzbujajoča predstava.Zmagoslavje gle¬ dališke umetnosti. 4 A vrnimo se k naši ljubijanskodramski situaciji.Zadovoljila nas nista ne repertoarna ne uprizoritvenaplat. ~aj je hotel repertoar, če je sploh kaj hotel/se pravi,hoteli so ali naj bi njegovi sestavijarci/ ? potrjevati estetiko znanega,pridobivati tisto zanesljivo,tradicionalno abonmajsko publiko,ki ne mara norosti,saj so le-te prečesto neugodne ali vznemirljive TOgniti se vseh zagnanosti,zanimivosti,tvegavosti /prejšnja sezona je tvegala več,saj je bilo pričakovati,da širša pub¬ lika ne bo dobro sprejela poetično ljubljanske Driade niti resda manj vabljive Božičeve *anike/ ?Umakniti sev mužejskost programa in njegovo poučno srednješolsko vzorčno uporabnost/drugo je,če seveda srednješolci marajo tak program/ ?Vrniti se v reprezentativnost osrednje slovenske gledališke hiše/povsem iluzorno,če ne bo najboljših predstav/ in se ome¬ jiti na vzvišeni program 2 /pri čemer pa taka reprezentativnost vodi le v konvencionalnost in rutinerstvo/ ? Gre za te dilemesali obstaja gledališče zaradi sebe/svoje repre¬ zentativnosti, narcizma,samoogledovanja/, potem jeodnos do publike malo važenjali obstaja gledališče zaradi večinske publike in bo dajalo Ta¬ lismane/a vendar,kljub vsem kritikam na račun Talismana kot teksta je bil Talisman le najbolj izbrušena predstava sezone/;ali pa obstajajo kaki oziri še na manjšinsko,mlajšo in ljubiteljsko publiko,ki bi rada sledila estetiki novega,katero je uveljavilo štihovsko obdobje z vrsto sijajnih predstav, nadaljevalo pa z določenim številom predtsva tudi šen- kovsko.Bilanca letošnje sezone je z našega vidika -fiaskoidna. Andrijan Lahx 2-43 Gluhi glasi gledaliških glos - KAZALO str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str, str, str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. 1: Neslovesni prolog ob slovesni vezavi 3: Rezerbist sli parabola o malem človeku (Rivensl) 5: Srečni zmagi ... (Miha fieraec) 9 : Sem pa tja ... (C. von Hmrvoth) 11: Le senca Talca ... ^S. L'Casey) 13: Prijeten zaključek sezone (J. Kilty : Dragi lažnivec) 15: Dolgo /in kratko/ življenje kralja ^svalda (V. Lukič) 17: Prikupna otroškafpredstava (N. Šinkiei + H.C.Andersen) 19: Vsakdanje misli o Nedeljski ljubezni (N. Klasna) 21: Pot okoli Dostojevskega (Gombae-HUbner:Zločin in kazen) 24: Poezija in simbolika (Shakespe3i*e : Vihar) 26: N e angeli ne hudiči (S.in B. Spewac2<: Naši trije angeli) 2/: Stari kralj v novi obleki (Cankar :Kral j na -Betajnovi) 'eljske grajske igre 1965: A.Novačan: Herman G eljski 29 31: Sprišeen zaključek sezone (Ringaringaraja ali °atirični vss: 32: Josip x avi 0 r : V Honolulu (SNG Trst) 34: Peter Božič : Kaznjenci (Oder 57» Ljubljana) (večer) zgodba (MG Ljubljana) 36: Jože u avoršek: Krirainalna[; 38: Kreftove Kreature (Gostovanje MGL) 4o: Ivan Potre: Na hudi dan si vedno sam (SNG Drama Lj.) 42: Talec - med resignacijo in uporom (B. Behan) 44: Strah pred praznino (E. Albee: Kdo se boji \4rginije Woolf) 46: Spoznana groza eksistence (S. Beckett: 0, lepi dnevi) 48: Na rob uradnim kritikam Miss °enny Love 5o: SLG V Celju na začetku sezone 1969/7o (Leset variacij na temo ^jsetega brsta) 57: Jean j^sul °artre : Nepokopani mrtveci 6o: Od bulvarneromedije do znanstvenefantastike (N, Simon r Bosa v parku - J. Kisl<#nger : Pregnani iz raja) 2 str. /Živi Ibsen (Sovražnik ljudstva) ■lavno je, d® si - Oscar Wilde (G^vno je, do si ( Gospodična Julija ljubček) u -L^VJ-L J. O V Cilj. U.U&UUJ?L_L V i 5J.Cu0ll3uU (Mikeln: Stalinovi zdravniki f frarlowe' ^ Ga nkar: Romantične duše) (E. Fritz) str« lij: Celjski perpetuum mobile ali žrebec zgodovine n^/ražnju družinskegcjdisputa (F. Rudolf) z®res (T. -‘-artljič :£euke pa ni) (Finžgar : ■‘"'‘azvalinajživljen ja) aobile) 3 str. 154: Mitski junak in moderni čas (F. Koz8k:Kralj ^atjaž) O str. 137’* Prikupni ponovno najdeni Bmlgskov (Zoj^kiao stanovanje) str. 139: Blesteča eksplozija gledališkega vesolja (D. Jovanovič: Igrajtercumor v glavi in onesraašenjA^raka) str. 142: xi edko sreeanje|z romantično dramo (Musset : Lorenzaccio) str. 146: V jubileje z vrhunsko kvaliteto (Cankar:Pohujšanje. . .) str. 153: Zadrega ob zaključku sezone (P. Škofič:Gospod s Preseka) str. 155: ^ed psihoanalizo in politiko (A. Miller:°aleraske čarovnic str. 153: Vsekakor: ne samo raoska^iadeva (Kroetz:Moska^8deva) str. 161: Vznemirljiva ali nevzhemirljiva vsakdanjost ? P. Lučan : Zlati časi, lepi krasi) str. 164: Gospodar in hlapec v Brechtovi verziji (Brecht: Gospod Puntila in njegovsa hlapec ^atti) str. 167: Vitalistična pojedinajfo srbsko (Kovačevič: Maratonci tečejo častni krog) str. 169: Jermanov problem ali Iz jastreba vendarle golob ? (T. Bgptljič: Oskubite jastreba) str. 173: Zvezdni trenutek domseegajgledališea (Šeligo: Carovnicaiz Zgornje -^avče) e? str. 176: Od vozla naslova do razvjzla uprizoritve (V. Zuppa - Ulica - Giacosa : Tosca) ±7$ str. 179: ^se Z a šalo in nič zazreš (Šehovič: Kurbe) str. 181 : Cvetna in Jsadežna leta celjskega gledališča ... str. 197: OB repertoarju in še kaj str. 199 : Ljubljansko gledališko pismo str. 2o5: 0 gledališki krizi ali ljubljanska Drama na razpotju str. 21o: Pusta dežela ljubijanskodraaske sezone