__Žalostni deček.__

O, da bi --majko-- mater imel,
pa še tako siromašen dom,
vrnil bi se iz mrzle tujine,
a jaz, a jaz se vrnil ne bom.

O, da bi vsaj hišo imel,
ali vsaj vrt, da stopim vanj,
--ali-- toda jaz sem brez vsega, brez vsega
in zunaj je mrzel jesenski dan.

Pa pojdem mimo golih kostanjev
in pustih njiv na samotni kraj,
--kjer med samotnimi-- tja se vrnem, kjer mati leži,
in me ne bo --med-- v svet nazaj.

		Srečko Kosovel

(prepis)
Novi rod