Divjanje cen se nadaljuje
Udarci po žepu
Ceprav smo lani dosegli ugodne gospodar-ske rezultate in bi torej pričakovali, da se bo letos ta trend nadaljeval, pa so nas statistiki že takoj v začelku leta nič kaj prijetno prese-netili. Izračunali so namreč, da so cene v lfi-tošnjem januarju zabeležile tako hitro rast, kot je niso že od avgusta leta 1965.
Kje tičijo vzroki za takšno stanje?
Vzrokov za tako naglo povečanje cen v jaunarju je več. Eden izmed bistvenejših je vsekakor povečanje prometnih davkov za naft-ne derivate, alkoholne pijače, cigarete in šte-vilne druge izdelke, s čimer smo zagotovili dovolj velik kup denarja za zvezni proračun. Povrhu je konec lanskega leta začel veljati tu-di novi zakon o temeljih sistema cen in druž-beni kontroli cen, ki omogoča svobodno obli-kovanje cen. Novi zakon pa še ni zaživel, saj zvezna skupnost za cene še vedno ni izdelala ustreznih navodil za uporabo tega zakona. Za-to se je v številnih primerih dogajalo, da so posamezni proizvajalci brez kakršnegakoli so-glasja povečali cene svojih izdelkov prek vseh razumnih meja in. si tako skušali popraviti svoj ekonomski položaj.
Z novim zakonom o cenah so večje pristoj-nosti za določanje cen dobile republike in ob-čine. Tako bodo občine namesto o prejšnjih približno osmih odstotkih cen sedaj odločale o 18 odstotkih vseh cen.
Proizvajalci so nove cene dolžni evidenti-rati pri pristojni skupnosti za cene, ceno pa morajo oblikovati na podlagi sprejetih veljav-nih kriterijev, hkrati pa mora biti končna ce-na izdelka sad dogovora temeljnih organiza" cij', ki sodeluj%jo pri izdelavi končnega iz-delka.
V Ljubljani je bila 13. februarja ustanov-ljena mestna skupnost za cene, kajti v Ljub-ljani smo se odločili, da bo vseh pet občin imelo enotno skupnost za cene. Skupnost za cene naj bi bila tisto mesto, kjer bi se pred-s-tavniki združenega dela, potrošnikov, družbe-nopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih or-ganizacij dogovarjali o cenah posameznih iz-delkov. Ob tem pa je treba vedeti, da zakon predvideva troje vrst cen: za nekatere izdelke se cene svobodno oblikujejo v skladu z zako-nom, toda skupnosti za cene teh cen ne potr-jujejo ali evidentirajo. Za drugo skupino iz-delkov in storilev skupnost za cene le sprem-lja gibanje cen, za tretjo skupino pa skupnost potrjuje cene.
Ljubljaniska skupnost za cene je tako usta-novljena, toda ker še nima ustreznih navodil za delo (kot smo zapisali, jih izdeluje zvezna skupnost za cene), novoustanovljeni organ še ne. more dajati soglasja za nove cene. Očitno pa delegate v novoustanovljeni skupnosti ča-ka že takoj na začetku veliko dela, kajti za-htev za povišanje cen je iz dneva v dan več.