mim Z' '7, Mi’ /’■ * y Ruska artilerija 1073: 1 .400 topov in 4 09 mitre 1 je s. topi so straguše iz bronca. Reserva tu ne šteta ima Se topov iz jekla 400. topov material, konji in oprava so eminentni v rus. artileriji Mitraljeze so 10 cevne Gatlingove ali jim zaporni mehanizem poboljšal general Gorlov. Julie edle v. Scheuchenstuel Geb. Primitz Praesidentens-Gattin geb. am 30. Mai 1016 Gest. am 2. Februar 1064 • Si e rute im Frieden! / Na platnicah . /V--- 1. 12. Septembra zjutraj ob 7 1/2 kupil se jt- te bukvice . Vreme bilo. je toplo, solnčno $ po trgu šla je ravno velika, strašno grda baba - coprnica Makbe-tova. - Ob 10. sem se kopal -morje imelo topline 2_0 gradov ! ! Včeraj začeli so trgati v Kost ren ji - jutri - slišim - dobi se že mlada vodica v Bakru. Spravlja se t je celo društvo. - Po obedu zaspim - zbudivši se slišim deževati - joj meni - kaj bo z vinom, več ga bo, kakor pravijo, zdaj res, ali kakega?! Dež nam ga krščuje prvi krat, v drugič ga bo še krčmar, naj vzame hudič takega anabaptista. -Ob 9 • uri zvečer. Kavno izvem, da je reški magistrat prepovedal, točiti mlado vino pred lp . oktobrom, češ, ker mošt žene , utegne pripeljati kolero, ker žene tudi kolera. Ha j živi logika in Aristotel, ki jo je iznašel ! Če se že gospodje tako boje našega driskanja, naj nam jih pa zapečatijo. Pili ga bomo vse eno. Od lanske kislice me že nohti bole. - 13. Hladno jutro , malo bur je:- kopati se ne more: ob 'j 1/2 vidil sem spet bo-dulsko Anico; pol mesca mi je ni bilo pred oči: zdi mi se nekako bolj bleda i suhega obraza: pozdravil sem jo z okna in ona mene s trga: govorila nisva. - Razglas magistratov ni resničen. Mošta se je zbal in mu zabavljal le d^a Jelčic. Bog živi drisko! -Bral sem v Trie s terici, da je sklican erdeljski zbor po postavi iz leta 1791! Enakopravnost je šla zopet hudičem gost, ali Rumunji tolažite se (saj imate vzrok) s hrvaškim pregovorom: Carska ne poriče! Kaj zlodja ma-jete z glavo? Popoldne smo šli z Laskom i z drugima zdravnikoma v gornjo Drago; vino se je zraven Ružiča dobilo dobro, domače grozdje pa je bilo 2 krat draže kot v Reki na trgu. Zunaj Reke naj se hodi pit, jest pa ne: ljudje so hudičevi oderuhi . Mnogo se je po Dragi trgalo. Peš-engliš dveh ledic unkraj cerkve pa nismo videli, šli smo memo zdihovaje - da še ni mladega vina. 14. Dan lep. Prekleto me tare dolg čas, ne vern, na ktero stran bi jo zasukal. Pri sv. Križu je lepa "dečva" vsred med "roso in smetano", tudi dobro vino ali je preblizo. Kastav mi 3® pust od kar je zlati Ravnik šel. Opatija je res poezija, Pepičeva mlada Hčerka se je tudi že razpopila, ali vrag vzemi njegovo vino. Kostre-nja me mika ali se preveč boji fajmošter Kance reškin "jam". Kaj pa Baker - hm hm - Baker - in naprej v Vinodol, kjer cvete naj sla— ji kapljica v Grižanih in naj lepši ženica u Grikvenici - ion-tanarjeva hči in mlada gospa Gu— zaniceva. De te plentaj - Hitro je omagal. Zakaj se ne vvrsti med cerkvene zapovedi: "Poskusita se pred fant in dekle! in če opeša poprej on ko ona - se nimata jemati!" Že slaba ženska je pol hudiča, močna pa je več ko celi. Ob 3 l/2 u. po poldne.. Hotel sem se odpraviti proti Bakru - ali vis iner-tiae mi ne da. Zadnjica m pleča začele so se neicako debeliti , mesto na pot, grem dostikrat raje - v posteljo. To ni več znamenje mladosti - ali kaj to govorim, saj ta-c ih znamenj nobenega več ni in 'biti ne more. Okoli nas rastejo sveti-oe in mlada, pisana trava, z nas se pa perje obleta; to je osoda naj boljših! let, ktere smo dožive- li. Ge bi ne trli orehov politike, ne vtaknili nosa včasi v literaturo, ne popili kake kupice (rectius; vrča) dobrega vinčka ali pa tudi kislega cvič - matica, in če bi se nas kaka deklica ne usmilila - hu hu kaj bi počeli, potem bi bilo naj bolje dati si napraviti kar precej popotni list v krtovo deželo. 15- sept. ko j zvesti tovariš in arte pijandi et politicandi Šelan-der dobil je dopust za 14 dni -pravi, da pojde v Varaždin in Zagreb: tudi jez bi šel rad, da vidim prance1jna, olim in spe Klobučarjeve hčere iz Celja moža, s kte-rim sem jedel enkrat na Dunaju tako mastnega kopuna, ki mu ga je ona iz štajerskega poslala in pa mila mi oba stara pajdaša Valjavca in Žepiča, kterih se tolikrat spomnim, gotovo večkrat kakor ona dva mene - ali jima ne zamerim. Oba sta oženjena in "vvohlbestallte patre s familiae" . Kaj vraga! pazi doo-ro devetero-t'ant! (vdovci so, kakor je znano, za devet fantov*)? na zadnje bi utegnil biti še sentimentalen in se kesati, da si, Bogu bodi stotera hvala, zopet prost, sam-svoj, svoboden, brez spon in straha . - V "Domobranu" (vulgo: muhobranu) berem ostuden dopis proti Barčicu. Makloba-sal ga je Vončina, ali slišim, da mu Barčic ne ostane dolžan. V dopisu mi se zdi naj bolj nesramna beseda: da živi B. še zdaj "nečuvenom milosti" višin oblasti ob službi. Haj te voda nosi! Kdo je izvolil ga za sodca? mar ne narod?? brez viših oblasti . Zvečer ob 10. Smo že v Bakru . "Spotoma vidi 1 sem povsod trgati - ali to je žalostna trgatev: tu ne slišiš ne možnarjev, ne vriska in ukanja, ne veselega perja, samo dve ženski krožili ste svoj žalostni: nena-ninaja - Baker pa se raduje in po pravici; toliko in tako dobre vodice, pravijo ni bilo od 1034» leta. Ze od daleč na novi cesti slišal sem živ hrup, govor in spev, KaKor ob Margaretinem sejmu. Toda mladega vina še nisem dobil, krčmar Bartol, naš rojaK, ima zmes starega in novega, ki se mi je malo prilegla, pri njem poslušal sem Ta-lijana hvaliti svojo domovino, za Luko (Luca) je rekel, da je "la piu gentile citta u Toskani, za hrvaške primorce pa, da so laca-roni. Z brezovko po takih tujcih! Nek siv Bakran mu je pravil, kako krasno urejene da so bile pred I040 v Keki latinske šole, kako učeni (!!!) so bili uči- tel ji in kako aut orita so imel.i . Zdaj je vse drugače, uči se le la lingua slava, zato je gimnazij veljavo izgubil. - Da žive tu di v Bakru taki osli , ne bi bil pred verjel. H e k t e ri teh slavnih "učenih" učiteljev služijo še zdaj, n.pr. kapital-bedak korassi (rectius: Volasi , Bivolasi) in tele Mihič. Pred letom 1040 je žvižgala palica, pa tudi korobač, "klasi" so se kupovali - to je tista gloria prej-nih časov. Bartol ima novo mlado deklo Fužinarko, odbijala je zmagovito vse napade moje nagle ljubezni . V kava ni našel sem .vuž e vi ca in se pomenkoval z njim o političnih nadlogah hrvašk. naroda. £T3 ♦ Blizu sv. Kuzma vidi 1 sem st ra š no grdo, široko babo, prišla mi je ta pot na misel coprnica v Faustu pa sem si mislil o njej to, kar ona drugim pravi Wau, vrau; wau, wau Verfluchtes Vieh, verdammte 8au. Pred Bartolovo hišo vidil sem smešno stvar, nek gospod sprem-ljevaje gospodične, zapletel se je eni od zadej v krinolino tako nerodno, da je motal se in skakal sem ter tje kakor pajac, preden se je osvobodil. Bilo je dovolj krohotanja zavoljo tega; take reči so res same zase kaj majhnega, v ponosnih in pre-širnih dekletih pa lahko na enkrat vso ljubeze n pogasne-jo. Sreča, da se v Bakru tega ni lahko bati, več kakor 300 jih čaka odrešenja, ne morejo dobiti sirote ne možič-ka ne ljubčka. Kaj bode, bog pomagaj! iz toliko starih devic, če ne - guano! MB TJ pogovoru z kuž e vi čem me je zlo zlo razveselilo slišati, da se bakarski kapitani, srečevaje se na morju, pozdravljajo od nekaj časa samo z narodno zastavo. 16. ob 7. uri zjutraj. Janez sedi v krčmi na Fiketu in pije 1. krat letos mlado vino. Oči mu se bliskajo kakor mačku. To je kapljica zlata vredna: usta mi se kar sprijemajo, jezik tleska in cmaka sam od sebe sem ter tje, gori in doli, po grlu razliva se prijetna gorkota, želodec pa kar od veselja brunda in brenka. Enkrat mi se zdi ko med, enkrat ko cuker, enkrat ko presekar dokler je mošt, enkrat ko šampanjec, sem ter tje pa tudi kakor naj žladtneji starina. Zato pa sedi Janez tako zaljubljeno pri merici: in Ona njega gleda, on pa njo. Jeza ga popada; lop na njo. -Prav pogostoma ga jeza zgrabi, ali ta jeza je zdrava jeza, ne bo se je nikoli spovedal. Krčmar mi pra-vi , da bodo postavili kup na 10 gold. (vedro po 50 vrčev) 7 krčmi je mlado vino po 36 n.kr. (srednje mere) -ob 6. po poldne v Fužini . Obedoval pri poštenjaku Plešetu, Pil dobro staro vino - redka stvar! Zdaj ima za čudo mlado kuharico! 7 pivarni pri Tomcu je kaj dobro pivo. pri obedu Dil je Gre ge r - kdo bi mislil , da je ta tihi , modni možic brat vročega vrednika "Narodnih listov". - V pisarni našel sem bivšega osmošolca - maturanda - Brusa - revež še nima nobene plače. Skoz Fužino peljal se je Brušia v Mrkopa 1 j - ondi je somenj ino shod - ali ga bomo pili v domovini leš-čevja ino lešnikov!! popoldne in zvečer sem pivo pil in se prvikrat v življenju od piva upijanil, pa je tudi salabolsko hladno in prijetno. 17» septembra. Zbudil sem se med 7- in 5. uro; ko iz hiše izidem, je bilo že k maši odzvonilo. Ob 9• se odpeljeva s Pleše tom v Mrkopalj. Pot - Karolina - je gladka in romantična - visoka čez 2700 čevljev; po zimi "na slemenu" vsa zamete -na. Čez njo u prepad zvalila sta se Olga in njen mož, od takrat se govori, da zna v znak leteti, ne samo ležati . Oslovska šala ! Nek pop Cimio-ti pa je zvrnil se 1036 . v mlako, ki se še zdaj Cimiotova lokva imenuje . Spotoma pokazal mi je Pleše dve jami, s kapnikom, ali slabo še znani in pregledani. Krasne, nebotične jele vidiš na desni in levi, posebno veličastne za oko so tiste, ki rastejo na vrhu ali lazu visokih skal, razcepivši s kore-nčkami naj trji kamen - po pravici imenuje jih Kure la c božje klasike. Bukovina je iztrebljena, neka samotna smreka je res curiosum, veje so se ji obesile in tako izrodile, da je drevo zlo zlo svibi podobno. IT a ravnem je svet jako vlažen, zato je obolela vsa bosta - str-ž en je postal crnkast in mehak, čudno je, da rast ne opeša, vkljub bolezni: tudi s eme rodi dalje in dobro. Od snega, vetra ali starosti leži mnogo jel na tleh in trohni brez prida, večkrat iz takega troblega in nagnjitega debla nove zdrave drevesca cime poganjajo in kaj veselo odraščajo. S Karoline vidijo se spodaj Lok-vetji en čas se gre v Mrkopal j po ludoviceji. Nad trgom vzdiguje se gora z imenom: Celim basa, sicer je kraj žalosten, pust, bresf vode: ob deževju pa se pridela dovolj zelja, krampi ra in lešnikov. - Obedovali smo pri kanoniku Soicu, prav prijaznem starcu, zbralo se nas je dosti; moram se smejati, kako sem pazil na vsako besedo pogovarja je se z lokvarskim ±'a jmošt rom Mrzi jakom , pred ga nisem poznal, pa sem ga imel za novi j an-ske ga nemčona Mrzi jaka $ ker govori zlo naglo, nisem ga vselej precej razumel, pa je zato mož menil, da sem gluh in mi za mizo strašno v uho trobil. Spoznal sem tudi i’a jm. Dobrovca, veseljaka Eečana, "bil je vojaški kape lan ter je lop p. leta dvakrat za domovino tekel in si obe nogi pohabil, ali si je bil poha bil še ne ko drugo reč, zavoljo česar nosi na obeh bokih železne opo-ne , "kavalirje". Odkritosrčno govori na vse usta in ne pozna n'obene skrivnosti. Jedli smo tudi domačo dinjo, ki jo je odgojii v Lokvah zdravnik Kor-bic. Za te kraje je bila taka jed imenitna "zgodba". Kaj pa punčike, te vedne spremi jevavke mojih misli? Ze gredč v Fužine sošel sem se z mlado Piketčanko in sem ji prav po vdovsko lagal: zdaj se je jezila, zdaj smejala. Skoda, da je imela dve stari tovarsici, zdela mi se je sicer prav dobrega, mehkega srca. V Hr-koplju zaljubil sem se v 4•, a v Tomce vo F rano b_ v njeno sestrično iz Vrat. c in d v mleko in kri dveh deklic a loco, ki ste dovršili ravno šole v Zagrebu: pbe gledate že prav zvedavo okoli sebe, če ni morebiti tudi za. nji kaj p oboi j ška upati, llemška kultura se jima je kar cedila po obrazu; tajčali, sc. hohtajčali ste prav po sekiricah: o, ey, au , o v/e h , du-abrrr , u na jn , da so ji čudno gledali domači opanki, ki so po oknih na prodaj viseli ali ležali . Hek olikan in oblizan "domoljub" bil je z njima, tretji u bundu mrkopaljske nemčarije, čez rit pa mu je visela čisto nova, narodna surka. Prekleto me je mikalo, zatajčati mu jih vseh 25, to zlato število nemške kulture v vojaški krajini. Da se z dekleti kaj zmenimo, nam ni treba tujih jezikov, saj se da primaruha tudi v našem tako lepo lagati kakor bi rožice sadil in pa tudi toliko neumno blesti, da se zdi ženskim "feš, fino in fa jn". Pisal sem to Ib, zjutraj leže v kosti nad Licem. iU. zvečer. Sedim pri Antoniču v Bribiru in pijem sladko črno novino. V Licu sem obedoval, Pleše ni prišel tje, pa se še nič poslovila nisva. Pot v Vinodol je strašna, padajoča zdaj v brezna, zdaj spet vzdigujoča se strmo proti nebesom čez K o b 1 j ak , Kalačni-co med ‘ edvedjakom in Tič-jakom. Vse je divji Kras v naj strašne jih podobah. Stezo kazal mi je deček, ker pred še nikoli nisem po njej hodil. Pripeljala me je dol proti Belgradu s hudim o-vinkom. Ma goro je legel gromeč oblak, zato sem šel kakor strela. Nad Grižani je letos blisk na več krajih v pečine tresnil in jih od vrha do tal grdo počrnil. Pri katejčicu nisem hotel ostati, ker ima male učence pri sebi . Sem ter t je srečevali so me ljudje, ki so v gorskem kraju mošt prodali, O vrčev po ti goldinarjev. Fajmoštri in druga gospoda pa pravijo, da se ne če j o prenagliti, dobilo se ga bo dosti po 5 > na j draže po 6 gold. Zlo se hude na kranjske kupce, da ga tako drago jemljo. - Grižani in Drvenik imajo bolje vino kakor lani ali komaj polovico toliko, Bri-bir pa se hvali, da ga je bilo le pred vinsko boleznijo ene leta toliko, pa ne velikrat. "Da device ne na cele ne na počene celi dan nisem mislil, boljšega zdravila zoper ljubezen ga pri moji duši ni, kakor pot nebeško peklenska iz Liča čez ostre grebene v Vinodol. Ala se ta hip, ko to pišem, mojim trudnim udom komedije z "babami" smešne zde . Toda dojjutri se nestanovitni morda premislijo druga če . Antonie kupuje vino po 5 1/2 (50 vrč.) 19« 0 preklete kmečke krčme po primorju! naj vas odnesejo vsi rogatci (na dno pekla). Antoni-cevega prenočišča dolgo ne pozabim. Vročina huda - pod glavo pa pernice in pokrivalo za pred pustom. bolh cele roje, na tla. še pljuniti ne x morem, ker leže /leži/ okoli postelje/grozdje/; kod se gre na stran, mi je mož pokazal, ali me je potem z železnim zapahom zaprl - in po meni je kru-1 ji1 o, ka or 100 revolucij in kako ne, ko sem jedel zvečer grozdje in oskoruše , zraven pa vodo in mošt pil. Tik mene ugnjezdila se je menda cela rodovina, zdaj je zacvilil kak otrok, zdaj so zaškripali debeli čevlji, ali se z vrati butalo ali glasno pogovarjalo, ali pa je kak pes zalajal , pred hišo pa so pele Bribirke dolgo dolgo svoj žalostni ninanena ja . Ha zad- nje oblečem hlače in vle gši se na odejo zgodaj zjutraj zaspim. Ko se prebudim, še vode ni, da se umijem, ampak umivaln icX ^ jo a. • Hajtenga za krasno noč bila je 12 soldov, za 2 grozda in 5 osko-ruš pa menda 1$\ ^ Po bribirskem polju V6-vse trga V K o vem most«, še nič sem ter t je : zdra- vo je vse, z nekterih nogradov ga bode 15 krat več kakor lani: okoli IT o ve ga trpela je bolezen trtna celih 16 let. Ob 10. zjutraj to pišem in Janez sedi že spet v krčmi (pri Perkoviču) pred sabo ima a-e 4 že izpraznjena jajca in pa merico rdečega mošta. Rekel je prinesti polič ali Novljani vedo šege in male-re tega sveta, poliče pijo kmetje z debelo ritjo, škri-ci s tenko pa merice, moja j <~vo /j, sicer ni nič kaj prevleč gosposka, ali škric sem vendarle, če prav nekako na debelo iztesan in hrapavo obstru-ga/$^ Novljani skazujejo mi' čast z merico, češ , princip treba varovati. - Skoz okno gledam hišo treh slavnih domoljubov: tu bodo počivali na kupih svojih bobkov mirno in zadovoljno februar-patentar, ak-centar in prcentar, v svoji umetnosti vsaki njih korenjak od podplata do vrha ušes. - V samotni stanici samotnega Novega hodi mi na misel tudi kaj pobožnega, kar sem bil pozabil ,opomniti. V Fužinah je vrgel veter tistega velikanskega, naj manj 2 sežnja dolgega Kristusa z rdečim nosom in z brki, kakor jih nosi morebiti kak haramba-ša šerešanski. Fajmošter je po- tem zjutraj to grdo podobo brž skril in menda sožgal. Ali čudne pravlice začele so ljudi puntati. Eni so rekli, da so ukradli Kristusa Vratarji, drugi da Slavičani, tretji da tolovaji: kdor ga ima, ne more ga zadeti nobena puška, se celo ne vidi ne. Naenkrat se razglasi, da je Jcazal v neki krčmi nek kmet silne dnarje, ki ni imel pred ne cvenka ne cunje: Sum prileti nanj, da je ukradel on boga. Začeli so ga iskati, pa ga niso našli. Pobožne duše, posebno pa "brumne" žene vidijo čudni križ ob petkih na nebu ves krvav in razsekan brez Kristusa: kar pomeni hude vojske, če ne še kaj hujega, n.pr. kako kugo, ki bode p odavila vse ra zun svetih Indijanov. V kapelici nad Ličem krem- z i se čudno grdo mati "božja: ust ima še majhen košček, zraven te podobe ležita na vsaki strani nje dva Kristusa, oba brez rok, eden je ovenčan, kakor kak ženin . strašnih Grede po_y,strmcih iz Liča slišal sem mladega fanta kleti: Jebal Vam vrag tri Napoleone! Kletev zdi se mi prav moderna in lepo lojalna! V Liču bili smo v pondeljek pri maši: jez, stara baba pred klopmi (dve ste se skrivali od zad) in pa oba fja jmoštr ova psa, ki sta se kaj bahato in modro pred oltar ulegla in mirno ležala, le kadar je ministrant pozvonil, sta uzdignila ušesa in se po- duhala "poleg navade stare". Kaj čudno mi se je zdelo da sta pred tolikim in takim društvom Brušija in deček mašo pela, ali prav za prav tulila, da se je moglo daleč po polju razlegati. Da odpeva (scilicet; odrjoveva) služabnik popu, nisem še pred slišal, ali pa ne opazil. - Po kosilu pogovarjal sem se z mladim Frkovicem o tem in unem, tudi o novijanskih strankah. Smešno mi se je zdelo, da je mislil, da Je proti Barbiču pisal pamflet Ante Jankovič. Kaj tace ga ne bi naj huji opravljivec mogel trditi - on bi se pred stokrat v hlače usral , preden bi kaj takega dal v novine, iz česar se utegnejo hude pravde roditi in sto sitnih nasledkov se izcimiti. Šel sem se šetati proti Senju - na tej cesti ima človek krasno priliko vidi ti svet tak, kakor je bil od konca ustvarjen; vse samo morje , ne bo in gola skala brez dreves, brez zeljš, brez ljudi. Le v kaki senci za grob 1janci ali podrtijami starih hiš preža kak 1'inancar in od daleč blišče e kupi belega karanja hiše mesta Senja. Senjski "purgarji" imeli so enkrat pravico, sekati šumo po svoji volji. Uživaje to pravico ogolili - ali za pravo reči obrili so todi vse gore tako da bi na njih gosenica od lakote poginila. - Hladi Frkovi 6 peljal me je v čitavnico, prav čedno urejeno in za branje dobro ob-skrbljeno. Bral sem, da zdaj tudi "Dmmobran" verjame, da bodo zdanji njegov gospodar, rejnik, oče in boter od kance lari je odstopili . Kaj bo revček počel , dolgo že se valja po gnjezdu, pa je še zmirom kilav - se bo težko izpeljal. Bo treba kupiti vrč, da bomo vanj jokali, kadar mu za pogrebom pojdemo. - Burja brije . Žal mi je, da se nisem prepeljal zjutraj v Bodu-lijo. Brez društva - razun mošta - sedim pri Frkovi-cu. Bivši osmošolec Mažu-ranic šel je v Zagreb, Pre-logse je že zdavnaj vrnil -ostal je v love m samo en teden . Srica - pa trga--------- lovih besed sem slišal na potu več, ali večidel pri vinu, zato sem jih pozabil skoraj vse. Lepa mi se je zdela izreka; Mesto je bilo opustelo, pa se je "opet za travi1 o", morebiti bi se moglo tudi reči ; zadrevi-ti , zasumiti goro. v krčmi sem slišal "obzirati se na koga" auf Jemand warten , aufpas sen . Bribirke in lovijanke so pri moji veri zdravega mesa, brez prs odraščene ne vidiš. Vidil sera v Novem pri Frkovi6u punco, ki gotovo nima 13 let, pa že vse iz nje kipi. Sestra tiste 'komi s-kul tuš ari ce stregla mi je prav prijazno in se od srca smejala, da sem nem-škuto obrisal - pa se ni iz domoljubja, ampak ker je sestra preoblečena gospa, ona pa kmetica. Kaj šemo no! Kje se dobi ženska brez nevoščljivosti?! - Ravno sem odve čerjal tem-fanje: piš če , ki je za suši oo se stegnilo, kakor se nahaja povsod po primorju. -Zvečer prideta oba Krkoviča in Srica: ta je bil kaj vesel, dobil bo mošta okoli 100 veder, lani ni ne enega. Vsi trije Novljani jezili so se, da napadajo hrvaške novine in politika občino Novi : naj razde vaj o Mažuraniče, ne pa s ose š čanov, ki niso nikomur nič škodovali . - Stari Frkovic je kupil na grob ju travo: naenkrat mu se kosec do pasa udere v slabo zasut grob. Blizu tam mu je bila ne davnaj žena zakopana, ki ga je na vse križe trpinčila in mu nagajala. &o pade v grob vdovec j zadere se jezno: ti vražja mrcino, ča me nisi dosta namučila va životu: poč me potežeš i sada? - bogrne, k tebi neidem više . Skočivsi iz jame začne z lopato v grob mlatiti, češ, da se ne prikaže ran j ca in se zdaj je prepričan, da ga je bila ona za noge v grob potegnila. Ali ni to romantična ljubezen kom i_ fo ?! 20. sept. Janko sedi v Mon-tanarovi koči v Crikvenici in pije - če ravno še ni deset in pije - če ravno ni žejen, in pije - če ravno se ga je vče raj do dobrega našvrkal, in bi pil . če bi tudi bolezen ga bila zgrabila ali pa ko bi ga kdo davil in mu usta zatiskal. On tedaj pije, in pije ves zamaknjen in pije nadušen, da bi se na smrt bojeval, ko bi mu hotel kdo polič odnesti. Le eno misel ima - da pije, eno pamet -da pije, eno voljo - da pije . Njegovo izveliČanje je pijača, pri nji ne praša za nebeško veselje, njegovo nebo je v kupici. Brate ali pa veš, kaj pije; če veš, boš razumel njegovo slast. Pred njim stoji letošnji ko-ludar, črn ko črnilo, masten ko med, po vrhu obdaja ga rdeča in rumenkasta pena, kakor mlada zarja jasno obneb je . Iz Novega odrinil sera s solncem ozrši se še enkrat na "luko", ki ima Mateja Jankovi ca obogatiti. Ukradel je soseski za ve 5 tisuč apna in od države dobil je samo lani do 40.000 gold. Pa kaj je naredil? To le je po priliki obraz z dan je n ovljanske pri st aje; Zid u morju je glavna zidari-ja, ali tudi pred njim ni morje daleč globoko, komaj za 2 ali 3 bracere. Zid se vidi čvrst ali je kratek, na kraj se gre čez lesen most , I\fe verjamem, da je potrošil Jankovič za ključ, brv, kole in edini kamnitni steber 2000, pa trdi, da ima strašne z guli e ; moreti-titi ga je stala toliko tisuč tista slavna z drobnim kamenjem obložena "luka", za tista dva čolna, ki ju Novljani imajo. - Po cesti proti Selcem opazil sem otroke pobirati konjske fige in metati jih v posodo; ne-kteri so bili pletenice že napolnili. Te zaklade ali nosijo domu za gnoj, ali pa jih drugim proda-do. Take reči je res da pomenijo pridnost in spoznano veljavo gnoja, toda po moji misli še veliko bolj silno mizerijo, v kte-ri reveži v primorju žive. Preklet o je ž alt ovo tako življenje , da si naberati moraš konjskega "blata, če hočeš patent o jesti. V Selcih je vino po goldinarjev, Kranjci so ga plačali pa po sedem. Včeraj zvečer so govorili nekteri Novljani, da ga bodo dali po 4 1/2 ali če se bo dalo po pet. Izpod pet se dobi danes v Bribiru: vidim, da mu pada kup od ure do ure. ^rik-veničani mi pravijo, da bo šel slabeji Bribirec tudi po 3 ali 2 gold. Mnogi Bri-birci so ga namreč prekma-li potrgali, ker niso imeli nič postave, kedaj se ima začeti brati, zato se tega vina kupci boje. Kar so mi rekli v Bribiru, da okoli Novega še grozdje ni dozorelo, je bosa; še je bilo pred zrelo ka- kor bribirskoj to je lahko verjeti, ker stoje novi j. nogradi proti morju odprti ino dosti niže od unih. Novljani pa so tako ustanovili, da so en teden pozneje potrgali od Bribircev -zato je njihovo vino tudi mnogo, mnogo močneje: v Bribiru naj kupuje tisti , ki pozna dobro gospodarje vina, drugi pa ne, ker strašno lažejo in sleparijo. Toda ne mislim s tem reči, da bribirsko ne velja, sa& ga letos nikjer ni slabega, sladko prav sladko in rezko je tudi tisto, toda, kar je bolje, je bolje. Tudi dobrota ima več stopinj - na naj nizi stoji Bribire c, ha naj viši pa cirkveniški koluder in za njim precej novijanec. -(To so besede "tega" vinskega evangelja, kterega je pi- sal Vinko Lozic.) IIB Ilekaj Kranjcev je prišlo zdaj v Crikvenico - kupili so ga tu po 6 gold : iz tega se zopet vidi hitro padanje cene, prvi naši rojaki so ga plačali naj manj po 7 gold. pa tudi do osem. - /IFožnja čez "tesno" v Bodulijo. Pogledal sem kaj delajo v Vrbniku. Vina je dosti in je sladko ali slabe je od vinodol-skega: vse bolje nograde pokupili so Selčani, ki se širijo tudi po bribirskem polju če dalje bolj. Kurelca nisem dobi1 $ slišal sem, da je v Senju, tamo ga ne bom iskal; tudi alurnna Pranki-ta ni bilo in tudi nobenega popa znanega. Kaj zlod ja čem sam po Boduliji jahati! vrnil sem se zopet v C rikvenico in sedim zopet pri Monta-narjevem poliču primorskega nektar ja. Prišla sta k meni dva učenca, sin fajmoštra Brusi ja in pa, saj mislim takč, sin fajmoštra Čara. Ta je potegnil letos kljuko in pojde v zagrebško preparandij o. Obedoval bodem z digodigami $ Slišim, da bode Škiljan kma-li ozdravel. Danes pride Ce puli c in še eden simo na preiskavo Jankovičevih lumparij. Novljani pravijo, da sodba ne opravi nič, vsi soseščani da bodo zanj, če ravno vedo za njegove sleparije. Zlo se ga boje ali pa kaj od njega pričakujejo. Dokler mu ostane brat na- 3b • dunajskem stolčku, menim tudi jez , da ne bo -““-ata nihče prekucnik, zlasti, ker mu je na roko Vončina in Smaic saj ne sovražnik. -Toda ravs in kavs ho vse eno, pretijo si eden drugemu, da se h odo pobili : Z Barčičem so inteligenci ja in pa farje , s osebno Mate j čic in Urpa-ni$ Z Jankovičem pa Smer-lingovi oficialci, to se ve, da naj bolj brata: februar-patentar in akcentar: Novljani so rekli, da so dopis zoper Barčiča sostav-ljali Vončina , akcentar in percentar . Akcentar ju bi pripisoval jez tisto nesramno besedo: da živi B. i sada još o službi nečuvenoj milosti viših oblasti. To smr- di vsakako po kirski aron-ganciji tega cigana. -Suzaniča ne vidim nič. Ona se je pokazala pa je šinila brž proč kakor strela: nam drugim je še smirom s eptember, tema dvema pa je že 3 mesce kozoprsk : sli-šim, da jo kar gleda, ona pa mu ukazuje in zvesti služabnik spolnuje z veseljem vse njene včasi prav muhaste zapovedi . Rekla mu je, naj gre po vodo - in šel jej naj gre 100 krat skoz ene vrata noter, skoz druge ven - in šel je j naj se pripogne, da mu uspe prosa za vrat - in pripognil se je po proso. Naj j o na peto kušne -in kušnil jo je $ na ji potem usta s ščetjo izčeše in umije - in storil je tudi to in vse, kar mu je velela. Včasi ga prime s kleščami za nos, ali pa mu s škarjami konec ušesa stiska - in on se ji od veselja sladko smeja. Včasi pometata oba, ona drži metlo zgoraj, on pa spodaj, da mu prah in smeti v oči in nos lete, ali on se smeja in ra-duje. Včasi mu se skrije, pa jo išče po vsih shrambah, po vseh kotih, ne more^ jesti, ne govoriti, ampak zdihuje in stoka, dokler jo najde v glavni izhi godrnjajočo, da ji take oslarije dela, ljudje ti odo oba za bedaka imeli; saj ni od mize ne ganila se, pa jo išče . Te in enake reči so gotove zn-(o tej priči, ico še nisem besede dokončal, vstopi Suzanic) amenja meseca ko z o-prska pa tudi hlač, ki jih je začela že ona nositi. Oj kako se je spremenil Suzanič. Veselje je "prič"; polno lice "prič"; rdeči obraz "prič" ; mož mora opravljati težko tlako. - Iz Crikvenioe šel sem v Vino-dol; pridružil mi se je star mož iz Povil, ki gre K Pepitu Peši-u delat. Bil je vojak, bana Jelačiča ni mogel prehvaliti; odpravil je v granici tlako; dobil, da graničarji ko gredo iz hiše v službo, precej od cesarja plačo in hrano preje majoj da ne hodijo iz Povil vojaki več na "kordun", ampak samo za en mesec v ogulin-ski "1 ogor" ; da ima vsaka glava na leto 1 d funtov soli, sol po 1 l/2 soldu, da se "kri o me" še kaj zaslužiti da. Ta mož viditi, da sem žejen, prosi pod Drvenikom kmeta z 1 odrico vode, naj mi da piti, ali Kirec se odreže: neka ovi gosp on drugi put pride , ovi put mu ne dam. To je tipus pravega Kirca, letos ima vina, pa je prevzeten na vse pretrge, sicer pa bi človeku rit kušnil, da le sold dobi . Ta mož mi je razjasnil tudi neko filologično temo. Srbska narodne pesmi govore večkrat "o debelem moru". Do zdaj sem mislil, da je to "mare alto, die hohe See. Ali Povile c mi pravi pri Bakarcu, da studenčina ondi ne velja, ker je debela. Dokusivši vodo očutim, da je slana "je, je debela, mi pravi, ta reko sam Vam; ovakovu pije rado de belica - ovca i koza, za čoveka ni je . Tu vidim, da pomeni debela voda to kar slana; po tem je tedaj debelo more slano morje ne pa globoko. Ta tropus je res nenavaden ali naraven; vsaki va, da sol redi, debeli . Prav hvaležen sem Povilcu za to razjasnjen je . V Bakru je vse po navadi, ostal sem zopet pri Bartolu in se pogovarjal v kavani z Muže-vicem. V krčmi prenočili bodo tudi 4 Kranjci, ki gredo po vino. Opomnil sem jih, naj nikar ne preplača je jo, naj pošljejo naprej človeka, da pameten kup stori, n.pr. vedro po 5 goldin. in eno uro pozne j morejo že z živino priti . Ali pred ne sme Kirec voza viditi, misli si, prazen nazaj ne more, bo plačal raje več, da le zastonj ne popotuje. Bo jaki so mi na to rekli, da so že sami dosti pametni, ne potrebujejo nobenega nauka in če ga plačajo vedro tudi po 100 gold., saj bo šlo ne iz moje, ampak iz njihove mošnje. Vi n od o 1 ceni se s tim ponosom gotovo ne bodo zamerili. - Spal sem dobro od Novijanca in od Koludra; v M ovem mi se je sanjalo, da je razpisal papež sv. leto; da sme vsaki kavsati brez nasledkov, ne on ne ona ne ujame nič; mladenke so drle vse k farjem, da jim ga zafajfajo; na Premu mi je ponudil fajmošter Matevž svojo kuharico, v Trnovem pa dekan predstojnikovo Hano, ki je prišla bila k njemu sv. leto o biia jat . Al je bilo rzgetanja in veselja - celo noč grešil je Janez brez greha in urez plače. - Spalo se je tedaj dobro, prav lahko, če prav malo, več ko 4 ure nisem bil nikjer na postelji, ali take svete leta deve te rolanta krepčajo: ne hi opešal, če bi se sanja tudi v resnico spremenila. 21. Oh 7- sem prišel zopet na Beko. Pil sem ta dan dosti kostrenjskega vina: pozna mu se precej, da je dozorelo in potrga lo se en teden pred vinodolskim; tu di je mnogo močneje kakor to. Cena stoji mu visoko, zahteva se za vedro do 12 goldinarjev: prijetno pa je letos manj kakor sicer od silne in predolge vročine se je kakor pravijo "sožgalo". Zvečer prišel je v"m o j o " krčmo tudi Vakanovičj povedal je, da Cepu-lič ne pojde še v Vinodol. Ta dan in pa pretekla dva sodili so ubijavca Novljana: Sedeči celo leto v ječi imel je časa dovolj pri praviti se na brambo: odre zoval se je brez strahu, premišljeno in hudo zarobljeno. Državnemu odvetniku je djal, če se hoče iz njega norca delati, naj si ga kupi na trgu -norca. Kaj čudno mi se zdi, da so poklicali za priče tudi dva reska tatova, ki sta bila z razbojnikom skupaj zaprta: to se ve, da sta iz kolegialnosti oba za krivca pričala. "Zgodilo se je to, kakor slišim, ker je do _6_;_ še pol ure manjkalo, da se izpolni sodniška služba: kaj dru-ze ga niso imeli opraviti, ker pa je bilo kako delo en offo potrebno, poklicali so za in-termezzo ta dva potepuha". !!! Rečanov je poslušalo vse polno in tudi taki, ki so pred le laški znali, razumeli so dobro vse skoz hrvaško obravnavo, n.pr. Frankovi c in celo Valušnik, en garibaldove c, "ungere z", postopač in rogovilež . Ta j e prišel menda vadit se in pripravi jat na kaj enakega - ko mu oče ume rje in premoženje poteče (kar je blizo) ne vem od česa bi mogel živeti ta tepec razun od kradeža in tolovajstva. Morebiti bo sedel, pred ko e-eteee preteče 7 let na ravno tistem stolčku, , na kterem vidil je te tri dni tega Novljana sedeti . Fosiušavce je predrznost hudodelčeva tako razkačila, da bi ga bili na kosce raztrgali, ko bi ga bila sodba njim izročila. Med njimi stal je tudi Anton Jankovih, .posebno pazljivo vlekel je na ušeso vsako besedo svojega rojaka. Obledel je še bolj, kakor sicer to biva, kakor da premišljuje nestanovitno srečo svojih e ose š čanov: $T j egov brat kance lar omahuje, zoper Mateja teče pravda, ker je zapretil nadsodniku Barčicu, da ga da zapreti če v Novi pride: in on sam je 4 6 . bil te dni v "politiki" prvikrat" napaden zavoljo Čl, kteremu sledilo bo še hujih napadov; dv . svetova ve c krzljak tudi Novljan, je djan v penzijo, zameri vsi se "banu j nadbilježnik župani jski lludrovčic dto bovl jan izgubil je pamet: podžupana Vončina sovraži ves izobraženi svet kakor hudiča: restavracija ga vrže brez dvombe s službe i.t.d. 22. sept. Spal sem sladko, sladko. Sanjalo se rni je zopet o prvi, zadnji in edini pravi ljubici v mojem življenju, o Henguški Pran-ciki . V sanjah prikazala mi se je tako bledornila in zamišljena, kakor je bila v 15• letu, takrat ko je moja ljubezen dosegla stopinjo moči, nadušenja in naj čišče nedolžnosti, da dalje ni mogla več rasti temuč le padati. Ali umrla ni še do zdaj in nikoli ne bode: kar se je zaraslo in razraslo v lu letih v srcu, ne da se več izrovati, razun ako izruješ srce. -Omožila se še ni in tudi jez sem zopet prost: zavezi ne bi se našlo dosti spotik in over, ali kaj pomaga vse to, ko naju loči za vekomaj neusmiljena os oda . Dala nama je narava tako razne misli o vseh rečeh, tako razne občutke, tako razno odre jo, da bi ravno zakonska zaveza brez dvombe ubila ljubezen, ki ostane brez nje večna. - Bral sem cesarjev razglas narodom, ki sistira "februarpatent" začasno; khoče se vladar pogoditi naj pred z ri in Hrvati etc. etc. Mnoge besede zdele so mi se kaj sumljive, ker so čudno temne. Mora se bolj ugibati, kakor pa se razumeti da. Glavna misel je tudi v tem manifestu: Beichseinheit. - Sklic ogrskega zbora imele so pred ogrske novine kakor baba vseh bab vampasta 7/ieneri ca . Prišla sta k meni sedmošolca Zamljic in Orlič; naenkrat ta obledi in se sesede: prišlo mu je slabo. Denem ga na posteljo, mrzla voda, juha in spanje ga zopet okrepčajo, da je mogel vstati in temfanja malo pojesti. Sicer sem se celi dan lenil. Mošt je tako močan, da ga človek prav lahko z vodo meša. Pol vode, pol mladega vina dela prav ljubko pijačo Zvečer je prišel k Florianu tudi stotnik naše družbe - ves natrkan. 23 . sept . Bodulsko Ančiko sem zastonj čakal; če bi mogel, spravil bi jo pri Florianki v službo . Bila bi ji za kuhinj o dobra pomočnica - pa kaj ko vem da ne gre iz dobre zdanje službe. - >. Seka je polna tujcov, ki romajo na Trsat zavoljo Marijin. praznika, ki bo jutri, ali pa so prišli sim na semSnj . Kranjcev in Kranjic vse mrgoli; do zdaj nisem vidil ne ene lepe; večidel so grdo našemljene, mesto narodne nošnje nategnile so nase vsakovrstne, staro- in novofrancozke, mestne in kmečke, slovenske in hrvaške cunje, da so kakor strahovi. Ti ljudje so doma največ iz Čičarije, Bistrice, Pivke, Cerova in Čebra; na čast in ponos nam ne služijo žreve č; toda morebiti da vidim pozneje kaj bol j ih in lepših . Tudi "Abendblatt V/ieneri čin" p o-trja, da je Februarpatent prič. po poldne sem vidi 1 "bolj brhkih deklet z mrežastimi pečami in tudi s cizeji, kterim sicer ni ne duha na sluha. Imele so vse bukve v rokah, po obleki se pozna, da so doma vse iz Bistrice - in tako so te naše rojakinje edine čast ženskega spola rešile. Sicer se šetajo po mestu brezštevilne, strašne grdavši; ker so tudi Eeškinje pošastno grde, bi bilo človeku pobegniti, ko bi ga nekoliko Bistričank ne držalo. Toda in puncto puncti" ne 'da se nič opraviti. Ko dve zali v krčmo pridete, vstanem ter jih vprašam: odkod? Krvavo grdo pa me pogledate in šinete na cesto, rešivši se srečno iz parkljev deročega peklenskega leva, ki nikdar ne počiva in ohranivši ravno toliko kocin, kolikor ste jih prinesli v krčmo. - Bodulsko Ančiko sem vidil, pa ne govoril z njo. Vse mi se zdi, da je premenila službo, kar je zlo, zlo čudno. Bog ve, kaj jo je na to pripravilo. Zvečer "barufa" med Florianom in llirsch. sinom . 24 . Vreme lepo, da se ne da lepše želeti . Začel se bodem spet kopati . Pa kaj ne bi bilo v primorju roplo, saj sem vidi 1 na potu iz Fužin v Mrko-palj cele šope cvetočih, marjetic STB. sred septembra ino v višavi med 2000 -do 3000 čevljev nad morjem. V staroverski cerkvi izganjali so hudiča (NB . 1065 • g.!) iz neke obsedene (!) babe naše vere. To reč moram bolj na tanko izvedeti. S Hamperlom sva šla pod s. Križ k Srdoču: prinesel je mož nazaj cel "Donner-v/etter-paraplui" . Srdočeva "Micka" pa je res "dečva" da ji ga ni para: toda rose ni več, premenila se ji je že v mastno, slastno, debelo smetano. Fantje, kje pa ste? Ali se je ne bo nobeden lotil? ala ste mi prave pizde! - Pila sva starino, mošta še Kastavsčina nima. Grede po novi cesti zagle- dala sva ve 5 otrok, ki sojstali na skali vrh ceste. Med njimi bil je tudi eden ženskega spola v 17. letu prav prijaznega obraz-čka in vabljivih Cizejev, naenkrat stopi v me "duh", ter začnem napadati trdnjavo, sc. plezati čez trnje na skalo ali ni šlo naglo. Otročički so utekli, izginil je tudi tisti v 17 • letu . V takih rečeh nima Janez nobene sreče več, če ravno je v "naj boljših letih". Dobro bi bilo, ko bi človeku pomagale fraze! Ali deklice ne potrebujejo za ljubezen "naj boljših let"; pajdašijo se raje z 20 letnimi smrkavci, ne pa z vinskimi filozofi, kte— rim se je smrkelj , ta con-ditio sine qua non, že skoraj posušil. Li smo samo za eno rabo v tem, da smemo namreč kakega angela obvarovati strašnega staro—deviš-tva, za povračilo pa dobiti in nositi: 2 p . sept. Ubijave c obsojen je na dosmrtno ječo. Staroverski pop izganjal je zopet hudiča. Sam pravi , cLa je p op red z e tri zaposil pa ho tudi tega. Presto ljudstvo govori, da imajo "Grki" za to reč več oblasti kakor naši duhovni. Pop se je pogodil z babo za 200 gold. kakor slišim; do zdaj ima še hudiča v sebi, ali jutri bo neki pobegnil, toda ne skoz usta ali rit, ampak izza nohta na kazalcu, čudno v tem exorcismu je to, da se pop z žensko pol ure popolnoma nekam' skrije. Hudobneži menijo, da ji goni takrat hudiča noter, ne pa ven. Sicer so ga že danes ez ofio po licali, kaj dela in tako morebiti izgubim jutri gledanje tretjega d janja te farske komedije. Bodilska Ančika je res v drugi službi blizo morja. Nisem j o vprašal, zakaj je šla iz stare . Še ta je se z Borojevicem in Budisav-1 jevičem sreča, jo; nosila je v naročju malo dete; sirota služi morebiti za pesterno . Ogovoril sem jo, ali ona je sramo-vaje se zavoljo moje tovaršije, čez in čez zarudela "in domu tekla". - Ljudje ne pogovarjajo se nič druzega kakor o pijanstvu v nedeljo na Kosmov dan, * ko se bode nastavilo prvi krat mlado vino po vseh krčmah bakerske oblasti. - V Beki začela se je moč letošnjega mošta že kazati sim ter t je . Ribničan Matija stepel je do krvi Ribničana Jakoba: Zel'in mož , Kranjec , un-stran mosta dobil jih je od svojega hlapca, Kranjca. In tako more se reči zopet za naše rojake: Si e h a b e n den Beigen eroffnet! 26. Sept. "Vreme neprijetno, mrzlo, včasi zabri je barja. Začelo me jje po trbuhu grizti in goniti "na cesarsko hojo" . Bral sem Prešo, vso potrto zavoljo Schle swig-Holsteina, in žalujočo na grobu slavne Pebruar-verfassunge . Ta list pači in krem-ži se tako, kakor da bi bil "vražjo juho" pil, skuhano iz čmerike, pelina, košutnika, pasjega česna, krena, paprike, kačjih jagod, čiškega jesiham vremskega cvička in še kakih sto enakih dobrot . Nemški genij, toži "Preša", je "prič" , nemška čast 11 rič" , z eno besedo: o jeh - mein lieber Augustin - A11e s ist hin; pravi da gleda.jo zaničljivo na nemškega pan-krta Madjari, Hrovat je etc. da Rieger ve, zakaj je dal češko gledišče razsvetliti. -Tako nejevoljna ni še bila ta švabska kurba še nikoli , od kar se po svetu goni in 1 a j d r a . - Bodulsko Anico videl in z njo nekoliko besed govoril. Reva šla je prat s keblom na glavi, bržv_kQ_ne plenice in otročje cunje! Homer pripoveda, da so ukvarjale se s takim delom celo kraljice in kraljične, ali dan današnji je taka "moda" le še veljavna z.a kravarice in svinjarice, sicer spada na posebne umetnice, kterim zato "perice" pravimo. Vidim, da jo take opravila ne peko preveč: shujšala je res ali dobra volja ni je zapustila. - Razsajaš Matia in Jakob sta se hudo ravsala in preklinjala, pogajaje se zavoljo pretepa. Matia plačal je 10 goldinarjev in je vzel Jakoba zopet v službo in bilo je konec pravde. Popoldne sem spal, če je prav vsa vročina že nehala: to dela novo vi no. V sak opoldne ga poderem po tri merice . Zvečer nas se je zbralo več pri Florijanu: jez, maš ini st Ilamperl , Vrbanič, Ditinger, Jurkovič z dvema drugima,meni neznanima in nazadnje mili naš V&ka-novic. Že zdavnaj ni bilo takega in tolikega omizja. Veselilo me je , da se je pogovarjal vsaki ra.d s Hamperlom, če prav je bil nekoliko, se ve d S., umazan , kajti je prišel od dela: na to stra n demokratiavsakako dan današnji napreduje . če dalje bolj spoštuje se vsaki, ki je vreden spoštovanja, bodi "visok", bodi "nizek". Manj pa me je veselilo, da so Jurkovič in njegova tovarša pogovarjali se dolgo časa samo po nemški; vsi trije so Hrvat je; ala je piškav en del hrvaške inteligenci je , slasti vradniki in kupci! : tako moralno zamorjeni še mi Slovenci nismo. Pogovarjali smo se dolgo se ve o izganjanju hudič j em . Izvedel sem, da se obnaša pop kaj moški; trdi, da ljudem v takem pripeti je ju pomaga vera, da ozdravijo; naj se že misli o hudiču kar se hoče, kdo mu more braniti , da moli za revo . Menil? je neki tudi, da bode prestopila k starovercem s zato? je neki sprejel jo tako prijazno in uslišal njeno prošnjo. - Tako govori far in kar se plačila tiče, mu se še treba ni dosti braniti. Naši farje kupčujejo tudi z zakramenti in celo z Bogom, pogaja je se dostikrat in prepirajo z ljudmi za denar, ki jim se ima dati za mašo. Res, da jim je od tega tudi (ali ne samo) živeti,sli nesramnost ostane nesramnost, če se počenja tudi iz sramežljivosti. Če ukradem, sem tat, in nič mi ne pomore izgovarjati se, da sem zato ukradel, ker od tatvine živim. Polovico te grdobije pa nosi vedno država, ki rabi cerkev za kurbo, ne dajaje duhovščini dovolj poštenih dohodkov. Za na j bolje pa imam, da bi narod duhovne sam volil in sam plačal, toda popred morajo mu se sneti s pleč grozoviti državni davki, proti kterim je nekdanja tlaka in desetina prava aurea aetas. — Dekla Tonka se ga je navlekla do vrha, razbila veliko mero (4 vrčev), izlila vino v vodno posodo, izpustila starino in novine, rajtala ljudem vrč po 22 (mesto po 44) soldov, obešala se na starega kavsa, zahtevala, da ji izpolni Hamperl, kar ji je v nedeljo obljubil (: - ) etc. Tudi vasi okoli Eeke so se strašno oživile: od vsakod doni kri č, petlje in kletev. Začel je vladati Kurent tri-m ujphans . 27 . sept . Vreme vetrovno, zimska suknja ni pretežka. V&kanovič mi je pravil, kako grdo govori o Hrvatih arhitekt Done gani, pravi, da so pred dve sto leti še otroke jedli ! in ta sakramenska kanal ja učil se je v Rimu 3 lota o trosku škofa Štrosmajer ja, češ, naj far le plača, sicer naj me pa pišejo v rit on in Hrovat je. 'Taki škrati morejo se izleči pri moji duši samo na Reki, kjer se je vgn jezdila ne le tal. mad j ar— ska apakarija, ampak še vsakovrstna druga nesnaga, nesramnost, nepoštenost, brezoožnost, gnjila lenoba, volovska neumnost, kurbarija s sestro pre-šestnico, smešna, lačna napuh-njenost i.t.d., i.t.d., i . t . d . Danes jedel bom prvikrat jesenske rake, funt po 16 soldov. Ob desetih začne se skupščina. Iz gorskega okrožja, slišim, prišlo jih je malo. Do zdaj videl sem le enega znanega, lokevskega fajmoštra Mrzi jaka . Bil je pri starem škofu Ošegoviču v Senju, pravi, da ni celo nič tako oslabel, kakor nekteri čenčajo in mu žele. Skupščina je bila dopoldne malo polna in jalova. Vončina bral je službene pisma z ošabnim glasom, pa vendar tako mevžast o, da ga nisem skor nič razumel. 0 "disciplinarni oblasti" steklo je vse brez debat, vendar ne vem, ali je ta reč potrjena ali še visi. Dokler sem bil jez notri , še ni prišel ne Barčic s svojo zvesto kohorto, ne vinodoIška duhovščina. - A . Marijasevi ca srečam večkrat; ves je omamljen, kimajo z glavo in ramami kar zdihuje in toži zoper sedanji "kaos", zoper mi seri o in napačnost tega sveta. Danes mi je zastokal tole: "Bože, šta če biti iz nas, šta cc biti!? amice Karbonarii i proletarci uvesti če posvuda prevrat, krvave sudove, ubitač-ne revolucije, amice, Schre ckensre- gierungen ohne Konige, anarhiju, grozu, ateizam. -Uhu - u - ju - ju !" Ha skupščini vid.il sem bivšega osmošolca Zadrana Pallua-ta. Pravil mi je uni dan, da so "bili reški učenci v pristavi njegovega strica na Trsatu, ter so se prav po hrvaški narodno vedli in veselili. Mizni vodja - kučegazda, stola ravnatelj - bil je Ben-ja. Pallua ne vedoč pred za te navade moral je za kazen več kupic popiti. V tem društvu moral je tudi zakleti se, da odstopa od Lahov, in bo sledil za na prej slavonsko zastavo. - Ha šupanijski hiši vila se je narodna zastava, ali od starosti in dežja se je modri del skoraj pozeleni!. Malum omen! slasti, ker so na Beki in od nekaj časa tudi na Dunaju (kako dolgo Bog ve) belorde če - zelene tudi srca in obisti! - Laun (colle ga! podpisal se je za krivo pričo zoper mene, ko ga še zraven ni bilo ondi, za kar je pričal) prestavljen je v Zagreb. Vidim, da se ni prilizoval zastonj Antonu Jankoviču in njegovi ženi. Kot referent o meni bodil je dolgo tudi k Florijanu: nimam dokazov, da je "referiral", ali tako gre govori ca. - Bine prodajajo se skoraj po nič - sardele po 2, osliči po 5 soldov. Govedina je v mestu po 22, unstran mosta na Bani ji pa po 12 soldov, zato prinese se vsaki dan skrivaj veliko mesa v Beko . Spal sem dobro do 6. ure, 2b . sept , Dan je jasen, brez vetra, bo treba, iti karno . Z bodulsko Ančiko se dobro razumiva. Ob dveh greva z zdravnikom Mullerjem, Čehom, v Baker in pijemo (tudi učene c Laska se pridruži) novo pol - vino, pol mošt . Vrača je se spustiva se v pogovor pred neko hišo s če do mladih deklic, in Mu1-le r je priznal, da je devetero-fant prekleto moški se ponesel ; mladenke so kar zijale v naju, pa kaj čeva sama zoper toliko vojsko! - V Reki vse pije, pa je tudi vse pijano: v papirnici treba je že zjutraj revidirati, koliko pride pijanih, da jih proč pošljejo. Skupščina se je menda končala, zavolj prenosa sodnije v Rovi rekel je Mate Jankovič: če je prav Barčiču, da se podere v Crikvenici nanj hiša, je pa tudi Hovljanom, ker so češ le za voljo nje ga! želeli , da pride v Ilovi!! Gut gebrullt, Lowe! Cesarski policaj Parma rekel je zastran skupščine 1. dne , ko je vse molčalo "mra-morkome", da je zrak v nji bil nekako "schwu1". pač je to uganil.fr Hirs oh je šel v Ljubljano s sinom. Pekel je, popotoval bodem res da po noči, "aber man kommt wenigstens als ehrliene r Mens ch bei pag nach Laibach". Prav modro se je držal, spregovarja je te perut as te besede . Zvečer prišli so k Florianu Rečani. IT e k sensalmi je djal, da me povsod po mestu, kamor pride, hvalijo. Janez pa se je spomnil na zgodbe pred 4 leti, ko ga je v krčmi "bandiera biancha" iskalo ve č ko deset Rečanov z nožmi , da mu dajo pod rebra "una cortelada11 . 2^ . sept. Bodulska Anica rekla mi je, da pride v nedeljo vsakako k sv. Kuzmu: devetero-iant se bo P8- vsakako pripravil, da se ne osramoti . Skupščina je bila zopet, padalo se je na Padavica, nima zastonj tega imena. Odkrilo se je zoper tega lumpa marsikaj , n.pr. da je zapovedal ex of±'o zdravniku, da mora puščati nekemu bolniku! Nek Dolenec prišel je k Florijanu, izdajalase -ge za Nem ca in hotel meni l/2 merice vina plačati! Služi pri Franko-viču. Pravil je, da je živel en čas v Lulcovci in: v Česnovo hišo smuk Je Česnovo vdovo fuk. 30. sept . Grškemu popu obljubila je tistih 200 gold. za izgon hudičev gospa Esterhazi - ca. Pop je čvrst Streme 1 j - in Esterhazica bi rada hudiča sama v se dobila j ne privošči ga drugim. Obsedeno je magistrat odpravil nazaj v Lošinj , kjer je doma. - Dekla Tonka gre iz službe . Za Junker-ja izvedeli smo, da ni inženir, bil je pred ka-det-feldvebelj, pa so ga ne vem za kaj zaprli in potem zapodili. V tehniko hodil je le eno samo leto-. Zdaj je odpopo-t oval v Egipet. - Zefa na Banii nastavila je novo vino po y2 soldov. ICdor ima preveč denarja, pojde k nji. Vrbaniču dal sem za Mitaši-nevicevo hčer pet bukev: Vukove nar. p.; Kapetanovo hčerko; leptira Zrinjskega in "Grobnik". To je še deklica stare korenine , ne zna hvala Bogu ne nemški ne laški; vojaki jo imenujejo zato "die schone Narodna" . - Vino je tako močno, da 4 merice prav prav težko izpijem, sl. še nečem upijaniti se. Od 23. do zadnjega septembra polokal sem pri F1orianu 40 meric letošnjega. I ♦ Oktobra Z bodulsko Ančiko govorila sva v veži: rdečica oblivala jo je do vrh čela ------- S. Kozem gnal je tisuče Bečanov proti Dragi: zvečer vrnilo se je skor ravno toliko ti suš pijanih nazaj . Kalina točil je prav nektar. Sim ter tje so se hudo pretepali ali pa zmirjali, podili, vino izlivali, posode pobijali i.t.d. Pred Kalinom ležala je pijana baba v strašnem stanju, da se je mislilo, da bo p ogi nila $ v vežo pa je šel en čas s prvega poda formalen vinski dež, priletelo je tudi nekoli ko strel, v podobi merice in poličev. Od Beke do Bakra bila je vsa cesta polna pijancev in pijank . V Dragi imela sva sniti se z Ančiko, pa se nisva;'vsdig-nili so se na enkrat med nama nekaki "Mi ssverstandnis si". 2. okt . Bel sem 0 "bolnim"Vrbaničem v Kas tev na soma j, ki je bil tako živ, vesel, 0 eno besedo "vinski", da še malo kedaj tak. Vrti14 in vrtile so se na treh plesiščih se ve da 0 godci, plesal se je tudi "horvatski ta-nac" s poskakovanjem in pribijanjem. Obedovala sva pri Zavidicu dobro in drago, Franci lca je pa še smirom "fest" ukljub svoji dvakratni šet- nji v sveti Rim. Stari znanki Gro bniski Jelici kupil sem par zlatih, uhanov za 36 soldov. Zelene oči so se ji od veselja kar blisketale kakor mački, ko klobaso ukrade . Y nedeljo je obljubila k meni pri ti. Hjeni sestri pa je kupil za nekoliko soldov Vrbanič iglo, se da tudi z1at o . V Srd o ču zaspal je na mizi in spanje mu j e sitno bolezen nekoliko pregnalo . Grede v Kastev sva se zmočila precej dobro, dež skazal mi je dobroto ter mi očistil klobuk in suknjo, ki sta tega že prav prav potrebna bila. Vrbanič pa se je bal za novi klobuk in je vteknil ga pod staro sklefe t o, izposojeno v krčmi na Peklinu in tako grdo, da je mislil, da ga utegne zato v ICastvu še kak žan-dar prijeti "als ein hochst ver-dachtiges Individuum. Klo-f e ta delala nama je veliko smeha ali novi klobuk je _ v ve , ostal pod njo popolnoma čist in suh Ker se je razvedrilo, pustil jo je na Zaviaičevi omari. - Smešen mi se je zdel vradnik Grlacia; ta mož meša rad v nemščino ali slovenščino tuje, ali manj splošne besede, pa se voasi strašno u-reže . Pravil mi je o planinskem fajmoštru, kak celot in trcial je pa je djal na zadnje s jednom reč ju, on je cel jako binar! Možic menda meni , da so jakobinci na-sledovavci in spoštovavci sv . Jako ba- 3. Okt obra . Švepavi vradnik Dubravčič pokazal je geografično znanje pri Florianu s temi le besedami, skočivšimi mu izza čeljustne ograje: Sta buncate za ovu granicu. Ja cu Vam kazati št o je istina. .TJ gornjo j granici gosp odine moj sta nu ju Vam svako jaki nacionalite- « ti; tu ima, u koliko ja to znam, gosp odine moj i Hrvata i Srba i Vlaha i Rusa i vraga i sotona. Pozna jem Vam u Otočkoj regimenti selo, gde di-fane, da jih ne razumi je ni vrag. To je rekel mož, doma iz gornje granice. Ot rokodele c Francetic, moj bivši učenec, sprejet je v goriš -ki seminar. Z hod. Ančiko sva se zvečer v veži prav od srca 1obzala . Missverstandnissov ni več. 4. Oktobra . Vetrovno, hladno ali prijetno . Prišel je k Florianu učenec Jakši c ter mu je moral dati za hrano prstan, kar mi je prav žal bilo, ko sem izvedel, kdo da je - namreč naj bol ji sedmošolec zagrebškega gimnazija. Frašral me je, kako bi se vadil v narodnem jeziku. V Zagrebu učil ga je stari osel Babo. Po cestah vidi se vse polno razbitih nosov. Prišel je Janez iz Polhovega Gradca z ženo vred. Pravil je, da ni ajda za nič - ljudje bodo živeli ob samem krompirju. Zvečer strašna turja. 5 . Okto bra . Zjutraj burja, prav hladno. V Novicah bral sem program slovenskih federistov, zdi mi se zelb kompliciran in zato malo praktičen. Če vlada toliko sprejme, ali respective dovoli in potrdi, bi dovolila tudi "vojvodino Slovenijo". Innerosterreich naj gre rakom žvižgat. Anica je bila zjutraj nekako "kokei", dala mi je roko, druzega pa nič. Všeč mi je, da more še zarudeti, sicer je na Eeki to že davnaj prišlo iz mode . K Florianu prišel je učitelj Kanz: povedal mi je, da je vdovec. Bil je dobro rejen in Židane volje; pravil je o Špi-talerju, da ne obči in ne govori nobeden učitelj z njim, celč rojak Tirolec ne. - Nad Grobnikom padel ne sneg. 6. Oktobra. Vstal sem ob šestih, videl Anico in Učko, - sim ter t je belo, s snegom pokrito. S Kancem se zmeniva, da greva v Baker, .ali mož je to pozabil; ujel je bil sinoč strašen paraplu. Zavoljo natakarice začel je k Štruberju hoditi far; on ji celo nič ne brani , temuč ji je dal samo lepi nauk, naj mu ne da precejj zanjo bo prav, ker dobi tako veš darov, še se u-stavlja in obotavlja, zanj pa tudi, ker bo prišel far vsak dan k njemu denar trošit. pri "Zvezdi" jedel sem zvečer prvi krat to jesen svinjsko meso z zeljem . V novinah berem, da se na Hrvat-skem federalna stranka začenja organizirati: Štrosmajer in Mra-zovio sta se dogovorila: z njo bi se rada zdaj združila tudi izdajavska druhal Ma-žuraničeva - tako mrcino treba prepoditi ne samo z bičem ampak s kičem. Jakšiču posodil sem Miklošičevo delo: Ver gl . J'or meni . 7. oktobra. Z Jakšičem šla sva v Opatijo: pri Pepiču je rifošk (ne naj bol ji) po 70 soldov. Jelušic na Volovskem pa ima nebeško kapljo, če ravno je pretočil za butilje še le pet krat. Slišim, da prodaja vrč po tiO soldov: popila sva ga pri njem tri poliče in pojedla malo juhe in bržole. Mož od konca ni mislil nič rajtati, fant mu je ujel trojko, pa misli stari, da mu se da še pomagati. To je vzrok njegove namenjene darež1jivosti. Pravim "Hamenje-ne"; zakaj ko izlečem iz bukvi c 2 goldinarja, prašavši za rajtingo, se je zdelo Jelu-šicu le malo težko, da ne bi nič vzel in odmaknil mi je e_n goldinar, češ, ker se morebiti sinu trojka vendar le ne da popraviti, treba je varovati se škode. Ala so ti primorci praktični ljudje! - Pogovarjajo se z Jakšičem spoznal sem, da je prav pameten mladenič, vsakako naj pametne ji v naših šolah. Prestavil je za zagreb. gledišče že tri igre: Pieško, Urbild des Tartuff in neko Preitagovo igro. 0 Babukiču pravil je marsikaj šal jive ga. Na Brajdi spustili so v morje velik lep brod, na njem vili ste se 2 madjarski zastavi. Mad jar čigar je ladja, imenuje se Je letič! ti. oktobra. Nedelja - lep, s oln-čen dan - po poldne šlo je vse proti Dragi, jez pa v društvu s Vrbaničem in Premudom raje k "Zvezdi" na klasično dobro in klasično drago črnino. Anči-ko videl zvečer; ne vem kaj ji je, da če dalje bolj peša in tako zdi. Novički program federalistov slov. imajo že tudi nemške novine, Presse, Triesterica, rešeta je ga po svoje. Ta ima nad programom napis: Slov/e ni sohe Zukunf t straume in na koncu oslarijo: Tanta erit mollis sl ovenicam condere gentem. V Školiču bral sem iz dolgega časa zopet Razlagove "Zvezdice". Tako more pisati, pri moji duši le tisti, ki je pa- pa mi se to samo met "v štant" dal. Dobil sem povabilo, da pridem 15 . v Kraljevico na skupščino ta-mošnje čitalnice, v kteri sem tudi jez družbenik. 9. Oktobra. Jug: skor vse oblačno . Meraške novine jeze se zelo na panslavistični odgovor "Moskvi-čanina" cesarskemu manifestu . Šelander prišel je nazaj, pa ni govoril v Varaždinu z nooenim učiteljem; v Zagrebu bil je pri Brton-celjnu, čigar "Localkenntniss" bi bil potreboval za nekaj ali Brt . žena je rekla, da ne sme imeti njen mož poleg nje nikakoršne Localkenntniss več. Pravil je tudi, da je v Mariboru na razstavi kme-tiško i.t.d. orodje tudi slovenske napise imelo, n.pr. pisoir - scalnik i.t.d. 10. oktobra . Zjutraj dež in po malem do noči. Bivši moj učenec in sedanji pravnik na graški universi Kure li c prišel je k meni. Prav zal in pameten fant je, tožil je zelo na Dalmatine, da so brez "značaja" , v Gradcu zapodili so jih iz društva Lahi in Zemci, ker se je izvedelo, da denuncirajo . 0 nesramnem kompletu mojih kolegov zoper mene na začetku lansk. leta slišal je tudi on, pravi, da se za druge ne čudi, razun za Kasali ja . Povedal sem mu, da je ravno ta naj veči lump bil. - Orehov pojem letos veliko, ker so prav dobri. -Vino je v mestu in unstran mesta skor enako drago. - Naš stari Hamperl je že tri dni pijan, ponudil mi je v vinu svojo hčer Malko, jez pa sem djal, da tako zdravi, mladi i skočni krvi nisem več kos, vkljub "naj boljšim letom", ktere sem učakal . 11. Oktobra. Hamperl prišel je na brinjevec že zgodaj zjutraj v nedeljski obleki. Vsakdanjo si je bil _s i n o o domu grede, sam ne ve, kje in kako, popolnoma posvinjal in suknjo tudi raztrgal. 0 pol petih je prišel še le domu. Rekel je gospodinji, naj mu da; ona pravi, da ostane zvesta svojemu možu (v Egiptu zdaj), toda nje mu vendarle hoče storiti to piacere . Nato pokaže mu s postelje golo rit, da se bolj u-gre je in: Ona njega gleda, on pa njo Jeza- ga popade, lop na njo. Sicer je že 4 dni pijan, zmirom govori, pripoveduje, kako se je, ali kako bi se tepel, ter se šali in sme ja, ob enem pa trdi, da dela vse to le iz žalosti ; iz obupanja ker mu žena nič ne piše. 3 Kancem sva bila v gornji Dragi; točijo prav dobrega in na staro mero, vrč po 60 soldov, kar mi se zdi letos preveč. Kane si išče žene, rad bi tako, ki že nekoliko p le snu je, pravi, da bo plesnino že sčasoma ostrgal. eni, da bi na j bolje oral s kako vdovo (čez 30 let) , s čvrsto ne preveč gosposko tepko, da mu bo delala. Zelo ga mika na Reki služiti . Pravil mi je tudi da je bil v Labinu pri prijatelju, ki se ukvarja ravno zdaj s posu-šo cepiškega jezera, le močvirje in klečeti mislijo za zdaj d ja-ci na suho, jedro in curek pa pustiti. ICavsova rodovina pride kmali na Beko ob enem z zetom s; Mihe 1 j pa si je začel iskati druge j stanovanja. Res je prav britko, zraven sebe po noči slišati, kako uživa to kak drug, čemur smo se nadjali mi tako sladko in tako dolgo. Zakaj je živel pa z njo v eni hiši? Tudi v ljubezni velja beseda: Nemo propheta in patria. Stotnik Gatnik nas je zapustil, prestavljena mu je kompania v Senj. Preživeli smo skupaj v prijaznem pogovoru mnogo večerov pri kupici. Bog mu daj srečo , povsod, kamor pride ^to je pošten mož , sicer vojaških misli, ali ne taka napuhnjena ščet, kakor večina naših oficirjev. Gadnik je bližnja žlahta z mojim prelju-bim, bivšim učencem Matevžem Trnovcem. 12. Okt o bra . Lep, solnčen dan. S Kancem sva šla proti Kar— tinščici. Na svetu so ljudje, kte-rih naj strašneje skušnje nič ne nauče . Kanc imel je ženo pijanko žganjslco in vinsko kurbo razuzdanko in zapravljivko, vice in peklo ob enem že v življenju. Vse to je brž pozabil, hvali ženske čez vse, pravi, da jih le moški pokvarijo, same po sebi so žlahtne, nedolžne rožice: tudi žena .da mu je bila taka le zavoljo očeta ki ji je slab izgled dajal. Vidil sem da ženskim vse verjame, da mu ni pomagati, da bo zabredel morebiti še v grje blato, kakor ga je že gazil. Govoril rai je, da se je brž ko ne zaljubila vanj neka labinska gospodična, če ravno dopisuje nekemu kolegu! Škoda, da ima še le 27 let , ^ sicer bi se moglo z njo —ga?« " jetno in dobro živeti. Ona je "energične" narave in on pa tudi , kolega je sicer za posteljo tudi dober - prav bik -toda sicer 'bolj mevžast , tih in ne za društvo. - Oti ubogi Kanc ti ! V Trstu naročil mu je poglavarstvoni vradnik Hahn, naj pogleda spotoma kake so slovanske šole "das slavische Schulwesen iverden wir jeden-fa11 s heben u. fordern" mu je djal. Verjamem. Švabom teče voda v grlo, zoper Lahe potrebovali bi v Istri slovansko pomoč - se mi zdi, da so se nas malo prepozno spomnili . Hamperla je tlačila mora! prišel je k Plorianu na vse zgodaj ves preplašen in bolan. Smejal sem se mu, ko je zašel sim ter t je pretresati in ugibati, kaj neki ta mora pomeni, ni mu prišlo na misel, da je vlastna sestra svetega Kurenta. Zvečer čakal sem inic o, ali mi je odskakovala, izbegava— la, branila, izmuzavala se, jezila, podila me, dvakrat ušla in na zadnje po šten-gah utekla. Hudič razumi babje muhe in trme! 13. oktobra Zjutraj dež. V Baker mi se ne ljubi iti . Prijatla Hamper-la tlačila je že spet ta šentana mora, meni, da zavoljo prevelikega "grimanja in ca ;ovanja" njegovega srca. Pripravlja se za pot v Sgipet pa mu baba iz Ljubljane nič ne pošlje in nič ne piše. Kavs je dobil _si_ kaj čvrsto, mlado, prsato in ritasto deklo. Precej je opomnil Floriana naj vpri čo nje nič ne klafra, na Šelandra se je res prav razjezil, ko je začel govoriti nekaj o fajfanju Anico videl sem z otrokom v naročju, zagledavši me se obrne in začne pogovarjati v veži z nekimi babami, da se spolnijo besede tiste klasične ljubljanske pesmi : Sch.au, sch.au, ko me m o gre še ne pogleda me. Zvečer mi se je zdelo, da jo je nekdo spremljal, ko je po vodo šla. Mišem nevošljiv ne nji ne njemu: ne smemo biti taki skop-ci, da bi hot ' li pograbiti vse le za se. Maj poskusi srečo, kdor je junak: steza odpira se vsakemu; komur steče , pleskajmo mu! Hrovat je pravijo septembru Bujan, kakor trdi Miklošič zato, ker se takrat rjove jeleni gonijo. Čudno je, da se začne ta mesec tudi Janez zaljubljevati: to mu trpi tako dolgo, dokler pride zimski čas, ko pod kožuh zleze: potem je mir. Ali ni originalna ta Wahlverwandt-s chait! 14 . Oktobra. Grdo vreme, jug se tepe z burjo, mračno, dež vrsti se s ploho, ali Rečini se še nič ne pozna, tudi studenči-ne so še bistre, žejna zemlja ne more se tako brž napojiti . Rib poln trg. - Hamperl je res nekaj bolan. ICar zaužije, da iz sebe, on meni, da od žalosti, jez pa da še bolj od štiridnevnega "parapli"a . Anica mi je spet prijazna: punči-ke so pač aprilske. t Qro s e c K Florianu prišel je nek -tOseee ^Gsoeee iz Celjovca. Zabavljal je strašno na Ljubljančane, da so ošabni in grobi! naj bolj pa na Mokarjeve ljudi ! posebno na mater, češ ona je prav ideal nepriljudnosti I!t Kaj tako neumnega že dolgo nisem slišal. Da je Mokarica nepriljudna! bog pomagaj, ali je kdo to še slišal?! Kadar ji pride človek v krčmo, ga ne praša, ampak "praška", ne če bo talar, am- pak "talarček" ne župe, ampak "žu-pice" ne jedel ampak "papkal" in kaj "bo ne pil ampak " pup-kal? i.t.d. ta jagenček slovenski, ta blaga dušica, ta zlati ostanek starih S love nek zdel se je tedaj 1 oroš * emu bi-'u ideal nepriljudnosti. Pariz skrij se in zagrni v črno plahto, slava naj žlahtne je in rahle je priljudnosti ne gre tebi , ampak dem Karnervolk. Vi Kranjci posebno Ljubijanci pa je naj bolje da se žarijete kar živi v zemljo} kaj bi počeli na nji, divjaki vi in "peslajnarji", vi, ki še krofov nimate, sram vas bodi . 15 . Oktobra. Pravijo, da se sanja človeku to kar bde premišljuje. Preteklo noč sanjalo se je meni, da ležim pri stari, suhi Flori janki, da se poljubljava in bi se tudi globoko zaljubila, ho bi mi ne bilo se------ od cesar sem se zbudil. Naj huji opravljive c ne more trditi , da sem zbujen kedaj za ljubljeno gledal ali premišljeval to smrt . Tako jezil se je nekdo vselej strašno, ko je videl v krčmi, v ktero je zahajal , pošastno podobo sv. Meže . P o noči v snu pa mu se prikaže ravno tako grda, kakor je na steni visela in ga prosi za ljubezen. On je ves v njo zamaknjen, hoče jo vzeti precej k sebi v posteljo, ali je preozka za oba, pomiku je se na kraj in pomiku je, na enkrat zmanjka mu postelje -in čof telebi na tla, kar ga se ve da zbudi. - Bolj pametno pravi o tem srbska narodna pesem: San je laž a - a Bog je istina. Po poldne imela sva s Florijanom pri butilji v moji in njegovi stani ci konferenci jo zastran Hamperla, kako bi mu se pomagalo, da more saj do Trsta priti: zgovorila sva se, da nama bo pustil obleke in drugih. reci, kar more, pa mu da za to Flori jan popotnino; če bo kaj škode , bova nosila vsaki pol. Ge ne vrne v 1 1/2 mescu, da smeva zastavo prodati, pa se ve, da bova dalje čakala $ kdo bo delal škodo poštnemu revežu? Žena mu je vendar le pisala, pravi, da denarjev ni mogla zanj nič dobiti, sama živi slabo, stanuje zdaj pod streho, zjutraj še kafeta nima, ki ga zauživa vsaka prosta baba. Hamperl jo obžaluje, še bolj pa otroke, jez pa si mislim, zakaj pa nič ne delajo preklete njegove gosposke lajdre in cape, baba in hčeri, zakaj se pase doma sin brez opravka. Gorje si ga vsaki hiši , kjer ne leži palica na polici. Hamperl je prav, prav pošten siromak, ali je dal domačo vlado iz rok "seiner gnadigen Frau Therese" pa je delala z njim kakor svinja z mehom - zdaj trpe vsi, toda on gotovo naj več. Prija-tli so ga zapustili, če ravno so strašno "morali s che, solide u. characterfe st e deutsche Manner" nam slavjanskim "barbarom" pa se le smili, da si ga prav še le dva mesca poznamo in nismo z njim bratovščine pili. -Dokler je prejemal v ljubljanski cukrarnici plačo nadmašinista, dokler ni storil na svoji dve hiši ne krajcarja dolga, dokler se je usedel za gostno njegovo mizo vsaki, kdor je hotel, takrat so mu se ti prekleti kul-turtragerji lizali, sladko smejali, roke mu stiskali, objemali in ljubili ga in častili in pozdravljali "unser Preuni Ehren-mann, unser 3chatz Hamperi" zdaj pa ni nobenega več, da mu da saj toliko, da pride z Reke v Trst - zatajili so ga vsi - prekleti nemški hinavci !!! Vreme je strašno grdo, deževno, da se ne more nikamor. Hotel sem iti na čitavničino skupščino v Kraljevi co , pa kako? Zvečer p i*i š e 1 je spet tisti 1 0-rošec - zvedelo se je, da je doma blizo - Idrije. Ta pot zabavljal je strašno na "Kranerje" in na Slovence. Dolgo smo poslušali ga potrpežljivo, na zadnje pa se vzdigneva s Šelandrom in zagrmiva, da se je vse treslo. 'Orošec je, ves neumen, zijal, omolkni1 in se pobral. H amperi poklical ga je bil še pred na dvoboj, na boksanje. Oba šla sta res ven - scat. Ko pride Hamperl nazaj, mi reče, da se moram pa jez boksati, ker se 'Orošec neče . Enekrat mahneva s pestjo in Hamperl zvrne se s stolom vred na tla. Vrglo ga je bolj vino, kakor jez. Hčer "Malči" mi je ponujal spet in rekel, da jo bo prisilil, da me vzame, če me Bodulska Anica meni menda, da sem strašno bogat. Ona reva, jez pa bogatin ! - se ve, da se kaj tacega ne ujema. Vidim, kako je prepričana, da jo jez le zapeljujem. Rekla mi je naravnost, da me ne če več za p rijat la. Prašam jo, če me hoče za sovražnika. To pa tudi ne, mi odgovori in izgine . 16. Oktobra. Zopet lep, s olnčen dan. S stanovitnostjo doseže se vse. Osval dova hči je tako dolgo letala in ozirala se za"hlačami", dokler se je nek vojaški muzikaš usmili . Zagodi1 ji je kmali marš, tako tečen, da se ji trebuh prav veselo redi. Bo treba kupiti zibel in naučiti se sladko arijo nezakonskih mater pesmi 0 ja - a ja - tuta Bog daj, Bog daj, skoraj dva. Slišal sem ta mesec več pred neznanih besed. Krčani pravijo: la-gic ( commoder Sle n s ch) lagičairi (brez dela živeti, postopati) Kastevci imajo besedo "debela voda" v pomenu mehka, ki se navzame zemlje. — 11 ve čide 1" rekel je prost Kranjec (Žorž) ki se ni naučil je iz bukev, do zdaj slišal sem vselej ve čtal in mislil, da je "del" prestava novih knjig in časov. Šta jarski Slovenci govore "z vekšino". P o poldne sva šla z Jakši čem na grobniško polje in po tem okoli na Peši-tov mlin in Drenovo nazaj v Reko. Vreme krasno, pogled na Grobnik in okolico ni še nikoli mi tako veličasten se zdel, kakor danes. Drevje in polje je večidel še zeleno, po njivah vidi1 sem prav drobne bučice, vročina jim ni dala rasti, ali zelje pognalo je silne, toda mehke glave, izjedne so kakor rešeto. Po grobniškem polju podili so se celi roji tičev. Re-čina dobila je zopet vode in je bobnela mogočno čez rebri navzdol. Z mosta se vidi skala, s ktere je skočila hči ne- kega bavarskega naselnika v valove in se ubila. Oče ji je hotel dati gospoda, ona pa je ljubila priprostega čevljarčka. V mlinu sva pila. Sedela sva kaj prijetno nad šumečo vodo. Otroci ino psi pa si) naju čudno gledali - v ta samotni kraj malo kdo zajde . 17. oktobra. S Šelandrom šla sva po poldne na Volovsko: pila sva nebeški rifošk po 60 sold, še osem krat pretočen. Ta kapljica ozdravila mi je zopet želodec, ki mi je bil dva dni tako bolan, da nisem mogel skor nič naužiti. Vreme imela sva prav lep o. plorian je šel še včeraj v Kaste v po vino pa ga danes še ni nazaj, zato se Hamperi ni mogel na pošti zapisati 5 misli spet v fabriko nazaj iti, ker je dobila nek veliko dela. Id. okt . Nič posebnega. Vreme nestanovitno. Za spremembo bil sem enekrati pri "Zvezdi" v krčmi. Popoldne pri "Kalini" - sam. Vino bilo je dobro ali ne extra in vendar po 40 soldov. 19 • Oktobra Neprijazno - hladno - na morju valovi. Anice ne vidim, pa je tudi ne želim in ne iščem: na vrata trka zima, mi pa raje imamo sladko kapljo in'vesel pogovor, kakor pa neslano - sladke burke v veži za vrati. Ljubljanske klobase sem pri "Zvezdi že enkrat jedel, danes popoldne jih dobi spet - s starim Štajercem mi bodo hentano teknile. Vradnika de Luca (Tirolca) je krčmar Lune (Kranjec) zavoljo dolga do gat zlekel in na cesto djal - pravijo da zgubi za to službo. Tudi sicer je slišati vsaki dan o novih pretepih med pivci brez razločka, ali so pripro-sti ali izobraženi, v cesarski službi ali v nobeni. Vino pa se je zelo, zelo podražilo$ Istrani hočejo za cviček (sit ve nia ver-bo - letos je tudi vsak cviček dober) po 10 - 12 gold. vedro. Vzrok je, ker se je pridelalo sploh, manj, kakor se je upalo, razun vzhodnega Vinodola. Hodijo mi na misel svečanosti, ki se pripravljajo za jutri v Pragi, Ljubljani in druge j zavoljo "diploma" . Pri nas na Reki pa je vse tiho, ljudje se za ta dan ne menijo, po cestah vidim visoke cilindre, flegmatične obraze penzioniranih oficirjev, žalostne in vesele ljudi , ki se spravljajo v Egipet, zaspane branjevke, prav na lahko (če prš.v je hladno) oblečene moj-škre in pa sim ter t je kakega pijančka ali malega reš-kega lacarončka, ki preža, kako bi ukradel kak pečen kostanj ali pobral kak konec dokajene cigare. Vsaki dan gledam po ti carjih, da si napolnim prazne kletke, ali sem jih do zdaj še malo opazil. Lanjsko premokro in letošnje presuho leto, nam je uboge, sladke pevke strašno zamorilo. Tudi zajcev ni, kakor sicer, toliko na prodaj, kar o bža luje močno moj "precartani" želodec. Dunajska "presse" začela se je zo pet zoper Ogre ("ultra dualiste") penčiti . , ker je rekel Deakov organ naravnost, da nimajo nič z narodi "diesseits der Lei-tha" , ampak le z edinim monarhom . Major Mauler izrekel je v krčmi perutaste besede: Bas Ivlo-vi eren de der FuhlkraiTt ich meine, die ?rauen. Ali ni to galantna definicia, toda je dobro bilo, da je pristavil, koga misli, sicer bi ostale te visoke besede do sodnega dne skrivnostne. Vladini manifesti pa so dostikrat še bolj mistični in vendar jim manjka vsacega tolmačenja. Pri zvezdi jedel sem s poetičnim apetitom kranjske "ž gan-ce"| letos menda prvikrat. Oj kako mi je dišala ta domača re- jed! oh., kako bi šele slastna bila, ko bi jo pripravila moja dobra, sladka, zlata, rajnka mamica. Rekel bi: bog daj pokoj njeni duši , ko ne bi prepričan bil, da ga uživa. Za božje angel je je božji raj. - ........ Po poldne sem dve uri spal poleg malovredne navade, kteri sem se udal. Sanjalo mi se je spet o Franciki , prikazala mi se je tako priletna, kakor je res, zraven pa resnobno prijazna: dolgo sva pomenkovala se o preteklih letih. Me vem, kako sva se ločila: ko sem hotel priti k nji drugikrat, izgrešil sem pravo pot, izgubil neko palico, ki mi je potrebna bila in imel sploh toliko zadrg, sitnost in napot, kakor skoraj v vsaki sanji. 20. oktobra. Čehi in Slovenci se veselijo in od veselja poskakujejo, ne ker že kaj imajo ampak ker upajo nekaj zasačiti, kš.j pa prav za prav nobeden ne ve. Veselje zavoljo u- panja mi se zdi nekako onga-vast o . Jaz le to vem, da je danes petek, in pre skušene starke govore, da je petek za vsakoreč malum omen! Hamperl je poštenjak ali prav nemški "Bumler"} obleko nesel je k kupo. služabniku Mihe 1jnu in dobil na njo 1> gold.j p opred je govoril, da jo prinese k Florijanu, zdaj pa je menda mislil, d§, mu da on tudi brez zastave 20 gold. Se ve, da iz take moke ne more biti kruha j človek, ki gre v Egipet mora spreviditi sam, da brez garancije ne more zahtevati nič. Se bojim, da si je v tem zelo škodoval, Florian (in respective jaz) ne bi bila ga za nikakoršne obresti prašala, Mihel j ga pa bode. Midva bi bila vzela nase vse sitnosti, mu poslati blago v Forto-Said zastonj, Mihe 1 j mu tega ne bo storil in se mu zato tudi ne more zameriti. Hamperl menda meni, ker ni bilo Floriana doma 1 l/2 dne zavoljo vina, in pa ker sem jaz zavoljo klobas in starega Štajerca 2 dni večidel se mudil pri "Zvezdi", da mu se blez hote izmikava in ga ogibava. 0 ti presneta, oberosterreicharska prismoda ti! Ta mož nas Slovence sodi po svojih Švabav-sih . Berem, da so postala Njihova pre-jasnost, prevzvišenost, pre častnost in (z eno besedo) preon-gavost g. škof - kardinal An-tonelli zdaj vojaški minister visoke vlade svetega očeta papeža Pij-a (to ime mi je šernbrano všeč) in jaz v globoki, in naj globočeji ponižnosti in p odločnosti spoznal sem za svojo naj prvo in naj ve čo dolžnost, voščiti Njihovo j pre jasnosti, prevzvišenosti , pre častnosti in (z eno besedo) pre ongavosti od srca srečo in blagoslov (velikonočni že ge n voščim pa vedno v svoji grešni sebičnosti naj pred sebi) in to voščilo zapisati slovesno in s kolikor mogoče resnim obrazom v te bukvice. Gospod angležki minister 1. Paimer-st on so umrli. Bili so za druge narode prav poreden mož, za svoj pa skrben, da malo takih. Bog daj takih sebi onikov kaj dosti nam Slovanom; šel je s sveta velik, resničen in moder liberalec - re qui-escat in pace . Svobodno besedo je govoril, pa tudi poslušal. Requiescat in pace !!! Hožmanič mi je povedal, da se je sošlo na čitavničin shod v Kraljeviči samo 20 druž-nikov. Za predsednika izvoljen je moj dragi Nikola polič. Živio! on je vsakako naj bolj resničen in vroč domoljub tega atesta; živio, živio! ! Žal mi je, da ga nisem mogel tudi jaz voliti . Pri "Zvezdi" pojedel sem ta dan štir! ljubljanske klobase. 3 hrenom so dale se kaj slastno hrustati; bile so prave domače hrustavke. Vsi Rečani ne bi naredili ene take . Stari Hirsch klobasa po svoji navadi čudne homatije . Ko praša Še -lander, ali je gospodinja, kteri je dal sina na stanovanje, mlada ali stara, skočijo mu izza čeljustne ograje perutaste besede : Nit olt, nit junk, ober schv/an-ger ! Od kar je pregledal Ljubljano, jo ima za ideal vseh dobrot ; kar ne more je prehvaliti. Pravi, da je Reka 200 let za njo zaostala • 21. Oktobra. Vreme mevžasto, kaj mi pomaga, da je nedelja. Tičarjev ni viditi nobenega. To je jalova in gobova gospoščina, ta reški "Corso" ; človeka napadajo berači tu kakor na kaki božji poti: če kadi, prežajo od vsakod smrkolini, kedaj vrže proč ali pa ga s prošnjami nadlegova-jo, naj jim da kos cigare. Če jih ne usliši, ga pa od zadaj preklinjajo in mu osle kažejo. Vkljub temu ostane ta ulica n o b e 1, sš, j se im nuje "Corso" . Rečani ne ponašajo se zastonj . da- Ha ha ha ! vidi se, da imam res vakance, še ne vem, kteri dan je. Trdno sem bil prepričan, da je ne s nedelja, zato sem dal se včeraj obriti, zato preoblekel sem z ju-„traj srajco, zato potegnil s krtačo dvakrat po hlačah in dvakrat po suknji, zato obrisal sem s starim robcem z vrha čevljev zastarani prah, zato oziral sem se po ti čarjih , češ, v nedeljo pridejo sim fantje iz kmetov, zato sem se čudil, kam je prešla iVienerica sebotna. Vse mi se je zdelo nekako rogovilasto in nenavadno. Zdaj pa vidim, da so bile rogovilaste le moje misli -danes Je še le sebota - živel sim celi teden za en dan naprej. He he komedije! Ubogo človeštvo! Čemu se rodi ioliko ljudi, kterim ne uživa niš dobrega ne truplo ne duh, kteri pa tudi ne delajo nič dobrega in celo ne vedo kaj je dobro, kaj ne, kaj pravo, kaj krivo. V Flori- janovo krčmo prišla je spet deklica, ima morebiti 10 let, pa ne zna ne očenaša moliti , ne ve, da je Bog, ker je nihče ni naučil in ne uči. Doma iz Bribira, pa jo je vzela k sebi na Gomilo (!) neka teta (ali ne prava teta) ne da jo redi, ampak pošilja zase beračit ; če ji ne prinese domu mesa, jo pretepaj in ta"teta" ima pri sebi še dva druga taka otroka. Ko revica odraste , prodala jo bode za kur-bo, kakor je to navada. Rekel sem mali, da ji dam sreberno šestico, če mi bo znala očenaš moliti, ali danes mi je spet rekla, da ga ne zna, da je j ni prilike se ga naučiti . liho gi , nesrečni, izgubljeni, omilo-vanja vredni otroče ! Francelj Marijaševič, ki z mano o poldne- obeduje (vradnik financial.) obljubil mi imenitne bukve posoditi, skoraj me je sram, da nisem do zdaj nič o njih slišal. Pravi jim set Studiosus jovialis, pisane so po latinski in po nemški, in oznanušta , Bopp , da iz k. JTr/3 . cf. Th/ i sanscrit: tu je part. praes . act . kakor tudi T2> iz s vi 4- /Wt’t (švi po Boppu : ere šare ) in prisutstvije (ruski) in vrutak (srb.) in naša: perot. ifbCTM solidno. ff\ celeritas. boJlh homo aegrotus, od tod: bolest pasti se (srb: coitum appetere ^ pastuh. od tod brž ko ne pasma Race petu.h (rus.) glagol knj . petehT>. goloi^jb =■ glacies vr ' st !o k . vr'd. gr * st k (pugillus) gr 11. m&st b (vindicta) mfcd. opašfc (cauda) pah. cest pars , hrv: f or-tuna , od tod čestit f e 1 i x iz c/^d pest 1 saxum, spelunca, for-nax, ne iz pek 4- ib . z-Atis iz zhm (neznano mi) c .f. s 1vr’st S aequalis - vr ’ d . gospod - p od£> sscr. patis, gr. JloCu? lat. potiš (pa tue-ri) gos je temna, iz dasa (grški : cftJ ) neki ne gre .• dobiča hrv. Erwerb . prelogataj (eicplorator) iz lo-gati: prelogat (iraudulen-tus . vitejka ruski drath plusta iz : plu . obušta : u cesta - ce »cena, ciča vnuča n.sl. "Schuhfetzen pAta : pbr skuta : extrema Testis ; sku četa, ssrr. či *colligere pegota ss. tuterculum t ' šteta damnum krasota ss. jucunditas sSkbota ah d. sarabaz - tag. zavet ss. foedus obet * promissio privSt* propositio, predlog ! ! ! razvet' seditio, decretum. okr 1 st * izkr 11 Umri ss (uno circum) /m-feC-Ta mu st um (Hr. mast) i z Al 1o/\ pr ' st ' : pr ' s das Be riihrende . isti-na, i st * (kc) kakor E.6y'l/~ Xoi (iz £S) (vacuus) : coy; J"* št t> : tumens iz t1 k, za t1kt' . čist 1 : čid (ne znam) testo : tisk blato = br 1 ni je = bara pe16/n : pl canum esse suff . 1o!N Nft) bogini gospodini , gr 1 kini , prst'Litvo svet bt ni. srb . sanct . relig. (??) Zvečer pri Florijanu zvonili - smo s svinjskim zvonom. 2 7• oktobra . Vreme že spet nepriljudno, megleno, vlažno, kilavo. Kovine, vse prazne , prežvekuje jo staro slamo. Ki jih v roke vzame, pogleda naj pred, koliko jih je v Trstu za kolero obolelo ali umrlo . Sicer pa se rodi vsak dan Hrvatom kak nov kan-celar, že jih imajo toliko, da bi vsaki avstr, provinciji lahko po enega posodili. Pred tremi dnemi izlegel se je Štrosmajer , predvčeranjim izleze 1 je iz lupine Zidarič, in včeraj prekljuval je L. pejačevic. In tako ne zmanjka p olitikar jem nikoli krme - po deželi pa rubi soldate slca in se pode ljudje iz domačih hiš. Danes jedel bodem prvikrat to jesen rihcbrsko, kteri se pravi v kranjski šprafei "štokš", po reškem zajiku pa; "bahala”. Miklošičevo: nomina . grivna iz; griva (enkrat; collum) okolfcnfe circumjacens kod iz ; KOMI praepos. višnji , daljnji niso iz kompar . kutnji zub srb. d. molaris T) odoblast * n s.s. oui in pote state e st pr ozrač1 n s že s.s. s ' motrlbn 1 oe conomi cus s.s. desžm' : de s vale re —niča manus validior bežen n . sl . .fuge pasivni adj . s koncem (rfrv dostižn, d o s,e ž 1 n , neudrž * n , ne — opal 1 n , neumitn (unbeste chlich) piv 1 n j čuv 'n qui sentiri pot. akt : život'vor * n vrtdtn' : corruptus . jazvina s.s. latibulum mr’cina (tema se ne bere) celizna - ina (solum desertum) tri zna ce rt amen iz t_r , ce rt are crebro, certatim. gobkzina = copia. golina terra inculta golemina magnitudo gor 1 sina p e j or status družina comitatus . kresini/ solstitium. ženin je adj. s koncem; in. žitelin civis s.s. cfs petelin . (vo j-in Hrvatin, ergo: Hrvate plur. vran, gavran : vr sonum edere skovranb ck za skvran* c : skvr- alanda . čvan' : ku zaspan ni. part. pri'. pas. ana le v : bratana neptis , poljana campus , rus. mor Jana morski veter, smetana gosenica: v)?s das behaar-te' Thier , n.s. vosenica kakor gožva iz vez pr'venfcc1 primogenitus greben : carmen ! šr'šenS s š r ' h . k 'kn ja c orna .Rečani imaji zdaj nepreneho- V ma zbore, skoraj vsak dan zazvoni ob štirih mestni zvonec. Te dni pogovarjali so se zopet o šolah; reklo se je, da je treba učiteljem laške šole kar precej plačo ustaviti, ali pa jih zapoditi, če ne začno mesto hrvaškega jezika učiti nemški. Zadtran latinskih šol se je slišala modra beseda, da se mora brez odlaganja "i1 ginnasio butar' a basso". Zavoljo šol pošlje mesto posebno de-putacijo na Dunaj. Rečani so še zmirom stari "kergeljci", če prav jim že po ulicah skoraj trava raste. Ha nobeno reč ne jeze se toliko, kakor da je zidal nek hudič Reko več ko osemdeset ur daleč od njihove madjarske Palestine. A. Benigar do zdaj v Kali-strovih dedičev službi, pojde domu, ker je dačo nekdo drug najel. Žal mi je za tega poštenega domoljuba, da gre iz našega sosedstva: sejal je mnogo dobrega semena pri sv. Matiji in po celi Kastavščini. Hi se učil zastonj v ljubljanski podko-vijski in živinozdravniški šoli pri sladkem očku Bleivveis-su . Homina: basni incantatio ogni? : og, kar se premika slana : sla irigere ___ / / cena, ser. či colligere, gr: LotUV( LU^^ akvr1 na inquinamentum tina lutum s.s. za: timna tre sna, trfesna: fimbria slina: k: plK) , m. splf-O, kak. libo za ljubo, rus. sljuna in slina. o! ve sna : ves (vesela doba) c .±'. S-c<-č> j, F t vina : causa, culpa s vi persuadere vi 1 na : vi (Das Bede ckende) plen 1 spolia : plev. stan ' castra inostan' monast erium san1 , SL/iF , suna : su Das Aufge-schuttete s turris . cin' ordo: ci, sscr. čis colligere. jagnje : jag : Das zu Opfernde . v ’ n 1 \ vnu $ cf . rus . /3Z/. t'horfc m. d'horlb %T0^lo iz &A/ (ne znam) t op or 1 : tep za boraviti iz zabor m. zabvor spor' abundans iz s 1 p; Poljaki: suto abundanter . jezero : jez = Teich in Deioh agger večer ; vek, v& cera (genit.) vr ' tari? s . s . lovec zajčji, lekar medicus že s.s. s . s . mž>/ tar : publi canus rogovile n.sl. Hirscligev/eih . mir ' i Das si ch Bewegen.de . razmer z dimensio že s.s. licemer' simulator s mutans vul- star : sta. f e st JU sS ra sulphur , svetlo: C k.. skrižalfc cf. srb. križati dis se ca re, kriška segmentum To sem bral in izpisal popoldne ne vedoč kaj bi delal druzega; za šetnjo je vreme prekilavoj sicer bi bil šel k sv. Matiju in bral spotoma in pri kupici mesto Miklošiča kaj bolj veselega. Zdaj pa grem past se na njivo politike, potem pride j o na vrsto: Gogolove klasične mrtve duše , na zadnje »»• 4*1,1 bo steklo bolj gladko in lepše kakor so pa te s tumpas-tim peresom narejene mazarije nadome stujoče prav obris prijetnega dela, ki ga opravlja človek z grlom ino zobmi. - tum (menjati) vihr ' cf. nevihta. star : dva vagana m^A^ : ml»n : za : ko - to 4- lik ’ m ' šel ’ lucrum , fraus, k. m'h.' dresel hrv. k. dr&x žuželica insectum £ žug imela viscum, imelfonik' visco aves captans . ss in srb. hrv: omela, jemela, mela. Izp^/tliv : ouriosus . pametfeliv 1 * memor jarfcliv' anirnosus . Suff . liv je zmirom le aktiven. vezilja, perilja, pletilja, belilja (insolatrix) b'i-/lja actio po priliki, srb.: zbilja delja s.s. "pars" propter : dlja = theiIs. Zvečer na morju divji vihar. 5 Premudom sva se pogovarjala o tem in unem narodnem. K Florijanu prišel je tudi neki učenec iz Karlovca — petošolec — lepo oblečen, ki je s tovaršem le nemškutaril, morebiti zato, ker je knjižar Simon bil v društvu. Premudu dal sem zakon Step. Dušana, kakor ga je izdala po oslovski srbska Matica v' letopisu. Končavši pijačo greva gledat besno, divje morje; potem pa spat. 20 . oktobra Proti jugu se jasni. Moj brile c zabavljal je letošnji kaplji, da ni za nič, ker je premočna in ga vrže, ko si komaj usta zmoči. Sliši se o novih ubojstvih, ki jih dela sim ter tje silni kurent . V Reko ima priti vsak čas Mamula: tu bode prezimil in imeli bomo priliko, to peklensko pošast viditi od obličja do obličja, če hočemo, vsaki dan. Me vem, s čim smo si to veliko čast zaslužili, da prebiva med nami junak, ki je v alianci s policioti, in pretori vojskoval se tako zmagovito in na zadovoljnost svojega gospodarja Srnirjokelna zoper šomaštre, kaplane, sinjske fran.čiškanarje in druge take grozovitne dalmatinske Dšingis-kane. nomina: veslo : vez mleilo sapo : mž>t osilo laguens si je 1 o srb, conse ssus , grotlo srb : fauces (grt) telo c. idol . in tentorium i~ £> (?) ruski: zatfejat' ordiri, macninari. zabralo propugnaculum s.s. legalo cubile s . s . stojalo fundame ntum. oy c Au/avio inf us orium. všt rilo velum, jadrilo idem pravilo že s . s . stavilo state ra ognilo chalybs igniarius. perilo srb. locus, u bi lavant rakno srb. veli genus kotel izposojena : >C OT fo/Lv) . o bi1 m. o ovil' cf: v’z - vi - sura . Jari cele r, probus že s.s. to kar vrl . Pred kosilom bral sem s posebno pazljivostjo Ču branoviče-ve pesmi ( v pesn. 16. v.) sicer nisem opazil tudi zdaj posebne poezije druge j , ali 2. pesem v Jedjupki popisuje živo in grenko zanemarjeno ženo , morda ravno tisto, ktero slavi pesnik; tako obširno in krasno v 6..pesmi, ktere konec je tako lep, da ima malo tace ga s tar oiirvaška literatura. Posebno mile so mi kite: Cval o t * resi o i rodilo i dilila i imila I gradila i novila I naprid ti sve bodilo. Svaku t' molDu Višnji usliši Srica t’ svitla, ko ju ježeš Zemlja t 1 laka, u ku ležeš A duh ti se goru utiši 3 Bogom, ki 'e od svib viši. Me čudim se, da so jemali iz te pesmi pozneji veči poeti, kaicor tiste vrste : Vene , čezne, gasne, blidi i.t.d. Redkih čistih besed ima dosti v ti Jedjapki, n.pr. ubili (entier-nen?) gospod Bogu (kakor Slovenci) Svit služben t misli rotno, rogo- o ci borno; duhovite ima se-ei; kad se s kojom drugom roči; po bludih; zliti?) ; te napre bole s; to skup a oba- 4 e- m - 4 A e h - m -e g e- - a i & - e e i a ri (skuhaj, kakor Slovenci; ja ne bu dem (ich moge ni e sein) tr zan drobne niči; bez počini (2. p. brez urokov); osi n; u svem svrš-na (vollendet); da j red (randvu) i za tve rajne majke (kakor Slovenci ; baht om vazda uzteci; komu se št o. zaruči (nameni, dosodi); podnamši (?) se, nim, uhiljen; ke toliko vas svit lici (glorificat); meča (k. Slovenci) zamrsi (uniči) vrh bode zni napravivši k srcu; takom žledju da se obličiš; Šibile : konje teci (jahati). Dan se ni še prav razvedril, če prav ne dež 1 . he da mi se nikamor na pot: grem raje v posteljo . Zvečer prišel je k plorianu neki "Buchsenmacher" z ženo. Strašno je razsajal zoper tiste, ki ne če j o biti Hrvatje in so. Bil je ta patriot do dobrega natrkan. Kos mu je bil pobit , pa že zaceljen. Mož se je zravsal z ženo, pa je bil skočil z drugega nadstropja skoz okno, da se ubije, ali po sreči padel je na- nos , si ga je sicer res zmečkal, ali čez 14 dni je spet vstal in nima zdaj nobenega apetita do smrti. ..el. in Vrb . sta sla na nelcak rand-vu; njun poglavar Zurhalek pa je prava šolobarda, nekako se baha (!), da ne zna "kranjski" pa je doma iz škofje Loke, toda ne če poznati zdaj več svojih "bivših s o-učencev Markovi 6a poštenjaka in celo Jarca ne, lumpa, kakor je on. Ala imamo lepe rojake: nemška civilisacia (treba izgovoriti po franc ozki : s Mi li saci ja) ni jih zastonj likala in strugala, postali so junaki, da bi jih pri moji duši svinje ne pojedle . Bi jim se "gravžalo" . - 29. Oktobra . Domo - rectius Kru-hobran strašno cvili in jauče, kakor maček, če ga za rep zgrabiš in kvišku držiš. Svetuje, da naj se združi za božjo voljo Stros-majerjeva stranka z - Mažurani-čevo "stranko". Boji se, da ne bo hrv. zbora, da jen ja hrv. kance lari ja, da bodo Ogri zemljo anektirali, z eno besedo vsega tega, kar je "D omobranova" druhal sama zoper narod kuhala in kovala, s tem razločkom, da je Ji o t la žrtvovat i narod Nemcem , in hotla to zavoljo mastnih slu— žeb in plačil, naj ubogi Hrvatje poleg njih tudi srkajo. Hrv. narod je res v velikih nadlogah, ali bati mu se ni ravno toliko: združen, sv. prodan Švabom živel bi brez svobode, kakor priklenjen pes; in sčasoma bi mu zavezali tudi hrv. jezik, kakor so mu ga že od 1052. do 60. leta. Po vladini lum-parii izročen Madjarom užival bi vsakako večo svobodo in v veči svobodi (bodi si tudi tatarska anarhija) bi si branil tudi lagleje narodnost. - Janezu pa se srce raduje: zmešnjava je če dalje veča, zoper nas gredo vse ljudstva, v stiskah se bodemo spomnili, da zunaj sebe ne iščimo rešitve, da nam žive mogočen brat od Balta do bele glave sv. Elija v Ameriki, da le z njim združeni dosežemo, kar želimo in potrebujemo, da veli oratu tudi lastna korist, priteči nam na pomoč. Toda hudo nas • bode moral še Bog tepsti , dokler se spametovamo. Tržaških novin ni, zavoljo kolere djali so tudi pošto v kontu-mac! Vreme bolj hladno, ali prav lepo. Bo treba kaj stopiti kam' dalj' iz mesta. lomina: br1 zKja syrtis (brz?) vrv, veriga s vr horugva (turški s chorjuk cauda) lat 1 vt> olla me4tva : m At mentha (Bas Bet au bende ) lihva že s.s . lagvica poculum s.s. p omfc/a 1 ja j cogitatio s.s. Koštfe ossosus (srb: okošt) štušdfc peregrinus : stud'populus (ljudski) veštfc iz vest m&žt) : klA* 4- g fc tA A P vožV vAtP žeravlfc m. ž ra vik = gr sonare poždž? cavum navms (pod) bršžda : brš d. t 1 št6 : t*tjck (vendar le!) polža : Ifeg' Za zdaj dosti: začelo me je žeja ti, jesti še ne smem dosti, sicer bi mi opoldne zajec ne dišal. Letos jih nosijo le po ma lem, zato so' dragi, krčmarjem ne kaže, jih kupovati. Zdaj pa le z mano vi častitljivi hrvaški pesniki 15. stoletja! Bodete mi naj ljubši tovarši, če ravno, ali prav za prav zato, ker se že dolgo poznamo. Od vas se da vedno kaj novega naučiti, če Vas posluša človek le pazljivo. Al a pojemo! pustimo tička sama, začela sta se privajati in uriti v prvem čivkanju, od kar sta pod mojo oblastjo. Urila se bodeta še raje, če se čutita sama. Pojmo . Ti pošteni o-čak, sivi Marulko stopi n apr e j . Seri e £tus_pra£ce_dat . ... . Zajec dober, vino zraven še bolje. preučil sem Marulicev: Razum, kako govori s človekom. ITauki so dobri, ali malo jedri - navadne kaplanske pridige! Beseda pa teče dosti glaje, kakor v Juditi in v metriki je manj'grehov. Dobrih besed je dosti, zapisal sem te le; vrimenje nevolje; žalost odiagne; vazet (ausser sich); život je za jat nam; bolizan hvoji (pomnaža); tilo 9* areet-i ce razudit; vi k o vn je veselje; zal starosti; tudie (tudi?); mrtac; od griha mut (subst.); štit Boga (spoštovati); uskladaju tako (er-zahlen) ; zali; vičan (prijeten); glas grube (verunehren); rove (rjove) uzbubnja valove u mori; zloreki; se sni; bol - uzbujala (narasla); kada ga n'ateče bolizan; uboštva te— žina osadni mi pleči; kar (subst.) apostoli po svitu plitahu bosi; ba-run sl ovni; malim se podklada (giebt sich zufrieden); ubog srid njih rida (gre); ne listo dan slači ljudi (jim daje slasti) taščad! Očiu s’ odpao (izgubil jih) ni brode tirali kuršari napan (na-penši?) akut (?); vridniju vid; ni starost toga se neujima ( nicht ausgenommen brž ko ne); a njih (otroke) totu ošal (zapustil ?); na gusu "nastupih". prite (pretnje); ni u loži, u koj* taščine su ter s’ pru; osta-ve krosna (tkalački stan; kuk.) i teg; li vino u takih sud rado se pribrsne (ubije) da nece vilovat ("frajat'se ?!) da če viru nosit; ni misal prilučiš (spremeniš?); ki če svega uteči (zadobiti) - Ne vem, ali se pojde ka-mo ali ne; Selandra ni videti in druzega tovarša nimam za svoje b^o.ž^e pota, po pravici dš. božje pota, saj se skazuje na njih čast prvemu božjemu daru, naj slaji človeški tolažbi - nebeškemu vinčeku................. S Šelandrom šla sva k "Hude"-tu, kjer kade popotnike zavoljo kolere! Ljudi je vse mrgolelo in tako j e menda, zmirom. Domači, zdravniki, kadilci, vojaški stražarji, financarji, tujci, tu na 6 ali celo na 12 ur kontumacirani - vse to oživlja zdaj samotno kremo, ki se more od srca veseliti strahu, v kteri so zavoljo kolere Rečani. Včeraj pripeljal se je sim tudi dal-matin. poglavar Filipovič in je pokazal na drastičen način visoko stopajo svoje nemške kulture. Ne ve m za kaj, jel je klicati mladega Šepica, absolv. medicina, ki je bil postavljen pri Radetu za kajenje, in klical ga je zviž gaje, kakor se psi kličejo! Šepic ga upraga tudi , če ima psa s sabo. "Ne11 odgovori slavni general, fučkal sem Vam, ali ne slišite" . Ali mladi Šepic se je pa na ravno tako drastičen način maščeval. Prekadil in osmodil je dalmat. Landesvatera tako hudi in energično, da je grobijan kar sopi- hal, ječal, stokal, in - žvižgal, toda to pot sam sebi, že je mislil, da ga bo mladenič zadušil. - Za tako žlahtno življenje bi bila se ve prevelika škoda ! Zvečer našel sem zopet ini-co in jo spet ljubil in od srca rad imel . H o 11a je iti domu, zdaj pa pravi, da ne gre . Janez je "holt" mehkega srca. 30. Oktobra. Vedro ; lepo, prijetno vreme. - Miklošič: nomina: Cardinalia od 5 d o 10 portale so iz ordi nalij. zlo malitia (s.hrv. zal) prazfenfc : otium. s uš h s i 16 : do s i 16/, tvr'd(j (iz <^trfct ) : • <>C\A, H pr op ter : rad' b'š b (s. bas) : subst . mase. b1h' v ' zrast 1 s.s. aetas. vedlo s cientia s.s. izgrebi plur. stupa s.s. zlfidb materia ss kap f ons s.s. plešfo : plih s.s. pr/fc ž b : jugum s(a čž> c. urina hlAb(e ~ catarrhacta gol -%bk - lobi, ~ labi * der Taucher Taucher , Schwimm$r, go za: kakor g^žft^ iz (To tolmače- nje mi se zdi posiljeno zelje) K^ rus. oznoba iz va Zvečer prišel je k llorianu moj novi kolega Bosek. Govoril je zelo zmedeno in zabavljivo zoper vradniš-ko omiko (za mizo sedela sta 2 vrad-nika) Le "strukovnički" da so zares do dna izobraženi (in pan Bosek je strukovnik) etc. Pravil mi je, da ima Matia Kračmanov že mladega Kračmančka, Boste da je rodil še petero (je tudi strukovnik!) Hoja nekdanja Cenika da je še lepša, kakor je bila, sestra Mirna pa da ji je umrla, da ima Varaždin več inte lige nci je , kakor kte-ro koli mesto na Hrvaškem in več ta,kih reči . Če prav zaspan silil je k Pajacu, tudi jas ga spremim, plačam butiljo piva, ne po-kusivši ostudne pijače in grem. Oča Pajaco imajo zdaj 6 izvoljenih devic, ki ne skrivajo svojih lamp pod mernik, ampak vsakemu z njimi svetijo, ki plača goldinar. Bi tedaj čudo, da jim je olja še zlo zmanjkalo, in da je steklo grdo okajeno in osmrajeno. Bosek in še en drug tovariš rogovilila sta še le proti jutru domu, prepevale, če sem ju prav razumel; "Marjeta come va". Kolega je čakala- postelja pri meni, pa je šel nekam drugam nočit. 31. okt . Vreme drži se spet kakor gri-žava rit. Janez pase dolgčas. - ......... Ad vocem "dolgčas" treba mi je opomniti, da me tare poredkoma in ne zmirom e— nak, zimski razlikuje se me mo letnega in pomladni merno jesenskega. Zdaj v oktobru je takle : Okoli 7• ure vstanem, odprem okno in vidim nebo oblačno: oziraje sc na vse strani ne najdem nič jasnega, nič upanja, da se bode sprevedrilo. Oblačim se prav počasi in ves raztresen, iščem okoli včasi oblačil, očal, krtače, včasi pa tudi sam ne vem kaj. Ovratnik si omotam veči del nerodno, zato stojim en čas tud pred ogledalom, dokler si napako popravim, če prav ne popolnoma in brez e le gancije. Tičema dam jesti , da si prav" se dosti imata in nalijem čiste vode ali- pa posodico samo zalijem . Oba frfetata nemirno, posebno lis ček, brez kake misli gledam zdaj enega zdaj dru-zega. Potem grem po stanici tri krat ali pa tudi več, gledaje na vse strani vendar le celo nič ne iščem, nič ne pogrešam. Stopivši pred zrkalo se prepričam, da mi brada že spet poganja cime, če prav mi jo je vzel brivec še le pred tremi dnemi . Potem pomolim glavo skoz okno in pokukate na uro. Še ni osem. Zopet stojim pred tiči, lis-ček kljuje kakor obseden, juri či ca pa skaše zmirom enako po enem taktu, s spodnje šibe na gornjo in s te zopet na drugo spodnjo, samo včasi še kavsne šibico sploh pa mu moja hrana diši in tekne. Flegmatično uprem oči na "stari trg" pod mojim oknom, kjer prodajajo ženske zelenjavo. Ravno pod mano sedi rejena, ne še stara mati naj boljših letih) *, kadar se pripogne , ji vidim gole cizeje, ali me ta pogled ne omami celo nič, brez zvedavosti plazijo se oči čez kupe sedečih in stoječih bab, polnih in praznih košar. Vzamem klobuk ter grem, naj pred v krčmo k Florijanu, prašam, kaj bomo jedli, vošivši dobro jutro, včasi pa tudi mesto njega "dober večer", prašam, kaj bomo jedli, tudi če vem, kaj bo. Pogledam na uro in stopam počasi v novo mesto, pozdravim kupca Dežmana, ki stoji skoraj vedno zunaj ali pa saj ven zija, potem pa Hirschovo ženo, ki prodaja pod turnom konec in šivanke. Počasno stopam po ulici, kjer prebiva in koder po-gostoma hodi Anica, če jo vidim, jo ob kratkem pozdravim in korakam dalje. Zdaj bije osem. Grem v kavano, prinese mi Tri e steric o - Telegramov ni in iz Ljubljane tudi nič novin, nič laži. V 2 minutah je branje o-pravljeno, ker razun telegramov in ljubljanskih čenč ta list nič svojega nima. napotim se zopet na ulicu, pogledam studenec, kjer pere včasi moja Anica, zdaj pripogibaje se in nabijaje s tolkačem obleko, zdaj zopet vzdigovaje se in poma-ljaje malo čedno glavičico kvišku, da jo lahko s ceste opazim. Če jo dobim tu., si namigneva, pa popotujem po-lahkoma za morjem ob luki, kjer prodajajo Krčani ohleš-čke v "butarah in se giblje sim ter tje polno bodulskega in 'li burni j skega sveta. Oko mi leti od kupa do kupa, od človeka do človeka brez vsake pazljivosti, kar tje naprej, gleda res sim ter tje, ali ne zato, ker hoče kaj viditi, ampak ker je gledati navajeno . Pri suhem cesarjevem vodi-šču se ohrnem in se ozrem proti prodajalnici gospodarja moje male Anice, če jo vidim s otrokom v naročju, jo pozdravim in prazno šetnjo nadaljujem. Zopet pridem nazaj na stari trg, pračam "bukvarja Simona, če mi je že došla nova geografia, če tudi vem, da mi še ni. On se izgovarja in mi nekaj pripoveduje, jaz ga pa še ne poslušam ne: ne vedoč, kaj je pravil grem k Florijanki, bararn zopet za jed in grem nazaj gor v stanico. Fostojim nekaj minut pred tičema, eno pred zrkalom, pa hodim brez jasne misli gori in doli, ali pa od mize do omare počez. :e morem reči, da nič ne delam. Zdaj zazijam v bukve ali ne berem, izlečem iz žepa tobolec in štejem zadnje žalostne ostanke mesečne plače, tudi šestice, ali včasi štejem in na zadnje nič ne vem kaj sem štel; pogledam si nohte in jih nekoliko porežem, če so predolgi; grem scat, če tudi ni velika sila; se spomnim te ali une knjige in jo iščem z očmi , kje leži ali pa se useku jem, včasi pokašljam, pljunem, prdnem, kihnem, zazijam tako široko, da bi parizarske kola se lahko v me zavozila, in vzdignem zehajoč obe roki do stropa visoko. Ha zadnje se vsega naveličam, pa vzamem te le bukvice in pišem dnevnik ali pa kako branje , in zdaj mi se mišljenje povrne , jesenski dolgčas pa odstopi in pobegne. - ..... Čez dan sem bral ali pa pajdažil z B o s e k o m prav prijazno in prijetno: bila sva popoldne zunaj u 1, laki na vrtu že na koncu Reke. Zvečer čakal sem Anico dolgo, ali malo z njo govoril; sramovala se je zavoljo neke znanke, ki je stala na cesti, pa je šinila hitro domu in za sabo vrata trdo zaloputnila češ, da nima z mano nič opraviti ! ! Pravšnajdeno in šegavo me je ume la ignorirati in de sanirati , pa ji nisem zato nič zameril . 1. 'Novembra. Reka živa; prišlo je vse polno Kranjcev in Bo-dulov - vsi sveti so, med njimi je "se vaj de" tudi mati božja, in Lieblingsaufenthalt" njen je Trsat - to je vzrok, da je pa že spet božja pot. - v Bakru je semenj, ali vreme se drži kislo, deževno, sicer bi Janez expediral t je, zbralo bi se lepo društvo pa bi se prav po domače veselili. Skušnjava je velika, morebiti me ne zadrži tudi dež ne. Prelog je že nastopil v Bakru službo normaln. učitelja, mislim da si je s tem življenje če ne poboljšal pa sč.j olajšal , ne bo ga preganjal več kirski akcentar. Videl sem prekletega Škorpijona, svojega "kolega!!" longračica; se ve da se nisva ne ogovorila in ne p ozdravila . Včeraj kupil sem tretjega tička -prav veselega Žižka. Bilo jih je na trgu več v eni kletki, nisem vedel, kterega bi si izbral; naenkrat začne moj fiduc na druge svoje brate napadati in jih prav jezno lasati, ko so mu zasedli korito, da ni mogel zobati. Zavoljo tega junaštva sem ga kupil: brez straha skače po svoji novi hišici , je na vse pretrge, danes slišal sem ga že zgodaj zjutraj žšžžž-kati- Opoldne jedli smo pri Florijanu neko žival (doma v Istri), ki je daljnje žiahte s purmanom bila, in se menda zato tudi "pura" imenovala. Če bi je ne bila gospodinja zaklala, stegnila bi se bila ta istrska "pura" sama za "jetiko" . h o poldne greva z Bodekom v Baker. Bartol toči krasno, belo vino. Zbralo se nas je okoli cele mi se: rasun naju dveh prišli so: Vakahovic, Vrbanič, Savič, Deme-li , Sladovic s sinom, Majoli, Blaž Cucek in nek oficir - Hanak. Pelo in napijalo se je dosti. Izostala je menda zavoljo Saviča tista o "severnem stričku" in pa una "po koritu voda teče" zavoljo malega Sladoviča. Neprijeten zdel se je me ni pa tudi nekterim drugim Cuckov nazdrav: "Smrt Madjarom"! Jedel sem tu resničnega purma-na, imel je hembrano žlahtno meso. Stregla nam je nova dekla, rekla je, da je pred 4 leti delala t.udi ona to, "kar stari ljudje delajo", misli, da tekne ta pečenka tudi mladim. Bosek pil je prav malo, toliko več pa jez, toda sem se samo uvinil, ne upijanil. M a z a j v Beko sem se peljal z Vrbaničem in Va-kanovičem. - prišel je "kolega" Žakelj, ljubljan ski tihotapec. Videl sem ga v kavarni, ali mu o "brni 1 kar precej hrbet in šel. 2. novembra. Spal sem prav dobro. Vreme je že spet mevžasto. Včeraj popoldne se je bilo nekako na pol razvedrilo, da nas ni nič dež pral . Danes so verne duše . Lepo je, da se spominjajo ljudje svo jih rajnih. Kdor pa ne more verjeti neumerjočnosti, o-stane ta dan tako vroč ali pa hladen kakor vsaki drugi. Spomni se mrtvih prijateljev in žlahtnikov lahko tudi sicer, ne le na dan vernih duš in stojš ali kleče < na pokopališču. - - - - - Miki. nomina: Ij&iCa. cf . Bucht - bi e ge n (d^g?) J) Ja, : hamus kud že s.s. irnprob. zaloga pignus ss 5t?A - ruda, rus . ae s , sanguis mt zda (mbd) zvezda (KVbct) mezga (m log) mlaka (ml 1 k) rška (rik) zabava (<£%/ ) vora (vr) claustrum nova nr. antrum para, pr "Das Aufst eigende. svara rixa čara, čr : magia dira scissura, foranen. pridvorje s.s. vestibulum pred'stl'pije propugnaculum. p ol ' kr^g i je šemi circulus ss. samodr'gije imperium. sija (ši), sanscr. si_ ligare) obočije s.s. tempora. Lisec ni prežal zastonj, da izide. Po sreči mu se odpro vratca in z veselo zvižgo je frknil zopet v svobodni zrak. Voščim mu srečno pot in pa da se varuje za na prej bolje pogubnih zank in lepek. Mesto njega mi skače po kletki drug Žižek, ki je pa veliko bolj pohleven memo prvega . Te dni prebiram zopet hrvaške pesnike 16. stoletja. Iz Zoraniča pre- pisal sem že uni dan nektere 'besede, ko ga prederem zdaj vnovič, opazim, da veliko lepih reči takrat nisem prav na tanko bral in jih toraj tudi ne prav čislal. - Halješkovič pa je mož po moji glavi in volji: brez ne- slanega pedantisma govori svobodno iz svobodnih prs: Zdaj uganja burke in kvantd (klasična je tista definicija, da mora biti pomočni "štap - dug, tvrd i debeo") zdaj urne prav ljubko in po narodno pripovedati grško prav-lico o Paridovi sodbi, zdaj se vzdigne zopet mogočno v čarobni zrak naj sla je poezije , kakor v poslanici do p. Hektoroviča, vča-si je zaljubljen in mehak, ali zna udarjati tudi na resnob-ne strune visoke krščanske lirike. Posebno veličastno mi se zdi tisto pozdravljanje sv. križa, ktero ponavlja se 'deset krat, kakor se za tako imenitno in slovesno reč spodobi; "Zdrav križu" i.t.d. Halješkovi c spada vsakako med naj veži hrvaške pesnike vseh vekov, ne veš, čemu bi se bolj čudil ali topli fantaziji, ali visokemu duhu, ali osoljenim in zapapra-nim šalam, ali zdravemu razumu in zreli p a,me ti . Prepričal sem se, da mu tudi jezile ni tako trd, kakor sem pred mislil. - "Pesnik" Pele grinovič pa je prava šalobarda, ne veljajo mu ne poštenje, ne forma ne misli. Prijatelj mu je obolel, oglušel: on pa v pismu o tem norčuje, priporočije mu vsakovrstne smešne in oslovske zdravila. Kukuljevicu pa so prav všeč te "šale" .. de gustibus non etc............. Pri Tirolcu pojedel 3 pare kranjskih klobas. Zvečer smo se dosti nasmejali posebno pripovedovanju Vrbani6e-vemu, kako je znal dražiti v Varaždinu nekega starega kolega. Oberstlajtman Ki e ser se ni hotel dati kaditi, potegnil je na zadnje sabljo, ko so ga jeli siliti. Beke 1 je, da se poserje na reške naredbe in oslarijo, na Beko in na Bečane. Ko ti te za-bavlice zvedo, zgrabi jih pur-manska jeza: zbirali so se po korzu, pomaljali pesti, kazali zobe, voščili Nie ser ju vse tiste dobrote, ki jih zasluži po njihovem mnenju razžaljivec tako imenitnega "majsta", krstili ga več ko 100 krat s "figura porca". Telegraf nesel je na Dunaj in v Zagreb že skoraj tisto u-ro strašno no-. vico o atentatu obrstlajtma-na Nieserja na reško čast in reško pravico. Celo o brst ga je pogledal srp o, in skoraj grdo in mu rekel s zapovedujočim grlom, da se ne gane iz hiše do daln jega "predelka" . Imamo hvala Bogu, ki je Nie-serja ustvaril, saj spet kaj novega se pogovarjati. Bila je že res živa potreba, da se kaj tace ga zgodi, bilo nam je vsega zmanjkalo. 3• nov. Ob 9• poklic sv. duha, bil sem celi čas pri opravilu, ali tega klicanja ni sem slišal: farje so menda pozabili !! Ne učenci , ne "kolegi" še niso vsi prišli . Grede iz cerkve videl sem Ani- c o nesti vodo. To mi se zdi zelo čudno 5 menda je premenila zopet službo in morebiti se ne motim, če mislim, da tudi zato, da se snide lagle je in večkrat z mojim naj bol jim prijateljem Janezom, kterega ljubim tudi jaz kakor samega se be . Kaj, kaj sladko me je revica pozdravila. Ho vin je danes malo: v Trstu bil je včeraj sv. Just. Domo bran ima, da so madjaronskemu podbanu Zidariču namazali z blatom okna in zidove: temu staremu "drekša j sar ju" res ni bilo treba hoditi na Dunaj, da se - kompromitira in - blamira. Žalostna resnica je, da pokazujejo Mad jari če dalje bolj svoj azijan-ski napuh: vidi se, da se niso (kakor nek * da j Burboni) nič naučili in nič pozabili . Avstr. vladi, ne če , kakor berem, Rotšild nič posoditi: žanje , kar je sijala. To so nasledki "Žuga nach 0 s t e n" in nemške kulture; za razširjavo teh sleparij in krivic bilo je toliko vojakov, toliko birokratov, toliko organizacij in toliko zapravljanja, zdaj pa trpe, ne zapravljivci, ampak ubogi narodi: delirant reges, ple ctuntur Acnaji. Umrl 3e mladi hrvaški pisatelj Štokan, prestavil je z ruskega "mrtve duše", sicer ne prav na tančno in povsod gladko in pravilno (ruski genitiv "gri-venok"'45iz "grivenka" , d jal je v hrvaški: grivenokah!) ali mi se zdi to njegovo delo vendar le velike hvale vredno; kolikor bolj se soznanimo z dobro rusko in poljsko literaturo, toliko bliže primikamo se svojim bratom in oddaljujemo od (za nas) pogubne evrop. kuge, ki vlada v celem življenju naj huje pa v romanu! 4. novembra« Spal sem malo in slabo, kakor tudi včeraj: ne vem za kaj, od vina ne ker ga ne pijem preveč in malokedaj brez vode. Sinoč in zjutraj ne mogoč spati bral sem Menčetičeve zaljubljene pesmi. V njih podaja roko nad mero fantastični orient zrelo-pesniškemu ok- cidentu. Tu mrgole, kakor mravlje ali čbele o roju čudne, pisane podobe, prilike, primere, tropi, figu re in druge lumina orationis. Originalno mi se je zdelo, da postavlja pesnik svojo "Anico" nad čisto Lukrecijo, ker mu ni hot1 la dati tistega, kar žele vsi zaljubljeni "skroveno"; smel se je pasti le po laseh, čelu, licih, očeh, ustih, grlu; za zadnjo koncesijo odprla mu je še - "prsi ljuve-ne" , ni pa mu pustila "u ljuveni, raj žudjeni" kakor imenuje poet Bunic Vučičevič v "plandovanjih" tisti skrivni kraj, v kt ere ga vodi ravno med cizeji "snižani put" "smionu misal" . Anica bodulska je še v stari službi in je že spet nekoliko ne vem ali boječa ali "koket". Ob 11 zjutraj. Tri e s terica ima telegram : da je I. Kažur-anic odstavljen, mesto njega Kusevic - začasno. Uni izdajal je Hrvate Nemcem, ta jih bode Madjarjem; Schufterle hie, Schufterle dort. Zvečer sem se prepričal , kako težko je ljubiti se, če ima punčika kako posodo na glavi, p. škai" z vodo. - Florian nastavil je prav dobro belo vino, sladko je ko med in rezko zraven. Jedel sem z veliko slo prašičevino s krumpirjem in gorčico. - - - ^. novembra. Danes je nedelja, vreme se tedaj ex offo pači in šči . Po maši imeli smo konferenci jo. Mlatilo se je toliko prazne slame, da mi gre še popoldne od vseh teh praznih marnov in čenč "wie e in Muhi rad im Kopi'e herum. Sin krčmarja volovskega Jelušica bo vendar le smel skušnjo ponoviti. ki k 1 o š i c . n orni na ; (Iti str.) gvozdije : clavi pr^žije : locustae. smreČije že s.s. amulati o stran iLnoljubije - hospitalitas (16) dr 1 vo : / fo^v' y olupljeno, odrto deblo (k. j dr) cf. odr'. igo že s . s morje : mr. smrt vegetacije ple-šte humeri (plet) s 1 ličije s.s. rhythmus rusovlas' f lavam c omam ha"bens . triz' iz tri zim1, na zim: unius anni, srb : nazime porcus anniculus lat. bi mu s: bi 4- hiems . Vladimir' ; - slav1 a vlad b f vladi: imp eri o n ornen habens. otrok ' c±'. oLJTov^t-^ 9 abnonnis vraž , kor: vr'g sonum edere hvat k i hW"t , kakor (t(o/S (obrus) S ib/1) - sluh I lorum s. s. detto drog (k: prog' locusta ('jaH . Spri nger) r ) ... tog ) n. sl. zah (? zame) gr ^b1 plebejus (za prav: rugosus) črep (za prav: haustrum) (12) ostrog' castra 1. paral. 14• 1^ (str'g) srb: sap on funis lep viscum i_n decorus pes 'k (iz f^bs conterere iz novosl. (11) be z 1 predi'ga sine mora dr'zim za dl 1 g : lat: obligatio . mlad1 juv., tene r (cf: ser: mrdu, in: Mal z) klas (ki's pungere) (10) pri tvor ' porticus bog 1 (ser. subst : vedski bog, zend: baga, tihaga ad jekt: venerabilis, 1'o rtu na, p otentia divina , že ki je pozne ji: Si vas s taropers: baga deus . zam frižko ime za Zena 'k claustrum smok novo slov za: zmaj . (Nisem slišal) strup vulnus (9 nazaj, jemljem to, kar sem že podčrtal bil v bukvah) lik kor: pingere : tolik. div' : Da s An ge s chaute tudi sicer za: splendere in videre ena beseda, buj (luiurians) k : "ere s cere" kar se vidi iz Ahtih in gnev' : gne: pod'gnet'stimulus, gne-titi accendere. membrum, vas, judicium Das Zusammenfugen in das Zusammenge-fugte, kakor srbski nad spe s nat de . prost za prostr1 (cf : tiratr, odr1 Schaft, schaben (dr) pazder mesto - der tir (tr. rumpo, franc, route) Mir', ser: smr memorem e s se uspor refundatio fluminis prepelica (p 1= pr) ceh: p1a p o1 flama, mlamol (Truber) flsbU' =. liu ( se čare ) nov, nt>l n ja , (iz NZ>/ , MOT) udav1 ruski : boa constrictor. s 14- drav iz: dru firmus go j : gi=. ži - živ. Od 0 7 • str. naprej: zeml je&elloC/p že s.s., tudi zeml jemerfchl® pi vlpCb (nota zavoljo v) ( n o ga ti ca s.s ) summa aedium gostmfcLte hospitium. / v pars ist (oCb , accusator, reus prav^cemk via recta že s.s. rogat Igcfp serpens quidam, rož anfic £ arcus vladavfec4», d 5lav 0c£, (nota tibi, čare mi Levstek!) zeliinik' medi cus koreni t^, c^ magus 5i stfr c 122, 125 , 120, 129 , 135 ? 140, 152 , 160, 160.) Kupil sem lepega, živega kanal čka, pa sem ga moral pustiti še pri prodajalcu, ker nimam zanj kletke . - Pozneje mi je rekel ta poštenjak, da ga je prodal drugemu. Od kar je šola, živim nekoliko drugač; da ne pohu jšan"nedol-žne"(i) mladine , moram zastran Anice paziti , da me ne vidijo ti s.s. Alojzii. Tudi obedoval bodem dvakrat še le opoldne , ker imam do 12. šolo; in popoldanje spanje je minulo, ker sem ob 2. že uprežen. 0. novembra. Sreda, popoldne morebiti kak skok ven, malo mi je všeč, da imam danes tri ure zaporedoma od 9 - 12. - Anica je prav prav dobra ubo-žica: škoda, da ji ne more človek dosti pomagati. Dela ima, da mi se smili, ali prenaša vse potrpežljivo, brez godrnjanja. Rečanom kajenje preseda, začeli so se praskati za ušesi in dvomiti , da je tako potrebno, pa tudi ni sala, vsak dan jim jemlje ta vo-1 ari ja blizo dve sto gold. iz mestne denarnice. Slišim, da so imeli včeraj zbor-in da se je oglasila že večina mestnih "očetov" za odpravo te drage predpustnice. Reški poslanci so odrinili na zagrebški zbor: Giotta jo je pripihal iz Ogrskega naravnost v Zagreb; za Kozuliča se sliši, da mu dela krojač narodno surkol! 0 Rečani, Rečani, dolgo ste se branili in zabavljali, pokazali, da niste, kar bodi , toda kdo ne bi se nazadnje te "independenze" ne naveličal?! Zdaj ste v kletki, morebiti uidete , morebiti pa tudi ne. /'- Bog - bogis; deus , dei ; norca, caej parne o, parne re - : reminiscenci je iz prvoš olske latinščine ./ ....Za Erzunge- resa Martini - ta se pripravlja tudi nekaj; pravijo, da si je naročil nekako "kurdelico" trak ali vez, kakor jih imajo za sablje . Ljudje se pogledujejo, migajo z ramami, tresejo z glavo, pri-šeptujejo na ušesa, ugibajo, rešetajo in pretresajo, kaj de* pomeni ta skrivnostna "kurdela". V svoji desperaciji menijo nekteri, da misli Martini zares nositi sabljo in ker se zanj ne spodobi sama sablja, da si D ode omislil tudi pripravno obleko k nji in hudič si ga vedi, če ne bo ta obleka tudi - surka! - Vreme se drži na jok in cmer; ne pojdem nikamor. Pred-se na okno postavil sem kletko z Žižkom: ali revež.nosi plajš, glavico skril je za peroto, ne vem ali dremlje zavoljo žalostnega vremena, ali pa se je preobjedel in crlca. Bil je do zdaj tako vesel, skačen in priljuden ptiček, da bi mi žal bilo, če bi se odvezala od jasel življenja njegova "Substanzialitat" in zgubila "in der Totalitat der ewig schlummernden u. ewig schaffenden WeItseele" . 9 • novembra . Žižek je fuč! ga je že namestil drug, prav zelen, "brihten" fant. - Pri plorijanu se je svinjarija : včeraj je zaklal prasca, sinod sem napasel se krvavih klobas, danes bi se pa ne branil žolce in ušesa s hrenom. Celi dan je deževno, včasi se ulije prava ploha. Srečal sem Ančiko; kako presrčno se zna smehljati! Morebiti se na zadnje res v njo zaljubim. Bog obvaruj te nesreče mene in njo . 10. novembra . Danes je Lojzetov in quasi moj rojsten dan. Lojzek je mlaji od mene 6 let, ali ne more imeti tako rad brat lastnega brata, kakor sva se ljubila midva. čas in prostor sta naju razločila, ali še zdaj mi se zdi sladak spomin najine nekdanje prijaznosti; kar mi je bila njegova sestra in amo-re , bil mi je on in amicitia. Bog živi njo in njega, daj njemu dobrih, veselih tovaršev, nji pa obilno mladih, ognjenih "š o-ce1jnov" !! Škof Soič je tu, posvetil je danes moja bivša učenca Blečiča in Bilka. Skoraj vsi učitelji so mu se šlo poklonit, jaz pa ne - takih komedij sim sit! Sušeč Soic baha se po svoje, n.pr. da je na cesarjev dan mašo po glagolski pel! Do zdaj še nisem. slišal nič o kakem glagolskem petju, kakor ne o cirilskem. Zastran politike je djal, da bode hodil tudi za naprej po stezi, po kteri je do zdaj korakal. Te besede so prava Sfingina uganka. Ta škoficelj lazil je do zdaj po vsakovrstnih potih, samo po pravi nikdar; je li mislil morda reči, da tudi za naprej neče biti pošten?!- Fran Kurelac je prišel pa je brž zopet odrinil. Nisem ga videl nič, prav žal mi je. Popotoval je po Dalmaciji in granici in doživel marsikako aventuro . - Ko berem protokol zadnje konfe-rencije, opazim, da so dodane reši, o kterih se ni smo pogovarja- in sicer' take reči, ki se dotikajo osebe nekega kolega. To se ve, da nisem podpisal te svinjarije ; drugi so .jo pa! Ala pri moji duši da ne vem, kamo bi se djal. od srama, da moram služiti s takimi lumpi in pizdani . Zvečer baraka, prišel je tudi Hirs eh in "Mi1 čina", pa se je pilo in pelo do sitega. 11 . novembra. Danes pastil me je direktor Jankovič, aliter: Mažuranic, zakaj ne podpišem perfidnega protokola. Držal sem se prav mirno, ko sem mu odgovarjal, ali sem mu pravil tako gorke, da se je od jeze kar tresel . - Ravno zdaj, ko to pišem, prišel je pome učenec, pa se bova brž ko ne spet kosmala. (pozneje: motil sem se, poklical me je zastran nepomembne stvarce) Kovine nosijo program fuzijo-nistov, jaz bi jih imenoval pred konfuzioniste: iz tega prosa ne bo nikoli tečne kaše: maž aroni bi radi prekanili narodovce, ti une : taki prijatelji pa se kma-li skavsajo. če se ne odreče ena stran p op olnoma svojih principov. Mi smo že taki , da bi delali alijance raje s hudičem kakor z brati in s-e mislimo ob enem še modre, češ, saj hudič ni tako pameten, kakor stare babe menijo; če nam ne pomaga, mu pa pokažemo fige. Spreleti nas groza, če le slišimo besedo, sveto, visoko, nebeško, rešivno, edinorešivho besedo panslavizem. Bojimo se te pomoči menda prav zato, ker se je bo je naši naj huji so-vražniki ! ! eheu, q.uae nos dementia cepit! - Od sinoč puha burja, ne do se zopet razvedru je. Zvečer z Anico v veži šmac I Nova polhova kapa, ki sem jo kupil za 1 gold. ! mi bo kaj pri jetna in koristna, slasti kadar bom ob 'burji "expediral" kam'. 12. novembra. Proti jutru še le vračali so se spoštovavci sv. Martina, se ve da- ne preveč tiho . Vreme hladno, ali lep oj nebo vedro in ob enem Martinova nedelja! Liehchen v/as v/illst du noch mehr? Prišla sta te dni iz Polh. Gradca Janez in Jože. Ta je ves bolan od je se in žalosti; zavoljo neke majhne stvarce, ki jo je napravil neki dečli že pred 4 leti, ga je gosposka hudo pestila in gonila. Moral je plačati precej GO gold. in bo moral po 15 še celih šest let. - ITauk te resnične pripovedke je zate Janez ta, da se varuješ delati take neprijetne, male stvarce. Ezcerpti iz Mal ješkovica; da ti ga (zub) i siju ca. - da ne 6 čut (čutiti). - ter veliš to mefti nje (meni). - da bi - grom ubio tečenja (stoku?) i čeljad. -ko ja (spila) je protiva tvojojze nemoči (passend). - vervom put spile. - grornor (grom). - nu se čuj od kuka. - ter u ruk zaveži. - tri grane očesi (odtrgaj) - Bog s tobom majno ! (? slovo) - svies (Erlcennt- nissvermogen "Ne mogu vidjet ja, nu stante vi k strani "Jer ve črna sunca s ja vaš ures izbrani." xxz "IT a svetu j e r sila i sreča što dava "U tomu ni j e bila i tkornu vik slava. XXX toj me Bog obari (kakor mi). - da budu bit (!) svade meu nami . - nut ve (ženski spol ?) se ne bojte. - dobitak da ti vuk ne kolje (tudi Čehi). -a žimi (?) gospodar. - Onamo ti breče u bisak brašance postavih. - a sunce prem roge na obor naš vrže. - toj ve se potrudi (ve= zdaj ?) - cšlunov. - brahomo cvetice. - Re ci v_e šele ti. - prosu-ze me oči. - mili je : žali je (bolj š&l) menie (meni). - ali mi ne bi to višnji bog za zri o . — Sudac: naj vilo tebi ta jabuka, . . . . nemo j Vi (vam) bit muka. - da nanju ni-je z a o (da Vama se ne"bržmaga") — ako se ne čete ponesti. - da nas njome ugledate (dadete). - jednom krincom vruce kaše. - da druga ni razni ca (tudi Husi) - če-tar (?) kriposti p oznaje . - s liku k živini ima ju. - "........ er scienim do danas Hodila ni je žena sp§val ca, kako vas (Petra Hekt orovica) XXX tuj ti se zabih ja (vidijoč Vilo) - sve-tlušte nje oči. - molim te boga dil. - sred brloga. - tegnuti (dotakniti) - sto tvore. - da praša (kakor mi) kladenac. - količak obide mene strah . - provodič (Puhrer) tko mi te pošila (ne vLj>) dvakrat . - zv§zde .. načine ke slide. - noge ko jim su za podnož nebesa. - Excerpti iz Siska Kenčetica: ne prijaj tužicu. - toliki jad ne mo-goh odolit. - nemo j procinit, da p o-ju. - gdi mogu biti rad (vesel). -obras sadruži (večkrat m. in str.) Po zri svak ure da . - bez sumnje (gan z sicher) dil togaj . - bez izma sva sladost . - Bi rek. - Neka se ne bol ju (1. oseba) na. tebe s ve me dni. - - Vas grad zvoni od tvoje dobrote . -Ku dom zavije to j uho (kači, zamaši s predivom . k o d e1 j o) vinu mi bi zaman (vedno ?). - pauni , gdi noše sve vlase zavite u kruni . - - Hič kada izasta tvoj razum. Kad sunce dogori (zvečer) — grlom izvija. - be z ni je dne uzroči (kakor iztočiš u2*roka) - stvar , koja ti ni-kadar ni bila s priroči (idem, ci'. prigovor). - človik vas čin svoj bude oč (menim, da to, Kar "ostaviti") — lav bi stal, mnju, krotom, ka jest zvir ohola (cf. pitom) - jest to na-redno od boga (= narejeno) - ar -var postavi na moj svit (= be-ruoksichtigen). - Od toli ja naprid ne željah rič inu, nego li zapovid ob-služit nje vinu (vedno? precej?). -jad i nalip. - Plemštinu svu dala našemu naravu . - da ve-če to ime ("Slava") k dilu se pri-klada (= entspricht). - toli izročit (imeniten?) predragi ni j' kamen. -ovomu dnevi. - smilost (—milost) . - rekoh se ne zvati rečenje umrlo (- stvar, cf . našo "reč"). -mi se izroni u željah sva mladost. - Danice gorušta ! zato se rad zovem (= veselega imenujem) "Zato grem u nesves, cvileči pakleno "Zato se grem ubit etc.... XXX Srce da dahti . — jer mi se ne more (k oknu priti). - cvileč vele soz-no. - ne na vi s na ljubav n&stupi (-He-benbuhler schaft.) "Mnokrat se zatekoh sam ubit i spravi j ah "Nu pozrih jur k bogu, ne dah se vladat tač, "Li vel jah: ne mogu trpiti tolik plač. x x x odolit .. jad. - stavi red (rendez-vous). -me nje lice obasja kako zrna j . -da svoj dvor uhodi . — kolik strah prija moj život uzviren (?) - rič, ku recieh ! s celovom li tecieh na ličca. - stanih jakino vas vazet. - da može mlad človik plakati ne hte- če . - pokloni u darov (4 pad) . - ter sam ja stanovit (— entschlossen ?). - Sad sam stanovit, da vecma ni j' človik od mene darovit (= prepričan). - Eidko nad joj, da može počtenje s lipotom stat u go j. - da zora mimored na pospih svitaše . - sunačce, ki naše srdačce razmiri nemilo. -Zatoj nje obraz s ja sunačcem tak-* meno. - Još bi rek razvire svi-tlocom bisera (grlo). - na bile nje ruci ozri . - 330 p.: "Pisance, kad budeš na skutu to j fravi Neam§g-da-Babudee "Nemo j da zabudeš, nje lip os pozdravi. XXX da za njom dvor p odje. - Svaka jur pripse ? za carsko pri st olje (= je vredna) - laž milih razteče (— razdeli) - lc on moje mladosti . - j er žimi ljubav tva (?) - i žimi život moj ? Gdi gasi goric ogenj . - Odvrača svoj pogled od mene vinu tja (vedno, vselej ?) - pisnivac. - kon sunca. -zač' srce me prage. - želja mi dotuži . - Šmidu j me, boga dil. - Mij' prava vidit svi s va ovom čoviku. - život oč (4 P•) - ruci prebile. - pri želji ljuveni .. za trud se ne scine (=im Verglei ch) . - stril, ufan izberi (verlasslich). - vazdre (-va-zre) - Ovo gre pet godin, jer sam nje sluga ja (= Evo). - darov, za ko ji umri ti vinu sam pripraven. -ličce sončano. - da sam, daj, dio-nik od tvoga sad jada . - Izmi taj željni vrid iz tvoga života. - kosu, s kom zlato gubi če s (= neben) - ri -či zaupi. - dahti (zopet). - "Eto znaš, da prod je dvaš od sad še s godiš "Odkoli, gospodje, život moj gospodiš. XXX Od tvoga pozora s vi11 osti svak vamni, da su dan i zora. - hotno smrt zo-vu. - toli znat sve hočeš o t o j ulovi (ptiča) . - Martinovo nedeljo, zadnji dan tega dvomesečnega dnevnika, preživel sem takole: Ob sedmih sem se že oblekel in šel v kavano po tisti ulici, kjer prebiva Anica, toda je nisem videl, tudi je ne dolgo čakal; kakor vreme, so vedno hladne ji tudi moji občutki. V kavani pijem kop cinar ja in berem prazne no-vine . Potem pijem pri Florijanu 2 kupici vinskega šnopsa in grem drugikrat v kavano, brat Triesterico in njene ljubljanske klobase. Prav za prav bi moral iti v cerkev "za en špegu teh mladenčev", ali Janez je za svete reči mrzel in vas "ier— bežen" . Potem prepisoval sem v te bukvi ce excerpte iz Nalješkoviča in Men-četiča. Za obed imeli smo prvikrat krofe, vina popil sem opoldne 3 merice, zvečer pa 4=7« Florijan je cel dan rogovilil, opoldne izkazoval je svoje znanosti v loteriji in si skrbno zapisal neke številke, ki jih je načrčkal Bosek na mizo; češ, ker u-tegnejo "ven priti", kajti mu se zde posebno lepe, jih bo stavil. Zvečer pa je zabavljal zoper svojo ženo, mi smo jo pa branili. - Po poldne sem zaspal, Bos. je rekel, da pride pome, da greva na šetnjo, pa je ostal v visi-tah pri Markoviču, ki so bile dosti puste; ženi ga še "predstavil" ni. Zvečer se snideva z Anico, čudne besede mi je govorila. Hot 'la bi priti pod av~ bico, ter me je naganjala, da jej dam kak "pen" n.pr. kak prstančeki! Janez pa je debelo gledal in končal tisti hip to ljubezen ta dnevnik. - premišljevanje , kam M šel ........... 3 Ha j boljše leta ................... 4 primorski lacaroni in latinske šole .. 6 Janez pije 1. krat mlado vino ........ 9 Obed v Mrk opiju ..................... 12 Nemška kultura v Mrkoplju ............ 14 Ant onice va krema v Bribiru ...... 10 Erovaški Kristus ..................... 20 Peta maša v Biču ..................... 22 Romantična ljubezen nekega lovi jana . 27 Crikveniški koludar v društvu z Janezom ................................. * 2 7 B ovl janska nova luka ............... 2 9 Konjske fige .................. 30 Suzanic in njegova mlada gospa ....... 36 Star P ovile c in Jelačič ban ........ 3 0 Kirec, usmiljen samaritan ............ 39 Vinski kupci iz Kranjskega ........... 41 Čudna sanja o svetem letu ............ 42 Sodba o novijanskem ubijavcu ........ 44 Kranjski romarji v Reki .......... 4b . 4 9 Janez gre s H amper lom v Srdoč ...... 50 Staroverski pop izganja hudiče ...... 52 Dunajska "Presse" pada v medle vice .. 54 Društvo v Florijanov! krčmi .......... 5b Dekla Donka .......................... 50 Arhitekt Donegani ................ 5&• 59 Jeremijada A, Mari jase vica ......... 60 Jungi'iumaner ji .................... 61 modrobe 1 orde ča zastava ............ 61 Pot v Baker z zdravnikom kul ler jem ....... 63 • Jutrnje revizije v papirnici ............... 63 - Kdo je"inženir" Junker ..................... 66. Kozmova nedelja ........................... 6?• Pot v Kaste v z Vrbaničem .................. 60. Planinski fajmošter je - jakobinar ......... 70. narodnosti v gornji granici ................ 70. Program slovenski^ federalistov ............ 72. Praktični krčmar Jelušic ................... 74. Kadjarslca barka ........................... 76. Dohod jurista Kureliča k meni ............. 77. Hamperl in ženska zvestoba ................. 79* Kavsov Mi čel in odhod Gatnikov ............ 00. Idee učitelja Kanca ...................... 01. Hamperla tlači mora ..................... 02. Bodulska Ani ca postaja koket .............. 02. Janez in mesec "rujan" ..................... 84. 1 Or ose c zabavlja na Mokarjeve ............ 05 . Janezova sanja in sv. Meža ................. 06. 1 Oroše c zabavlja "Slobene r jem" ......... 90. Osvaldova hči, že gnana med ženami ......... 91• Pot na grobniško polje ..................... 92. 20. oktober in njegova slava v Beki......... 95 • Galantnost majorja Kaulerja ................ 96. Janez vošči srečo kardinalu Antoneli-tu ... 99• g. Palmerston umrje jo .................... 100. "Ober schv/anger" in ideal vseh dobrot .... 101 . Raztresen Janez in ubogo človeštvo ........ 102. Studiosus jovialis (bolje: jocosus) ...... 103. 0 jeznem ženinu Tomijanovicu .............. 104. Hamperl se po francozki priporoči ......... 107. O civiliziranem mucu Frlinčku ................. 109. Excerpti iz Miklošiče viti. "bukev: 3ildung de r n oralna: 112, I9, 19» 22, 25, 20, 29, 39, 40, ^2, 60, 60. 0 tičku lisčku ................................ 114* Lep pogled na oblake in morije ................ 119 • Ezcerpti iz Zorani ca in Vetraniča ............ 117• abasso il ginnasio! ........................... 124 . Mamula ........................................129. nekaj besed o Čubranovi cu .................... 130. Obupani puškar .............................. 132. Naš "rojak" Zurhalek .......................... 133. Politični otrobi .............................. 133 . Stari hrvaški pesniki ......................... 136. Ma.rulicev "razum i človik" ................... 137* Kultura dalmat . poglavarja Filipoviča ........ 139• Bosek pride ................................. 142. Kak1 šen je Janezov jesenski dolg čas ......... 143. Moj veseli Žižek ............................ 190. Baraka v Bakru ................................ . I90. Hekš. j besed o Mal je škovi ču ............... 194. Obrstlajkman Nieser ........................... I55 . Smrt pisatelja Štokana ........................ 190. Ivan Mažo - februar patentar fuč .............. 159. Barufa nevošljivih Rečank ..................... 164 • Janez pozdravlja enajst o leto svoje službe v hrvaškem primorju ............................. 166. Čudne pripovedke o reških poslancih . ......... 170. Žižek se gubi v " We 11 s e e 1 e " ........... 171 . Sahari je Škofiča Soica ..................... 173. Perfidni protokol ............................. 1?3. Program hrvaških fuzionistov ..................174* Nadloge polhovograške ga Jožeta ............... 176. Excerpti iz Hal ježkoviča . . 176 Exoerpti iz Šiška Menčeti ca . 178 Martinova nedelja ............ 161 Hagli konec Janezove ljubezni z "bodulsko Anico in njegov vzrok .. 162 XXX ta kes je ve s kun jav - trokle n. Se je že spet skrutilo (zemlja strdila, da se težko koplje) v živini nimam sreče (ne: pri živini) Če je kdo še bol ji , ne stori nikoli vse prav (ne pa: še tako dober) krivopričnik , ' ................. - '?o : ..................■....... ;. -/: :?• ♦ .«••• . 1 » * ♦ 1 • . . ■: ... 3 • ‘ , W: • ;, J . ’ ' ■ ; - X -; ■ ' : j ' ' v- . A N,v/: vi ■v : • r/A A . - C: ■: 'p. 7' /:7-- ' 7 • ' - C' , > ' S ' 7.V' 7/' i ■7 , ’ X: . . ■' • . i; - V 7>:'7 7,77 . ■ •v';:7: > 7 ■ X '7 ' v)7'77:7 ij J: X:7': ■- A, / W7#': t / • * : ■P 7 7 - Čv>' • v. ' ■ 7 / ■ v :<■ .... .T 77" ■ ' • ■- \ '• t 7 i';/ 7 \v-;c7 • . 77,7. 7 V '\ ;77'V;' V. •' 7 X.7 1 ... ' >v rjf> S; ‘ v,‘ . ' V ' ; ' : ■ ' i. N ' j .. ■? ••v v . .. -"v 1 A ■wt/ .v j£ri- . ■ u ' ;/.. t > - f'. V 77 a - ./.. X ■; t • , :'y- : - . . - t.. ■ 5' f’k 7' ">■ ■ W -V ■ \ > ■ :p . : 7 ‘ ■ - , ■ ■ - V" ■- / -■■.•■■.'■■•v.'. _p P , ' • Ir" ’ ■ 'V ■ ... ■-. 1 ■ / ! ■ ; ' ' ' , . o 1 -. ,, <■ f ' . \ j..* *»' 1 •« v7 r .. v- , - ■ 'P, . C ' ' r ’ ' ' J - / . , . :■ . ■ ' : Ji ■ iv • • ■ • •• " j ' -v 1.. ' . ■ <• >'-i v v .. - : 7 f-, " 7 U> v' > ■ .,38'.- A. ■ ■ v../*”1:" ' .7. ' v V-, . i. \ <■' i ■ ■ * .. . fi- ■ . ■ ■' * ■ ■ Vi:': , ..... " "'v i .• P * ) . t- v -V-5« 7 A ' 7 V y ' ; ■;.7V. : 7/ V. , - , ^ ' 7’- ;7,- 7<, - • •>>' 7.7-.7 / , 7; 7.7 (V ;• > , ■■ j - ; ■ J . » ■ ; n , ■ s ' - ■ . .... -v' : ./ V A ' ' ... .. ■ ■ ■ . ■ , ... I ■ f / /jjfS.1 . 1 ■ 7 .■ i - • 1 •7 ■ ■ ■■ • • ■ v = n - ‘v . v a 77 17. v/. p77; I' SiiV ■ M’ .v: . ' ' ■ - . 7:. ' ■) % . 'a r ■ ■ > z -v 'z ■ ■■ ; . ; ;■ o' , X ■ ' '•/ ■ : ' ' ' s . ; ■ 'X ' j'.' \ ' ~ ; ■ -i.: f- • ■ r' . ■ «*J 'S r A?.1 f ,J1 ■ ' XXy v.'V-'. ' '-"'r ■ .> .;>'X: ■v zjz .y,.| ’ ■ r X L -' : v :.x žV;;'’ v • ?X-zV ž r >: • ’ ' " v z v' . ST ' "Z‘z-1 ■ ; ; ( ■ ■ • ;z':'iZ»Z ' Z.; - ( .. .. Z * ' ■ -. 'r X ;i XX ' . Mi. ;) Z 'K z Z. ■ X ; 1 V -> . ZZ v -m z . ; ;« :X0 : v :'XV/z''XX v- > ' 'C' " . , \ V z J/. A.XX, Xx •v x- : X i.Z .'z'. : 'V-; X 'Z ' ' ’ . k' Z ' „/ ; ... A ■ ; I / ■ ,Z -"■v .-:XX. - v Z '■ ' . ■' v z ■ . v , - z ‘ - - < z f ; : x X':xx\X.............i z; ■ ' - '-V.JZZ Z-z ' -Z Zz v X . "v; ■ . ■ ■: >: i<:: ' X '$fc X'X; v ' : , z v :X,rX z. ' -Z; ' Z'Z :X§izH X h XX 'L X V: - ■' ■■ ' . , ■' <’ ■ .. ' ■ V- r ■ -■ • :V "Z , ; ' ; . • " .’'•.;:vvz ?: ■■ •, X:v , Z- z' 'Cz :> X z 1 • X X : >> Z: . ■' z . Zl. C > 'z V ; s' \ z ; . y ■ ■ v . - : v V z Z ; ; ■ ■ M '';;Z S X :XX:/X , z . ’ . '• v' S ' 1 ; ■ " : '■'v-'V . v '. v - •■■-'•■ . vV . vi' - • /'■.v.; . ; ';;v: . s ■ ■ ,'. ■ ; : !; ; -u v " . . .p- ■ v ■ VV , 7 ' .1 i , - . . 'H ■ ■ ’ ':y: : '• V..i/■ r , ’ fv .v' '• ' : . ■ , ■ 1 7 • /c.:- / . :rV'.f " ■ ': » ■ 'V (Z v - >; ■ • • A ! V 1 , -V ' ' ' ~ r . .. ., ■■ " t ■ 1 • . • " ' v t Im, "t : - .. -v: ■fi- > -V'V ' ' ' ' Z- , , . t -. - . . . , . 'S .V’ •' - .. ■ •v". .'-v A v ; .V;'.r' _ ' 1 T . .--.-'V-V:?v. 7? v- r ^ /"-.V . ' '-V - - " ■■■■ ■ : ; ."v ' ' ' ' ' ■?»"" • V'T ' . -'''V.' '7: ;'A „ : " - 'H; !( A , ■! X v ■ 7 -; L • \ ’ " ' • / ’ ■'