
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 30, 26. julij 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Tema tedna:    
Zadovoljiv obisk turistov kljub preteklemu
slabemu vremenu  ......................................................... 4
Zgornjesavinjski zdravstveni dom: 
Novi zdravnici imata urejeno enotno delovno
in bivalno dovoljenje  ................................................... 6
Janez Marolt iz Mozirja:
Zapisan goram in bencinskim hlapom  ............ 8
Škalske Cirkovce:
Prva tekma z motorkami pripadla Mazeju in
Dusetiju  .............................................................................. 12
Družinski dan na Golteh:
Otroci so se izkazali kot izkušeni pohodniki ..18
Smučarski skoki: 
Prva poletna zmaga za Zajca, ekipno Slovenci
drugi  ..................................................................................... 21
Kmetijstvo + turizem = formula za uspeh
Povezovanje s kmetijstvom ponuja izjemne 
možnosti za razvoj slovenskega turizma v sme-
ri zelene, aktivne in zdrave butične srednjeevrop-
ske destinacije, so si bili enotni udeleženci ne-
davne konference na temo povezovanja kmetij-
stva in turizma, ki jo je organiziral Časnik Finan-
ce. A te možnosti bodo izkoriščene le, če se bodo 
akterji v obeh panogah bolj povezali in sodelovali. 
Slovenija ima izjemne pogoje za pridelavo ka-
kovostne, vrhunske hrane, je ob tej priložnosti po-
udarila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec 
in dodala, da je »povezovanje kmetijstva in tu-
rizma pot k uspehu«. Slovenija je pridobila naziv 
evropska gastronomska regija 2021, kar moramo 
izkoristiti za izboljšanje prepoznavnosti naše de-
žele kot gastronomske destinacije. Na tem podro-
čju ostaja izziv, kako gostincem zagotoviti stalno 
dobavo in kakovost doma pridelane hrane.
Pomembno vlogo pri povezovanju kmetij-
stva in turizma imajo turistične kmetije. V Slo-
veniji jih imamo več kot tisoč, med sabo pa se 
ločijo po ponudbi. Tako imamo izletniške kme-
tije, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoče 
in osmice. Gostje pridejo na turistične kmeti-
je predvsem zaradi gostoljubnosti in osebne-
ga stika, iščejo pa predvsem avtentičnost. Za-
nje je doživetje že to, da so lahko zraven pri op-
ravilih, ki so za kmeta nekaj povsem vsakda-
njega. Tujci želijo uživati zlasti avtohtone jedi, 
zato je hrana eden od glavnih adutov na tem 
področju.
Na omenjeni konferenci so bili izpostavljeni tu-
di nekateri izzivi na področju povezovanja kmetij-
stva in turizma. Eden od udeležencev je opozoril, 
da je področje priprave hrane pretirano regulira-
no, zato prihaja do takšnih ekstremov, ko mora, če 
uporabi doma nabran rožmarin, zabeležiti, kdaj in 
kje ga je nabral, celo parcelo. Kmetijska ministri-
ca se je strinjala, da previsoki standardi otežujejo 
delo, in obljubila, da bodo na ministrstvu olajšali 
delo ponudnikov. Pa da vidimo.
Velik izziv na področju turizma je tudi po-
manjkanje usposobljenega kadra. Turistične 
poklice je treba narediti bolj privlačne za mla-
de, so prepričani na gospodarskem ministrstvu, 
vzporedno pa je treba poenostaviti postopke za 
zaposlovanje delavcev iz tujine. 
Ko sem bil pred dvajsetimi leti prvič v Londo-
nu, se kar nisem mogel načuditi, da na javnih 
mestih, če odštejem policiste in carinike, sploh 
nisem imel stika z Angleži. Vse osebje, od šofer-
jev taksijev in avtobusov, receptorjev, prodajal-
cev vstopnic do natakarjev v lokalih, da čistilcev 
sploh ne omenjam, je bilo temne ali rumene pol-
ti. Zdaj se v praksi dogaja, da na Bledu ne moreš 
naročiti blejske kremšnite v slovenščini, ker na-
takar ne razume slovensko …
(MŠ)
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
Ali nam manjka celostni pristop k turizmu?
Zgornja Savinjska dolina se lahko pohvali s številnimi nara-
vnimi in kulturnimi znamenitostmi. Zgodovina in izročilo sta pus-
tila pečat na prebivalcih, ki uspešno ohranjajo navade in običa-
je svojih prednikov preko številnih prireditev. Zgornjesavinčani 
so naklonjeni razvoju turizma, vendar ni celostnega pristopa in 
strateškega partnerja, ki bi bil ta voz pripravljen voditi in vlaga-
ti. Tako je s finančnega vidika razvoj težak, saj na območju deluje 
sedem občin, ki delujejo vsaka v svojem interesu. Kako vidijo tur-
izem naši sogovorniki?
Vida Čretnik, Loke pri Mozirju
Turizem v naši dolini je pomembna gospo-
darska panoga. Od njega živijo tako gostin-
ci kot turistične kmetije. Imamo veliko narav-
nih in zgodovinskih znamenitosti, a te bi mo-
rale biti primerno predstavljene. Tudi povezo-
vanje občin in akterjev s področja turizma bi 
bilo dobrodošlo. Verjamem, da svojo vlogo pri 
predstavljanju doline turistom odigrajo tudi turistično informacijske 
pisarne. 
Bojana Kolenc, Volog
Danes se vse bolj povezujemo med seboj in 
si pomagamo. Turistične prireditve so tisti de-
javnik, ki pomaga k prepoznavnosti krajev, kjer 
se odvijajo, in tudi cele doline. TIC-i postajajo vir 
informacij za goste ter povezovalni člen med 
ponudniki turističnih storitev in turisti. Da pa bi 
naša dolina postala zelena butična destinacija 
za zahtevnega gosta, je potrebno še veliko dela tako na promociji doli-
ne kot na izboljšavi infrastrukture.
Tomaž Podbregar, Homec
Turizem postaja čedalje bolj pomemben v na-
ši dolini. Zgornja Savinjska dolina je zame naj-
lepša dolina in se lahko postavlja ob bok uve-
ljavljenim turističnim krajem. Imamo namreč 
dobro lokalno kulinariko, za zahtevne goste je 
glamping. Da pa bi privabili take turiste, mora-
mo urediti infrastrukturo, tudi povezovanje med občinami bi bilo ze-
lo dobrodošlo, na tak način bi bistveno več lahko naredili na podro-
čju turizma.
Franc Rup, Gornji Grad
Turistu, ki obišče našo dolino, bi priporo-
čil ogled znamenitosti s kolesom. V Gornjem 
Gradu bodo že naslednji mesec ponudili v 
brezplačen najem električna kolesa, s kate-
rimi se bodo obiskovalci lahko popeljali po 
občini in širše. Lahko si bodo ogledali števil-
ne znamenitosti in uživali v neokrnjeni nara-
vi. Imamo srečo, da nimamo veliko industrije. In z vsemi naravni-
mi danostmi se lahko dolina postavlja ob bok uveljavljenim turi-
stičnim destinacijam. Prav tako imamo številne kmečke turizme. Z 
glampingom in drugimi višje cenovnimi storitvami lahko zadovolji-
mo tudi zelo zahtevnega gosta. 
Lojze Gluk, Okonina
Ne dvomim v to, da se Zgornja Savinjska 
dolina ne bi mogla postaviti ob bok bolj uve-
ljavljenim destinacijam, saj nas obdaja pre-
lepa narava. A v dolini manjka skupne stra-
tegije turizma, preveč se vsak trudi le zase 
znotraj svojih meja. Premalo se zavedamo, 
da je za turiste, ki prihajajo k nam, naša do-
lina majhna in se ne obremenjujejo z mejami občin. Prav tako se 
jim ni težavno zapeljati 30 ali 50 kilometrov, da vidijo in izkusijo, 
kar jih zanima. 
Manjkajo nam boljše cestne povezave, urejene ceste, kolesar-
ske steze, označitve, poti za ježo s konji, sonaravno urejeni vodo-
toki, sprehajalne poti, poti za doživljanje narave, vsebinske ponud-
be, kot na primer pot »tokca in želoca«, ponudbe programskih pa-
ketov za turiste.
Prepričan sem, da ne rabimo množičnega turizma zaradi nega-
tivnih posledic na naravo in okolje, ampak usmerjen k naravi in lju-
dem prijazen trajnostni turizem, ki upošteva naravne in kulturne 
danosti ter ne poslabša okolja. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 
Zadovoljiv obisk turistov kljub preteklemu slabemu vremenu 
Nina Černel posreduje 
informacije v mozirskem TIC-u.
Obiskovalci, ki pridejo v našo 
dolino, po večini poiščejo pot-
rebne informacije v najbližjem 
turistično informacijskem centru 
– na kratko imenovanem TIC. Go-
stje v TIC-ih iščejo različne infor-
macije, pri tem jih ima največ že 
določeno rezervacijo za nastani-
tev ali pa so v dolini že nastanje-
ni in si želijo popestriti turistični 
vsakdan s kako posebno ponud-
bo, za katero povprašujejo.
MOŽNOST NAJEMA KOLES
V mozirskem TIC-u so od prej-
šnjega tedna bogatejši za novo po-
nudbo – izposojo koles. Na voljo 
imajo štiri električna in šest gor-
skih koles. Za športno preživljanje 
prostega časa v dolini je med obi-
skovalci precejšnje zanimanje, je 
povedala Nina Černel, zaposlena 
v TIC-u. Gotovo bo ta novost še po-
pestrila ponudbo za goste, ki pri-
hajajo na dopust.
TAKO POVPRAŠEVANJE PO 
ADRENALINSKI KOT PO 
DRUŽINSKI PONUDBI
Mozirski TIC je star šele ne-
kaj mesecev, a v tem času bele-
ži precejšen obisk gostov in pov-
praševanje po različnih informa-
cijah. Po besedah Černelove so 
poleg tistih, ki jih zanimajo špor-
tne in adrenalinske dejavnosti, 
njihovi pogosti obiskovalci ta-
ki, ki so v dolini že nastanjeni in 
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 5
Tema tedna, Aktualno
V mozirskem TIC-u imajo od prejšnjega 
tedna na voljo štiri električna in šest 
gorskih koles za izposojo in priročno 
postajo za servis koles. 
(Fotodokumentacija TIC Mozirje)
povprašujejo po kolesarskih ter pohodniških 
poteh, ponudbi za celotno družino in po mir-
nih trenutkih sprostitve v lepi naravi Zgornje 
Savinjske doline. 
KDO SO GOSTJE?
Sedanja lokacija informacijskega centra na 
avtobusni postaji je zelo dostopna, tako da se 
tu pogosto ustavljajo tudi tisti, ki iščejo pot 
do svoje nastanitve. Sicer pa se pri njih go-
stje včasih zanimajo tudi za lokalno kulina-
rično ponudbo z domačimi specialitetami. 
Največ je tujih turistov, zlasti iz Nizozemske, 
Nemčije, Belgije … V juniju je bil obisk nekaj 
manjši, čemur je bilo vzrok deževno vreme.
POVEČAN OBISK ČEŠKIH IN SLOVAŠKIH 
GOSTOV
Tudi v Lučah imajo precej obiskovalcev. V 
TIC-u menijo, da bi bil obisk še večji, če ga 
ne bi krojilo neugodno majsko in junijsko vre-
me, sicer pa glavna turistična sezona šele pri-
haja. Kot je dejala Aneta Šiljar, letos opaža-
jo povečan obisk gostov iz Češke in Slovaške. 
Gostje med drugim povprašujejo po domači 
hrani, a marsikdo, zlasti družine z otroki, tu-
di po tem, kje je mogoče dobiti dober slado-
led ali pico.
ZADOVOLJNI Z OBISKOM
Z obiskom in nastanitvami so zadovoljni v 
Šport centru Prodnik. Fanika Jurjevec je dejala, 
da je bilo nekoliko manj povpraševanja po naje-
mu kanujev in kajakov.
20 odstotkov več nočitev
so v letošnjem prvem polletju zabeležili na 
Solčavskem.
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD 
Novi odlok o skupni občinski upravi skozi prvo sito
Sonja Glažer je pojasnila, da občine storitve 
medobčinske službe plačujejo po dejansko 
opravljenem delu. Država posamezna 
področja občinam sofinancira v različnih 
deležih, po novem največ do 55 odstotkov. 
V skladu s spremenjeno zakonodajo bodo s 1. 
januarjem 2020 pričele veljati nekatere novosti 
na področju delovanja skupnih občinskih uprav, 
ki jih sofinancira država. Zgornjesavinjske ob-
čine se že sedaj poslužujejo nekaterih skupnih 
služb v okviru medobčinske uprave, ki deluje na 
Mestni občini Velenje. 
RAZŠIRJEN NABOR PODROČIJ
Z medobčinske uprave so glede nove orga-
niziranosti na občine deležnice poslali več in-
formativnih in poizvedovalnih dopisov, nato 
pa pripravili predlog odloka o delovanju bodo-
če skupne občinske uprave. Kot je na seji gor-
njegrajskega občinskega sveta pojasnila vod-
ja medobčinske uprave na Mestni občini Vele-
nje Sonja Glažer, se področje nalog, ki jih lahko 
občine uresničujejo v skupni občinski upravi ši-
ri na enajst delovnih področij. Tako je poleg do-
sedanje inšpekcije in redarstva ter pravne služ-
be in prostorskega načrtovanja veliko zanima-
nja za medobčinsko računovodsko službo. 
NAJMANJ TRI NALOGE 
Več nalog, ki jih občina izvaja v okviru me-
dobčinske dejavnosti, višji je odstotek sofi-
nanciranja države, vendar je določen mini-
mum – najmanj tri skupna področja, in maksi-
mum – 55 odstotkov sredstev državnega de-
narja, je razložila Glažerjeva. Svetniki so ime-
li glede osnutka odloka kar nekaj vprašanj, 
med drugim o odstotku delitve stroškov de-
lovanja uprave za posamezne občine. V Gor-
njem Gradu so menili, da je predlagani odsto-
tek za njihovo občino glede na gospodarsko 
stanje, višino proračunov in velikost drugih 
občin previsok. 
SE BODO SPODNJESAVINJČANI PRIDRUŽILI 
ŽALCU?
Sonja Glažer je pojasnila, da so kot merilo 
za oblikovanje deležev uporabili število pre-
bivalcev in da so številke zgolj okvirne, saj še 
ni znano, koliko občin se bo pridružilo pro-
jektu. Slišati je namreč, da bodo spodnjesa-
vinjske občine izstopile in se pridružile skup-
ni občinski upravi v Žalcu. Izjasniti se mora-
jo do septembra, saj mora biti postopek spre-
jemanja odloka in podpis pogodb s posame-
znimi občinami zaključen do konca letošnje-
ga leta. Novi predpisi stopijo v veljavo s 1. ja-
nuarjem 2020. 
»Odstotki so samo informativni, saj vaša 
kot tudi ostale občine storitve skupne občin-
ske uprave plačujejo po dejansko izvršenem 
delu na terenu oziroma po opravljenih urah in 
ne glede na ta odstotek,« je pojasnila. 
Na 11 delovnih področij
se širi področje nalog, ki jih lahko občine 
uresničujejo v skupni občinski upravi.
V PRVEM BRANJU »DA« ZA ODLOK 
Gornjegrajski svetniki so predlagani odlok v 
prvem branju potrdili in izrazili željo, da bodo 
pred drugim branjem in potrjevanjem odloka 
podrobno seznanjeni z njegovo vsebino in spre-
membami, ki bi nastale v tem času. 
Če naj osnutek odloka velja, ga morajo v ena-
ki vsebini sprejeti občinski sveti vseh občin 
pristopnic. Osnutek so tako že obravnavali na 
nazarskem občinskem svetu, kjer so ga v prvi 
obravnavi prav tako potrdili. Kot informacija je 
bil osnutek odloka predstavljen tudi ljubenskim 
svetnikom, ki ga bodo podrobneje obravnavali 
na svoji naslednji seji. 
Tekst in foto: Marija Lebar
V letošnjem prvem polletju so na 
Solčavskem zabeležili kar 20 odstotkov več 
nočitev kot v primerljivem obdobju lani. Go-
stov je bilo za pet odstotkov več, od tega tretji-
na iz tujine, je povedala Blanka Kovačič, v. d. 
direktorice Centra Rinka. 
Foto in tekst: Marija Lebar
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
6
Aktualno, Iz občin
DVE AMBULANTI V NAZARJAH ŽE IMATA ZDRAVNICI
Zdravnici imata urejeno enotno delovno in bivalno dovoljenje
Na vratih ambulant so objavljeni urniki dela 
ambulant. (Foto: Štefka Sem)
Glede trenutne situacije v nazarski zdra-
vstveni postaji smo se obrnili na direktori-
co Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma 
Darjo Es, ki je povedala: »Zdravnici Sanja 
Kecman Prodan in Liljana Potkonjak-Panić 
imata urejeno delovno in bivalno dovoljenje. 
V našem zavodu sta že zaposleni. Zaradi svo-
jega znanja, postdiplomskega študija, delov-
nih izkušenj in objavljanja člankov v strokov-
nih revijah imata le en mesec prilagoditve-
nega obdobja. Njuni glavni mentorici sta žal 
v Zdravstvenem domu Vojnik, prav gotovo pa 
bosta nekaj časa lahko tudi delali pod men-
torstvom neposrednih mentoric.«
OBE STA SE ŽE SPOZNALI Z NEKATERIMI 
SODELAVCI
Na Zdravniški zbornici Slovenije so pretekli te-
den uredili še registracijo obeh zdravnic, obiska-
li sta tudi mentorice v Vojniku, zaradi dopustov pa 
bosta uvajanje začeli šele avgusta. Glavna mento-
selita začetka dela in sta se že spoznali z nekate-
rimi zaposlenimi. 
SODELOVANJE Z MENTORICAMA
Kecman Prodanova se je pri delu že pridružila 
mentoricama. Za obe novi zdravnici največjo te-
žavo predstavljajo pravila Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, s katerimi se bosta 
spoznali v prilagoditvenem obdobju, je dodala 
Esova. Ambulante v času dopustov delajo po ur-
niku, objavljenem na vseh vratih nazarskih am-
bulant in na spletni strani zavoda.
MNENJE O ANEKSU ŠT. 2
Za mnenje, kaj prinaša aneks št. 2 za na-
zarski zdravstveni dom, smo povprašali Eso-
vo, ki je dejala, da aneks ni bil še nikjer ob-
javljen, zato njegove vsebine ne more komen-
tirati, poleg tega aneks zadeva delo družin-
skih zdravnikov in na njih je, da podajo svo-
je mnenje.
Štefka Sem
rica se je dogovorila, da lahko delata v Nazarjah 
pod vodstvom neposrednih mentoric. Obe se ve-
ANEKS ŠT. 2 V ZDRAVSTVU NI PRINESEL PRIČAKOVANEGA ZADOVOLJSTVA 
Nekateri jemljejo nagrajevanje kot podkupnino
Pretekli teden je vlada sprejela aneks št. 
2 k splošnemu dogovoru. Natančna vsebina 
aneksa še vedno ni znana, znano je le, da bo-
do najbolj obremenjeni družinski zdravniki in 
pediatri, sestre ter zdravstveni tehniki v timu 
nagrajeni. Ta ukrep pa ni bil všeč predsedni-
ku sindikata družinskih zdravnikov Praktikum 
Igorju Muževiču, ki je dejal, da aneks št. 2 v 
sindikatu vidijo kot »neposrečen poskus pod-
kupnine zdravnikom, da nadaljujejo nezako-
nito in slabo strokovno delo zaradi preobre-
menitev.« 
Zahteva zdravnikov je namreč bila, da se 
100-odstotno financira določen normativ 1.895 
glavarinskih količnikov, ne pa da jih nagrajuje-
jo za nestrokovno delo in jim po njegovih be-
sedah sporočajo: »Več kot boste opredeljeva-
li, slabše kot boste delali, več bo denarja v va-
ših žepih. 
RAZLAGA MINISTRA
Minister za zdravstvo Aleš Šabeder je po 
sprejemu aneksa dejal, da so z ukrepom sledi-
li ključnemu in glavnemu cilju, da nagradijo bolj 
obremenjene zdravstvene delovne skupine dru-
žinske medicine. Konkretno je obrazložil: »Pov-
prečni družinski zdravnik, ki je v 54. plačnem ra-
zredu in je dosegel trenutno državno povpre-
čje obremenitve pri 2.395 glavarinskih količ-
nikih, bo po tej lestvici na mesec dobil približ-
no 400 evrov več. Medicinska sestra v 37. plač-
nem razredu bo pri taki obremenitvi dobila do-
datnih 235 evrov, tehnik zdravstvene nege pa 
173 evrov.« 
BODO DRUŽINSKI ZDRAVNIKI ZADOVOLJNI?
Aneks bo začel veljati s 1. avgustom, letno 
bo to državo stalo 11,7 milijona evrov, v letoš-
njem letu pa 4,8 milijona evrov. Ali bodo dru-
žinski zdravniki, ki so odpovedi vezali na spre-
jetje aneksa št. 2, s tem ukrepom zadovoljni ali 
ne, bo jasno v septembru, do takrat so namreč 
zamrznili odpovedi. 
Štefka Sem
11,7 milijona evrov
letno bo morala država dati bolj 
obremenjenim zdravstvenim delovnim 
skupinam družinske medicine.
OBČINSKI SVET LUČE 
Večino investicij bodo zaključili v drugi polovici leta 
Občina Luče je v prvem polletju objavila več 
razpisov, na katere se lahko prijavijo občani, 
društva ali podjetja. Komisije so pregledale pris-
pele vloge in občina je prosilcem že poslala v 
podpis pogodbe. Tudi o tem je župan Ciril Rosc 
spregovoril na zadnji seji občinskega sveta, ko 
so obravnavali izvrševanje letošnjega proračuna.
Župan je poudaril, da uresničevanje prora-
čuna v polletju ni na petdesetih odstotkih, saj 
so tako proračunski prihodki kot odhodki v veli-
ki meri odvisni od faze izvajanja investicij. Tako 
v Lučah v naslednjih mesecih med drugim pri-
čakujejo še sredstva Eko sklada za delno sofi-
nanciranje Športnega centra Luče in od države 
denar po 21. in 23. členu zakona o financiranju 
občin za izvedene investicije v občinsko infra-
strukturo, ki so ali bodo potekale letos. 
Med občinskimi razpisi so v Lučah že la-
ni, pa tudi letos objavili razpis za preureditev 
individualnih kurilnih naprav na sistem eko-
loškega ogrevanja, kar bo v kotlini pripomo-
glo k čistejšemu zraku. Razpisanih je bilo 20 
tisoč evrov. Zanimanje je bilo precejšnje, saj 
se je na razpis javilo dvanajst zainteresira-
nih gospodinjstev, med katera bodo razdeli-
li sredstva. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 7
Organizacije, Iz občin
VODJA NAZARSKE OBMOČNE ENOTE ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE DR. DARIJ KRAJČIČ
Zaradi podnebnih sprememb je treba na gozdove paziti še bolj
Dr. Darij Krajčič: »Delo, kar se tega področja tiče, je zahtevno, bo pa 
prav gotovo treba zmanjšati število medvedov in volkov.«
Dr. Darij Krajčič je od julija vod-
ja nazarske območne enote Zavo-
da za gozdove Slovenije. Zamenjal 
je dolgoletnega vodjo Tonija Brez-
nika, ki se je upokojil. Z njim smo 
se pogovarjali o njegovih načrtih 
in trenutnem dogajanju na podro-
čju gozdarstva. Ob našem obisku 
je povedal, da se tukaj počuti od-
lično. Pozna ljudi in kraje, tudi de-
lal je že na tem območju še v času 
Gozdnega gospodarstva Nazarje, 
od leta 1991 do 1995. Na GG Nazar-
je je bil med drugim vodja sanacije 
vetroloma v Lučah, pa vodja tran-
sporta in gradenj, in ta del službe 
mu je ostal v zelo lepem spominu. 
Potem ga je življenjska pot odpe-
ljala iz te doline, sedaj je vesel, da 
se je ponovno vrnil. 
NADALJEVANJE ŠTUDIJA
Krajčič je potem nadaljeval s 
študijem. Na ljubljanski biotehniški 
fakulteti, oddelku za gozdarstvo je 
bil najprej asistent, nato je dokto-
riral in postal docent. Njegova na-
slednja služba je bila na Zavodu 
RS za varstvo narave. Gozdarstvo 
je namreč pomembna komponen-
ta pri varovanju narave, velik pou-
darek je na gozdnih vsebinah, med 
temi tudi na področju velikih zveri, 
kot so ris, volk in medved. 
DELO NA OKOLJSKEM 
MINISTRSTVU
Tudi na ministrstvu za okolje 
in prostor, kjer je bil direktor di-
rektorata za okolje, je bil eden od 
segmentov upravljanje z velikimi 
zvermi. Ministrstvo je financiralo 
interventno skupino, ki se ukvar-
ja z incidenti z velikimi zvermi in 
tudi pokriva škode iz naslova za-
varovanih vrst divjadi. Dejavnost 
gozdarstva so tudi vnesli v Natu-
ro 2000. Sledila je vrnitev na zavod 
za varstvo narave, kratko obdobje 
je bil na Gozdarskem inštitutu Slo-
venije, nazadnje pa je bil poslanec 
v državnem zboru.
TEŽAVE Z ZAVAROVANIMI 
VRSTAMI DIVJADI
V zadnjem obdobju se po vsej 
Sloveniji pojavljajo težave zara-
di napadov volka in medveda, naj-
več na drobnico. Krajčič je povedal: 
»Medvedi na našem območju so 
prijazni in ne delajo škode. Po po-
datkih se v tem okolju gibljeta dva 
do trije, enega je sam srečal na Do-
brovljah. V našem okolju je prav, da 
so prisotne te vrste, vendar do ne-
ke mere. V Sloveniji smo preveč iz-
pustili iz rok ta segment in povzro-
ča nam prevelike težave. Tudi števi-
lo medvedov je naraslo preveč, da 
bi bilo možno normalno sobivanje.«
ZMANJŠATI BO TREBA ŠTEVILO 
MEDVEDOV IN VOLKOV
»V dolini medved ne dela težav, 
volkovi se pojavljajo v zadnjem ča-
su. Nekateri rejci imajo težave z 
njimi, to vrsto pa je treba upravljati 
tako, da ne bo prevelikih konfliktov. 
Ker so te vrste zavarovane, govori-
mo o odvzemu, ne o odstrelu, tako 
kot pri ostalih vrstah divjadi, kjer 
je v Lovsko upravljavskem načrtu 
predviden odstrel. Lovsko uprav-
ljavski načrt je tudi eden od načr-
tov, ki ga pripravljajo gozdarji na 
osnovi študij in raziskav. Delo, kar 
se tega področja tiče, je zahtevno, 
bo pa prav gotovo treba zmanjšati 
število medvedov in volkov,« je de-
jal Krajčič. V zavodu so zato hvalež-
ni za zaposlene, ki so tudi lovci in 
so dober ter kredibilen vir informa-
cij in podatkov. 
POUDAREK NA PODNEBNIH 
SPREMEMBAH
Nazarska območna enota ima 
največ zasebnih lastnikov gozdov v 
državi, državnih gozdov je malo. Nji-
hovo delo je zato težje, ampak temu 
se prilagajajo. Delo z ljudmi in dob-
ri odnosi z njimi so pomembni, in to 
bo spodbujal še naprej. Nekaj več 
poudarka pri delu želi dati podneb-
nim spremembam, saj so v dolini iz-
razite v obliki ujm, ki so pogostejše 
kot včasih. Več je pojava lubadarja 
kot nekdaj, predvsem zaradi širjenja 
smreke v gozdovih. 
NOVI KADRI BODO POTREBNI
Odkar je vodja nazarske ob-
močne enote, si je že ogledal ne-
kaj gozdov, območje pa od prej ze-
lo dobro pozna. Je tudi izvedenec 
in cenilec v gozdarstvu. Omenil je 
še, da bo zavod v naslednjih letih 
potreboval nove kadre zaradi upo-
kojitev in veseli bodo ob zamenja-
vi generacij, če bodo našli kader v 
domačih vrstah. Pred njimi so tu-
di povsem novi izzivi glede na pod-
nebne spremembe, ki so velike, za-
to je treba skrbeti za zdrave gozdo-
ve, ki bodo zagotavljali varnost. 
Tekst in foto: Štefka Sem
OBČINSKI SVET NAZARJE 
Potrdili sistemizacijo za novo 
delovno mesto
Osnovna šola Nazarje je na na-
zarsko občino naslovila prošnjo 
za soglasje k novemu delovnemu 
mestu v vrtcu Nazarje in Šmartno 
ob Dreti. Gre za sistemizacijo delov-
nega mesta vzgojitelj za nadome-
ščanje in zagotavljanje sočasnosti. 
Občinski svet je s sklepom potrdil 
soglasje k omenjeni sistemizaciji.
Zakon o vrtcih predvideva, da 
vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja 
dnevni in poldnevni program v vrt-
cu izvajata sočasno. V vlogi, ki jo je 
poslala šola, je bilo navedeno, da 
bi s to zaposlitvijo lahko pokrivali 
nadomeščanje v času krajših bol-
niških odsotnosti zaposlenih v vrt-
cu ali nadomeščanje v času kori-
ščenja letnih dopustov. 
Marija Lebar
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE 
Subvencije delodajalcem za 
zaposlovanje mladih 
V letošnjem februarju je Zavod 
RS za zaposlovanje objavil raz-
pis za subvencioniranje zaposlitev 
brezposelnih, mlajših od 30 let, ki 
so se usposabljali v okviru inova-
tivnih projektov za zaposlovanje. 
Razpis je 80-odstotno sofinanci-
ran s sredstvi evropskega social-
nega sklada. Razpis je podaljšan 
in je odprt do porabe sredstev ozi-
roma najkasneje do letošnjega 29. 
decembra. 
Delodajalec, ki želi prejeti sub-
vencijo, mora kandidata zaposliti 
za poln delovni čas za dobo 12 me-
secev. Za to prejme sredstva v vi-
šini 5 tisoč evrov, in sicer v dveh 
enakih delih. Polovico zneska do-
bi delodajalec ob zaposlitvi mla-
dega kandidata, drugi del pa po 
izplačilu plače za 12. mesec. Pred 
oddajo ponudbe mora prosto de-
lovno mesto objaviti pri zavodu, pri 
tem pa navesti, da želi zaposlovati 
v okviru projekta Zaposlimo mlade. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
8
Politika, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
3. RAZVOJNA OS 
Bodo stroji na prvem odseku zakopali še letos?
Na ministrstvu za infrastrukturo so nedav-
no potrdili investicijski program za severni od-
sek hitre ceste 3. razvojne osi od Velenja do Slo-
venj Gradca. Nimajo pa še investicijskega pro-
grama za del od Šentruperta do Velenja, niti ne 
ocen, koliko bo veljal južni del razvojne osi do 
Bele Krajine. 
ZNANA VIŠINA INVESTICIJE
Ocena je, da bo gradnja odseka tretje razvoj-
ne osi Velenje–Slovenj Gradec po tekočih cenah 
stala malo manj kot 675 milijonov evrov. V to 
oceno so vključeni vsi stroški financiranja; po-
leg gradbenih del tudi projektiranje, odkup ze-
mljišč in objektov, stroški nadzora …
Omenjeni odsek je dolg malo čez 17 kilome-
trov, medtem ko je del od Šentruperta do Vele-
nja dolg nekaj manj 14 kilometrov. 
ZAČETEK DEL VENDARLE BLIZU
Po načrtu bo Dars ta mesec objavil razpis za 
prva gradbena dela na območju priključka Ga-
berke na odseku Velenje–Slovenj Gradec. Grad-
nja je tukaj tehnično zahtevna, velik del tra-
se namreč poteka po predorih. Na tem delu je 
vključena tudi gradnja ceste do velenjskega ru-
dnika, kamor bi odvažali različne pri gradnji od-
večne materiale. 
Pripravljena je projektna dokumentacija za 
pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, iz 
Darsa pa so na ministrstvo za okolje in pros-
tor poslali vlogo za delno gradbeno dovoljenje. 
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da bo-
do prva gradbena dovoljenja pridobljena do no-
vembra in bi se prva gradbena dela lahko zače-
la še letos. 
ODSEK ŠENTRUPERT-VELENJE ŠE NI TAKO 
DALEČ
Priprave na odseku Šentrupert–Velenje zara-
di različnih pritožb še niso tako daleč. Čeprav je 
ustavno sodišče te pritožbe zavrnilo, se je po-
stopek zavlekel. Na Darsu so v minulih dneh po-
trdili pogodbo s projektantom in ga tedaj tudi 
uvedli v delo; zgolj projektantska pogodba je 
vredna 11,5 milijona evrov. Medtem potekajo od-
kupi objektov, odkupili so jih trinajst in ocenjuje-
jo vrednost zemljišč. Pravkar se zaključujejo ar-
heološke raziskave, Dars pa je začel postopke 
za pridobitev okoljevarstvenega soglasja.
Marija Lebar
675 milijonov evrov
naj bi stala gradnja odseka tretje 
razvojne osi Velenje–Slovenj Gradec.
JANEZ MAROLT IZ MOZIRJA
Zapisan goram in bencinskim hlapom
Janez Marolt iz Mozirja je pred 20 leti skupaj 
s še dvema prijateljema potrkal na vrata celjske 
postaje Gorske reševalne zveze Slovenije in se 
prijavil za gorskega reševalca. Po teh letih ima 
za sabo vrsto reševalnih akcij, ki so zaznamova-
le njegovo življenje. Vsakdan mu kroji tudi pok-
lic, saj je inštruktor varne vožnje v Centru varne 
vožnje AMZS na Vranskem.
LJUBEZEN DO AVTOMOBILOV IN PLANIN V 
GENIH
Z avtomobili in planinami se je srečal, pred-
no je sam shodil. Ko je shodil, pa ga je oče ta-
koj včlanil v planinsko društvo. Starša sta ljubi-
telja planin in Janez se spominja neštetih izletov 
in pohodov skupaj z njima po mnogih sloven-
skih planinah že v ranem otroštvu. Oče je bil po-
leg tega avtoprevoznik, zato je v kabini njegove-
ga tovornjaka vsako leto preživel oba počitniška 
meseca. Že kot nadebuden mulc se je rad use-
del za volan in za kakšen meter po dvorišču pre-
peljal domači avtomobil.
PREHODIL EVROPSKE VRHOVE IN SE 
POVZPEL TUDI NA KILIMANDŽARO
Skupaj s prijatelji je že v mladosti zlezel na 
domala vse najvišje evropske vrhove. Bil je tu-
di v odpravi na afriški Kilimandžaro, ki jo je or-
ganiziral Ivan Suhoveršnik, sedanji mozirski 
župan. 
Janezov prvi avtomobil je bila takrat popu-
larna katrca, renault 4 torej. Fantje so jo največ 
uporabljali za vožnjo v planine in do zaledenelih 
slapov. Seveda ta avtomobil ni bil ravno najbolj 
primeren za take vožnje. Skupaj s prijateljem 
Andrejem Volerjem sta se zato odločila, da jo 
predelata in dvigneta podvozje. Tako sta storila 
in zato je bil avtomobil primernejši za zahtevne 
terene. A ne za dolgo in kmalu ga je zamenjal za 
hrošča, nato je nabavil svojega prvega terenca. 
»Za športne avtomobile mi nikoli ni bilo. Ved-
no so mi bili všeč terenci. Že kot majhen sem jih 
rad opazoval po kampih, ko so prišli Nemci z ve-
likimi vozili in močnimi motorji,« pravi Janez. Po 
naključju je v trgovini v Celju po parih letih na-
šel starega terenca CJ5.
»Tako dolgo je že stal v trgovini in niso vede-
li, kaj bi z njim, da so mu že precej spustili ce-
no in lahko sem si ga kupil. Kompletno sem ga 
obnovil in uredil. Andrej Peciga si je takrat ku-
pil wranglerja in sva se vozila okoli ter razmišlja-
la, kakšne gume montirati za določene terene in 
boljšo vožnjo. 
»Nekega dne pa pride Andrej in mi reče, če 
bi šla pogledat eno dirko s terenskimi vozili. Šla 
sva gledat, pa se kar prijavila in nastopila. Ker 
nisva bila med zadnjimi, sva rekla, da greva tudi 
na naslednjo dirko. In tako se je začelo. To je bi-
lo leta 2000. Njegov sovoznik je bil Filko, moj pa 
sedanja žena Ilka. Ta zadeva je sčasoma posta-
la zelo resna,« dodaja Janez.
PRVI ŠPORT JE BIL VEDNO ALPINIZEM
V začetku 90 let se je začel resneje spogledo-
vati s plezanjem. Na začetku je ta hobi uresni-
čeval v plezališčih, kasneje ga je razširil na zna-
ne stene širom sveta. Skupaj s Cirilom in Meto-
dom Semom ter Alešem Kovačem so postali 
mozirska plezalna naveza. Plezali so po Evropi 
in Južni Ameriki ter Ameriki.
Jeseni leta 1999 so Janez, Metod in Aleš odšli 
v gorsko reševalno službo in leto kasneje ura-
dno postali pripravniki. Načelnik je bil takrat še 
en Mozirjan, in sicer Matej Zaluberšek. Tri leta 
so bili pripravniki, obiskovali so izobraževanja in 
usposabljanja, naredili izpite iz prve pomoči in 
leta 2004 tudi izpite za gorske reševalce. 
Po dveh letih so se odločali, kje bodo nada-
ljevali to pot in Janez se je odločil za reševalca 
letalca. To pomeni, da se je odločil za delovanje 
s helikopterjem. Kasneje je postal tudi inštruk-
Janez Marolt je v vrste gorskih reševalcev 
uradno stopil leta 2000. (Foto: osebni arhiv)
»Prvo pravilo vsakega dobrega plezal-
ca je, da je treba hribe spoštovati, ne pa 
podcenjevati.«
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 9
Ljudje in dogodki
tor in svoje znanje deli med mlade. 
Poleg tega inštruktorji samostojno 
vodijo reševalne akcije. 
»Ko pride klic, ne glede, koliko 
je ura, vse spustiš iz rok in greš. 
Na reševanju pridejo vsake ro-
ke prav. Pri gorskem reševanju 
je ekipa vse. Posameznik ne mo-
re nič. Ko rešujemo nekoga, na 
primer dol z Ojstrice, nas je malo, 
če nas je deset. Gor je treba nes-
ti veliko opreme, nato se pri noše-
nju menjujemo. En čas nosiš, po-
tem malo počivaš in tako vse do 
mesta, kjer ponesrečenega prev-
zamejo drugi. Če je lepo vreme, 
to naredimo s helikopterjem, če 
pa je slabo, je potrebno vse storiti 
peš,« pravi Janez.
VELIKOKRAT SE LJUDJE 
ZAPLEZAJO
Ob vprašanju, kaj največkrat 
botruje nesrečam v gorah, Ja-
nez odgovarja, da se ljudje veli-
kokrat zaplezajo. »Veliko je tudi 
zdrsov, posledično pa zlomov rok 
in nog. Konec koncev je veliko tudi 
smrtnih žrtev v teh naših planinah. 
Teh prizorov se ne moreš nikoli na-
vaditi. Gotovo mi je sedaj lažje, ko 
grem po mrtvega, kot mi je bilo na 
začetku, a vedno je težko. Prva dva 
sta bila moja prijatelja, ki sta se 
poškodovala v nesreči na spodnji 
gondolski postaji v Žekovcu. Dotlej 
sem bil bolj zadaj, da so v tem času 
izkušeni reševalci opravili glavno 
delo, jaz pa sem pomagal le nositi. 
Sedaj pa sem v prvi vrsti, ko pride 
do teh nesreč,« doda Janez zamiš-
ljeno in vidi se, da se ob najinem 
pogovoru v njegovi glavi vrtijo sli-
ke vseh teh nesrečnežev. 
INŠTRUKTOR TUDI POKLICNO
Janez Marolt je inštruktor tu-
se ukvarja s terenskimi vozili, kjer 
s pridom uporablja dve desetletji 
izkušenj s tekmovanj. 
Vožnjo uči vojake, policiste, ga-
silce, gorske reševalce in posame-
znike, ki si želijo naučiti čim več. 
Center je polno zaseden in de-
lo ima že 24 inštruktorjev. Kot naj-
hujšo napako voznikov Janez iz-
postavlja objestnost. Pri vožnji sta 
tudi dve skrajnosti. Ena so prehitri, 
druga pa prepočasni vozniki. 
»Mi vedno zagovarjamo vožnjo 
na zgornji meji omejitve. Če je ta 
90 km na uro, potem naj se vozi 
90, ne pa 60. To provocira voznike, 
ki vozijo za njim. Enako je s prehi-
trimi, ki se dobesedno zalepijo za-
te in s tem živcirajo. Vedno pa se 
na tečajih najdejo pametnejši od 
nas inštruktorjev. Še posebno mla-
di vozniki. Pol leta imajo izpit in so 
prepričani, da vedo že vse. Včasih 
je res zanimivo, posebno na teori-
ji. Dajo ti vedeti, da to, kar govoriš, 
ne drži. Potem gremo na praktični 
del, kjer lahko vse poskusijo,« pra-
vi Janez. 
HRIBE JE POTREBNO 
SPOŠTOVATI
Marolt kot izkušen gornik svetu-
je vsakomur, ki se odpravlja v pla-
nine, da si najprej izbere turo, pri-
merno njegovim sposobnostim. 
Vsako pretiravanje in ekstremi so 
neprimerni. Pomembno je, da ima 
vsakdo s sabo dovolj vode in pri-
merna oblačila. Ogromno je pri-
merov, ko gredo ljudje v planine v 
kratkih hlačah in majicah na krat-
ke rokave, nato pa jih dobi slabo 
vreme. Pride do podhladitve in iz-
kušnje je zelo negativna. 
»Prvo pravilo vsakega dobrega 
plezalca je, da je treba hribe spo-
štovati, ne pa podcenjevati. Pot-
rebna je dobra priprava, ne glede 
na to, kako daleč ali visoko se gre,« 
svetuje Janez, in njegovi nasveti so 
ob dolgi vrsti izkušenj pravi in dra-
goceni.
Benjamin Kanjir
Reševanja v gorah s helikopterji potekajo samo v lepem vremenu. 
(Foto: Jure Gregorčič)
»Vedno se na tečajih najdejo pametnejši od nas inštruktorjev. 
Še posebno mladi vozniki. Pol leta imajo izpit in so prepričani, da 
vedo že vse.«
»Konec koncev je veliko tudi smrtnih žrtev v teh naših plani-
nah. Teh prizorov se ne moreš nikoli navaditi. Gotovo mi je se-
daj lažje, ko grem po mrtvega, kot mi je bilo na začetku, a ved-
no je težko.« 
di v poklicnem življenju. Kot in-
štruktor varne vožnje na poligonu 
na Vranskem že od otvoritve leta 
2008 voznike poučuje varne in za-
nesljive vožnje. V teh letih je pos-
tal inštruktor za vožnjo vseh vo-
zil razen motornih koles. Največ 
NA RADIU PRVI V NEDELJSKI REPORTAŽI PREDSTAVLJEN MUZEJ VRBOVEC 
O času olcarjev, furmanov, žagarjev in splavarjev 
Poslušalci so lahko oddaji prisluhnili preteklo 
nedeljo, na spletnem naslovu radioprvi.
rtvslo.si/2019/07/muzej-vrbovec/ pa je poleg 
nje dostopna tudi foto-video reportaža.
Ekipa oddaje Nedeljska reportaža Radia Prvi 
je obiskala grad v Nazarjah, kjer je od leta 2001 
urejen Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec. 
Sogovornika, direktorica muzeja Barbara Šos-
ter Rutar in Marijan Denša iz nazarske območ-
ne enote Zavoda za gozdove Slovenije sta pobli-
že predstavila čas olcarjev, furmanov, žagarjev 
in splavarjev v Zgornji Savinjski dolini. 
Obširna reportaža, ki jo na spletu pospre-
mi bogato slikovno gradivo, se ustavi ob stalni 
muzejski zbirki, ki so ji dodali tematske delav-
nice za mlade, vse skupaj pa obogatili z ljudski-
mi zgodbami o škratih, gozdnih možeh in vilah. 
Radijska ekipa seveda ni mogla mimo Boha-
čevega toplarja. Dvojni kozolec stoji na dvorišču 
nekdaj imenitne Bohačeve gostilne. Danes je 
svoje mesto v njem našla kmečka tržnica, raz-
stava o zgodovini kraja ter razstavno prodajni 
prostor domače in umetnostne obrti naše do-
line. Oddaja se zaključi s predstavitvijo naravo-
slovno kulturne učne poti Samostanski hrib, ki 
je bila urejena leta 2003 v sodelovanju z Zavo-
dom za gozdove Slovenije, Območno enoto Na-
zarje, deluje pa pod okriljem muzeja. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
10
Organizacije
GORNJI GRAD
Čebelarski praznik ponovno postaja prireditev, kot je nekdaj bila
Čebelarjem že po tradiciji pripada vodenje povorke.
Med na stojnici je na Čebelarskem prazniku stalnica.
Zaselek Florjan je v povorki prikazal žaganje po starem.
Medena kraljica Aleksandra Ugovšek in mister medenjak Dejan 
Suhoveršnik sta se pridružila povorki.
(Foto: Katarina Poiškruh
Čebelarski praznik je privabil tudi nekdanjega evropskega poslanca 
Lojzeta Peterleta (z leve), in Jakoba Presečnika, ki sta si povorko 
ogledala z županom Antonom Špehom.
Letošnji, že 32. Čebelarski pra-
znik je bil ponovno dvodnevni do-
godek, na katerem ni manjkalo do-
gajanja. V nedeljo so si obiskoval-
ci lahko ogledali povorko, ki je bila 
vezana na temo gozd, večer prej so 
na prireditvi izbrali medeno kralji-
co, mistra medenjaka, plesni pari so 
se pomerili za najbolj usklajenega, 
moški pa so svoje mišice razkazo-
vali pri vleki vrvi. Ponudniki doma-
čih izdelkov so se lahko predstavili 
na stojnicah, otroci so lahko uživali 
na plezalni steni in igralih. V okviru 
praznika so se tudi med tednom od-
vijali različni dogodki.
du. Povorke so se udeležili čebe-
larji, lovci, planinci, gobarji, zase-
lek Florjan, Kulturno društvo Bočna 
in vsa tri gasilska društva v občini. 
KRALJICA IN MISTER
Obiskovalce, med katerimi je bil 
tudi nekdanji evropski poslanec 
Lojze Peterle, sta v povorki poz-
dravila medena kraljica Aleksan-
dra Ugovšek in mister medenjak 
Dejan Suhoveršnik. Prisotne so 
pozdravili tudi župan Anton Špeh, 
predsednik organizatorja – Turi-
stičnega društva Gornji Grad Fran-
ci Ugovšek in predsednik komisije 
za vzrejo matic pri Čebelarski zvezi 
ločnik in Dejan Nadvešnik. Svo-
jo moč in mišice so ob priredit-
venem prostoru razkazovali člani 
ekip za vlečenje vrvi. Brez konku-
rence so bili Lučani, ki so se po-
imenovali Ni uma, drugo mesto 
je osvojila ekipa Črni kot in tret-
je Teksas bar. 
Oba dneva so se lahko obisko-
valci sprehodili med stojnicami, 
na katerih je bila bogata ponud-
ba domačih izdelkov – od savinj-
skega želodca, kruha, peciva in 
potic ter lesenih izdelkov doma-
čih mojstrov. Svoj kotiček so ime-
li strelci, otroci pa so uživali na 
plezalni steni. 
Tekst in foto: Štefka Sem
POVORKA NA TEMO GOZD
V povorki so sodelovala društva 
in zaselki, ki so prikazali različne 
dejavnosti, vezane na gozd – od 
žaganja do gašenja požara v goz-
zgornjesavinjsko-šaleškega obmo-
čja Tomaž Lesnjak.
PESTRO DOGAJANJE
Med plesnimi pari sta se naj-
bolj usklajeno vrtela Katja Nara-
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 11
Organizacije
RAZSTAVA V ZAVODU STANISLAVA
Panjske končnice imajo bogato zgodovino, čebele veliko 
skrivnosti
Panjske končnice z ljudskimi motivi Klemna Volovška so požele 
občudovanje obiskovalcev.
O panjskih končnicah, čebelah in čebelarjenju je spregovorila 
mag. Margareta Atelšek (levo), novosti Zavoda Stanislava pa je 
predstavila lastnica Zdenka Zakrajšek.
Aktivnosti, kot so menjava rabljenih stvari, ki so za naše okolje za 
nekatere še vedno nenavadne, so priložnost za ohranjanje okolja in 
reciklažo, je poudarila podžupanja Cvetka Mavrič (levo).
V nedeljo, 14. julija, so v gornje-
grajskem Zavodu Stanislava prip-
ravili odprtje razstave panjskih 
končnic. Razstava glede na tema-
tiko sovpada med prireditve v ča-
su Čebelarskega praznika. O tem, 
kaj so panjske končnice, in o čebe-
lah ter čebelarjenju je spregovori-
la mag. Margareta Atelšek. Panj-
ske končnice so razstavili Bran-
ka Ermenc, Domen Volovšek in 
Margareta Atelšek. Obiskovalci 
so si lahko ogledali tudi stalne in 
začasne razstave, pozdravila jih je 
gornjegrajska podžupanja Cvetka 
Mavrič.
PRINESI-ODNESI
Obiskovalce je pozdravila tudi 
lastnica zavoda Zdenka Zakraj-
šek in jim predstavila še eno no-
vost, ki bo zaživela konec meseca. 
Ob zavodu namreč soji hišica, ki bo 
odslej namenjena menjavi različ-
nih predmetov, prve bodo na vrsti 
skodelice. Menjava artiklov prine-
si-odnesi bo vsak mesec imela te-
mo, vse stvari, ki lastnikov ne bodo 
dobile, bo zavod podaril centrom 
ponovne uporabe.
ZAČETEK PANJSKIH KONČNIC
Panjska končnica je ime, ki se 
uporablja za poslikano deščico, 
ki zapira čebelji panj kranjič. To-
vrstna ljudska umetnost, značilna 
za Slovenijo, je nastala na Gorenj-
skem in slovenskem Koroškem. 
Od tam se je razširila na ozem-
lje celotne Slovenije, je poveda-
la Atelškova. Najstarejše panjske 
končnice segajo v sredino 18. sto-
letja, slikanje motivov na panje pa 
se v veliki meri konča po koncu 
prve svetovne vojne. 
Slike, ki so jih slikali preprosti 
in po večini samouki slikarji, ima-
jo običajno figuralne motive. Zna-
nih je več kot 600 različnih moti-
vov, od katerih jih je približno po-
lovica nabožnih. V približno 150 le-
tih je nastalo več kot 50 tisoč panj-
skih končnic, ki so jih čebelarji na-
meščali na svoje panje, da bi jih lo-
čili med seboj in od tujih. Pogosta 
je bila uporaba svetniških motivov, 
ki naj bi hkrati varovali čebele. 
ZLATA DOBA 
Atelškova je še omenila, da se 
je v slovenskem alpskem prostoru 
uporaba panjskih končnic najbolj 
razširila v drugi polovici 19. stoletja. 
V času »zlate dobe« končnic, med 
letoma 1820 in 1880, so že omenje-
nim nabožnim poslikavam doda-
li posvetne motive s stvarnimi ali 
domišljijskimi sporočili. Takrat so 
se na njih pojavili tudi zgodovinski 
in vojni dogodki ter odmevi na raz-
lične dogodke tistega časa. Pojavi-
jo se tudi prizori kmečkega vsak-
danjika in praznovanj, upodobitve 
živali in izdelki ljudske obrti ter raz-
lični zgodovinski prizori. 
Danes imajo panjske končnice 
le še simboličen pomen, reproduk-
cije najbolj znanih motivov pa so 
priljubljeno darilo in turistični spo-
minek v Sloveniji. Panjske končni-
ce predstavljajo pravo etnograf-
sko zakladnico Slovenije, postale 
so tudi protokolarno darilo.
MANJ ZNANE STVARI O ČEBELAH
Najstarejši najdeni fosil čebe-
le je star 25 do 50 milijonov let. 
Kranjska čebela je po razširjenosti 
druga na svetu in vodilna v Evro-
pi. Čebele vidijo tri barve: ultravi-
jolično, modro in rumenozeleno, je 
Atelškova spregovorila o manj zna-
nih dejstvih. Dodala je, da je bil če-
belji vosek dolgo zelo cenjen pri-
delek in že od časov Karantani-
je pomembno izvozno blago. V 18. 
stoletju so slovensko čebelarstvo 
zaznamovali predvsem trije veli-
ki možje: Anton Janša, Peter Pavel 
Glavar in Janez Anton Scopoli. 
Devetnajsto stoletje je bilo za 
čebelarstvo prelomno. V tem času 
so se pojavili panji s premičnim sa-
tjem, satnice, točilo, matične rešet-
ke, kadilnik in druga drobna opre-
ma, ki je precej olajšala oskrbo če-
bel in čebelarjenje na med.
Tekst in foto: Štefka Sem
Več kot 50 tisoč
panjskih končnic je nastalo v 
približno 150 letih.
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
12
Organizacije
5. MEMORIAL MILANA POGORELČNIKA V TEKMOVANJU Z MOTORNO ŽAGO V CIRKOVCAH
Prva tekma z motorkami pripadla Mazeju in Dusetiju
Marko Jelšnik se je za gornjegrajsko ekipo uvrstil na 3. mesto. 
(Foto: Jože Miklavc)
Dr. Darij Krajčič in Toni Breznik (z leve) sta nadzirala potek 
tekmovanja. (Foto: Jože Miklavc)
Tekmovanja za drugi pokal Zve-
ze društev lastnikov gozdov Slove-
nije ter 5. memoriala Milana Pogo-
relčnika – tekmovanja gozdarjev z 
motornimi žagami, se je v Škalskih 
Cirkovcah v soboto, 13. julija, udele-
žilo 37 tekmovalcev, med njimi tudi 
dve tekmovalki. 
UVRSTITVE
Zgornjesavinjčanki Lučka Jel-
šnik in Pavla Voler sta se na kon-
cu v seštevku točk postavili pred 
Darjo Bobovnik, uvrstitev pa jima 
že odpira vrata na državno tekmo-
vanje, če se bosta solidno odrezali 
čez tri tedne tudi v Lučah. Med mo-
ško konkurenco se je Marko Jel-
šnik za ekipo Gornji Grad (GG) uvr-
stil na 3. mesto, na prvi mesti v za-
seku in podžagovanju David Ka-
dunc v ekipi Brlec2 ter v podiranju 
na balon Klemen Podkrižnik (GG). 
ODLIČNO ORGANIZIRANO 
TEKMOVANJE 
Gozdarsko tekmovanje v Cirkov-
cah je eno od dveh izbirnih tekem, 
na katerih gozdarski mojstri doka-
žejo svojo strokovnost, spretnost 
in natančnost žaganja pri značilnih 
delih v gozdarstvu z motorno žago. 
Na tekmovališču, ki so ga pripravili 
člani Društva lastnikov gozdov Ša-
leške doline (DLG ŠD) s sodelavci 
nazarske območne enote Zavoda 
za gozdove Slovenije (ZGS OE Na-
zarje) in krajevne enote Šoštanj, 
so tekmovalci izvedli kombinirani 
rez, precizni rez na podlagi, zasek 
in podžagovanje, podiranje debla 
na balon, ter kleščenje. Tekmova-
nja so se udeležili člani društev la-
stnikov gozdov s Pohorja, Koroške, 
Šaleške doline, spodnje in Zgornje 
Savinjske doline, skupaj kar enajst 
ekip ter nekaj posameznikov. 
TEKMOVANJE JE IZOBRAŽEVANJE 
IN USPOSABLJANJE ZA VARNO 
DELO
Tekmovalno prireditev sta odpr-
la predsednik zveze Marjan Hren ter 
predsednik DLG ŠD Martin Medved, 
ki sta z ročno žago amerikanko sim-
bolično odžagala brezov hlod. Hren 
je omenil pomen tovrstnih tekmo-
vanj kot priložnost za izobraževanje, 
vsem tekmovalcem pa zaželel var-
no in uspešno tekmovanje. 
Ponudniki gozdarske tehnike in 
opreme so prikazali tudi novosti s 
tega področja, spravilo lesa z naj-
modernejšo mobilno žičniško na-
pravo ter avtomatsko linijo za razrez 
debel in pripravo drv za kurjenje. 
DOMINIRAL JANKO MAZEJ 
V skupnem seštevku med moški-
mi posamezno je slavil zmago Jan-
ko Mazej pred domačinom Danijem 
Avbrehtom in tretjeuvrščenim Mar-
kom Jelšnikom. Lučka Jelšnik je z 
zmago v simbolični konkurenci za-
gotovo kandidatka za avgustovsko 
državno tekmo v Gornji Radgoni. 
Ekipno zmago si je prislužila ekipa 
Duseti Šoštanj pred Brlecom Luče 
in tretjim Slovenj Gradcem. 
Vsem je k uspehom čestital vod-
ja ZGS OE Nazarje dr. Darij Krajčič 
in se zavzel, da se tudi ob njego-
vem vodenju nadaljuje več kot 
dobro sodelovanje z lastniki goz-
dov ter da se ohrani tradicija teh 
tekmovanj, ki nakazujejo, da v tem 
delu Štajerske vzgajajo odlične 
gozdarske delavce, prireditve tega 
ranga pa so tudi dobra sprostitev 
ob napornem delu. Dosedanjemu 
vodji Toniju Brezniku je ob odho-
du v pokoj stisnil roko in se pripo-
ročal za sodelovanje na teh in dru-
gih akcijah zavoda in društva la-
stnikov gozdov. 
Jože Miklavc
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE IN GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE
Izdali dvojezično zgibanko z 
napotki za varnejši obisk gora 
poleti
Glede na porast gorskih ne-
sreč v Planinski zvezi Slovenije 
(PZS) osveščajo obiskovalce gora 
o varnejšem obiskovanju gora, na 
kakšne pasti lahko naletijo, na kaj 
vse morajo biti pozorni pri pripravi 
na turo. S tem namenom so v sode-
lovanju z Gorsko reševalno zvezo 
Slovenije pripravili zgibanko Var-
neje v gore poleti.
INFORMACIJE O VARNEJŠEM 
OBISKOVANJU GORA
V zgibanki so pomembnej-
še informacije o varnejšem obi-
skovanju gora: kako načrtovati, 
kakšne planinske poti imamo v 
Sloveniji, kaj vse naj bo v nahrb-
tniku, če se zgodi nesreča. »To je 
le majhen korak k zmanjšanju 
števila nesreč v gorah, večjega 
pa lahko naredi vsak sam s pri-
pravo na turo, upoštevanjem pri-
poročil in predvsem pametjo v 
glavi in ne v mobilnem telefonu,« 
je dejal Matjaž Šerkezi, strokov-
ni sodelavec PZS za področje 
preventive in usposabljanj.
KJE VSE JE DOSEGLJIVA
Zgibanka je natisnjena v sloven-
skem in angleškem jeziku, v vsa-
kem v nakladi 10.000 izvodov. Naj-
dete jo na spletni strani PZS v for-
matu PDF, na sedežu Planinske 
zveze Slovenije, v turistično infor-
macijskih centrih, na sedežih lo-
kalnih turističnih organizacij, poli-
cijskih postajah, pri nekaterih po-
nudnikih namestitev, na planinskih 
društvih in kočah.
IS
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 13
Kultura
OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI
Pušeljc za 20-letnico priredil veličastni nastop
Na koncu so vsi nastopajoči družno odpeli naslovno pesem prireditve Oj, lepo je res na deželi.
 (Foto: Jože Miklavc)
V organizaciji Kulturnega društva 
Pušeljc in ob podpori Občine Gornji 
Grad so v sklopu prireditev občin-
skega praznika 18. julija v Gornjem 
Gradu priredili tradicionalno sreča-
nje pevskih zborov in skupin Štajer-
ske. Poleg Ljudskih pevk Pušeljc so 
nastopili harmonikar Nejc Anžič iz 
Podgorja pri Slovenj Gradcu, Ljudski 
pevci »6še« iz Šešč, Ljudske pevke 
Lipa iz KD Šmartno ob Dreti, pevska 
skupina Klokočovnik iz Loč, Taščice 
iz Slovenskih Konjic, Joškova banda 
iz Vojnika in harmonikarji Sverjan-
ski gadje iz Radmirja. 
VODITELJICA MARZELOVA 
USTVARILA POSEBNO PRIJETNO 
VZDUŠJE 
Vzdušje v velikem prireditve-
nem šotoru je bilo zares lepo, kot 
poje naslovna pesem prireditve 
Oj, lepo je res na deželi, za kar je 
bila zaslužna tudi tv voditeljica iz 
Celja Polonca Marzel. Med napo-
vedmi, petjem in komiko je vklju-
čila koga tudi neposredno iz ob-
činstva, kar je povzročilo dodat-
no sodelovanje prisotne množice. 
Betka Ročnik, vodja prireditve in 
Ljudskih pevk Pušeljc, je dejala, 
da je vsakoletni dogodek prijet-
na popestritev v okviru 20-letnice 
delovanja njihove skupine ter 15. 
po tisočem nastopu. 
BREZ GASILSKIH VETERANOV 
BI SE NASTOPAJOČI IZGUBILI V 
DVORANI
Vzdušje je bilo še prijetnejše za-
radi velike udeležbe na prireditvi, 
ki se je ujela s srečanjem gasilskih 
veteranov Zgornje Savinjske doli-
ne. Da so Sverjanski gadi iz Rad-
mirja tudi tokrat pripravili najve-
čjo harmonikarsko žurko, je men-
da že v navadi. Odlično so opravi-
li svoje nastope tudi člani Joškove 
bande iz Vojnika, ki ne izpustijo no-
bene priložnosti, da se dobro zaba-
vajo in energijo podelijo z občin-
stvom. Za zaključek so igrali in za-
peli vsi nastopajoči hkrati in s tem 
upravičili ponarodelo pesem Oj, le-
po je res na deželi.
Jože Miklavc
UP N' DOWNSI NASTOPILI V ZAJEČARJU
Več tisočglava množica na nogah
Mozirski rokerji so z izdelanim nastopom dvignili na noge obiskovalce festivala v Zaječarju. 
(Foto: Sanela M. Zavolovšek)
V času zadnjega junijskega viken-
da je v srbskem Zaječarju potekala 
že 53. Gitarijada, tradicionalni festival 
rock glasbe. Po štirih letih, ko so tam 
z glasovi občinstva zmagali, so se na 
legendarni oder vrnili mozirski Up N' 
downsi in na noge dvignili več tisoč-
glavo množico privržencev.
ODER DELILI Z ALENOM 
ISLAMOVIĆEM, RIBLJO ČORBO IN 
GOBLINI
Nastopili so v revijalnem delu fe-
stivala, ki je bil drugi večer. Oder so 
si delili z Alenom Islamovićem, Rib-
ljo čorbo in Goblini. Vsi ti izvajalci 
imajo več desetletij dolg renome, 
kar priča o zadovoljstvu organiza-
torjev z mozirskimi rokerji. Po be-
sedah organizatorjev so na festiva-
lu pripravili pravi spektakel in z od-
lično izdelanim nastopom dvignili 
rock navdušence na noge. 
IZDALI ALBUM VSE KAR SEM 
POZABIL II.
Downsi, kot se radi imenuje-
jo, imajo za sabo desetletje dol-
go glasbeno pot udejstvovanja in 
ubiranja povsem svojega in pre-
poznavnega sloga. Pred nedavnim 
so izdali svoj drugi album z naslo-
vom Vse kar sem pozabil ll. Ob iz-
idu albuma so zapisali: »Skupina 
se po pridobljeni studijski in odr-
ski kilometrini na poslušalce ob-
rača s nekoliko tršim in surovej-
šim zvokom, ampak pri tem ostaja 
zvesta svoji melodičnosti, ki se po-
sebej izraža v baladah, katerim os-
tajajo v svojem deležu tudi na tem 
albumu.«
ZUNAJ JE VIDEOSPOT PESMI 
POZDRAV IZ MOZIRJA
Ravno v teh dnevih je luč sveta 
ugledal videospot ene izmed pesmi 
z novega albuma Pozdrav iz Mozirja. 
Nastal je z roko v roki z igralci Gle-
dališča Mozirskega ob posnetkih z 
igre Moč teme. Drugače pa je pred 
člani ansambla vrsta nastopov. V 
začetku avgusta bodo nastopili tudi 
na Trnovfestu 2019 v Ljubljani.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
14
Nasveti
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
LOJZE GLUK,
revirni gozdar,
Zavod za gozdove Slovenije,
KE Gornji Grad
Lipa in lipovec – dve različni drevesni vrsti (2)
UPORABNOST 
Izmed mnogih drevesnih vrst v 
srednji Evropi ni razen lipe nobe-
nega drevesa, ki bi bilo tako zdra-
vilno, cvetoče, dišeče, uporabno, 
hkrati pa še tako staro in mogoč-
no. Zaradi prijetnega videza, vonja 
in mogočnosti krošnje je prijetno 
posedeti v senci lip.
Lipe so kot medonosna vrsta ze-
lo priljubljena čebelja paša, lipov 
med je zelo cenjen. Kljub razlikam 
med lipo in lipovcem sta obe zelo 
zdravilni. 
Cvetje ima več zdravilnih last-
nosti, pogosto ga uporabljajo za 
pripravo čajev. Pripravki iz lipe 
so priljubljeno domače pomaga-
lo pri prehladnih obolenjih, kaš-
lju, za pospeševanje potenja pri 
povišani telesni temperaturi in 
za povečanje odpornosti. Upora-
bljajo jih še za pomirjanje, odva-
janje vode pri obolenjih ledvic in 
mehurja ter kot blago sredstvo, 
ki blaži krče.
Les je mehak, zelo lahek, bel-
kast in rumenkast, prijetno dišeč 
in široko uporaben v rezbarstvu, 
kolarstvu, mizarstvu, za furnir, 
igrače, cokle, oglje za risanje, za 
dele glasbil itd. Zaradi krhkega le-
sa drevesom žled, sneg in veter 
pogosto polomijo veje in vrhove.
Nekdaj so lipe obsekovali, saj so 
listje in poganjki služili za prehra-
no domačih živali, predvsem ovac 
in koz. 
SIMBOLNI POMEN
Lipa je imela v zgodovini velik sim-
bolni pomen. Že v antiki je bila sim-
bol prijateljstva, pri ljudstvih srednje 
Evrope drevo življenja in zdravja, 
modrosti in pravičnosti, rodovitnos-
ti, prijateljstva, lepote, ženske miline, 
sreče in zakonske ljubezni.
Tudi pri Slovencih je bila lipa de-
jansko središče vsega družabnega 
življenja, sveto drevo. Že v 8. stole-
tju je imela lipo vsaka slovenska 
vas. V srednjem veku ni bilo po slo-
venskih krajih cerkve, gradu, va-
si, trga ali mesta brez lipe. Pod li-
po se je zbirala mladina, prirejala 
so se praznovanja, druženja, vaški 
starešine so izrekali sodbe in se 
posvetovali. Pogosto je bil pod li-
po vodnjak ali studenec, simbolič-
ni vir življenja, pa tudi kamnite mi-
ze in klopi. Lipe so pogosto radi sa-
dili ob hiše, saj naj v lipo ne bi ni-
koli udarila strela. Les iz lipe je bil 
čaščen kot sveti, božji les, zato so 
iz njega izrezovali kipe in krasili do-
move z vejicami.
Tudi dandanes je lipa močan 
simbol Slovencev, še posebej se je 
ta pomen utrdil v obdobju narodno-
stnega prebujanja Slovencev in nji-
hove rastoče narodne zavesti.
Izročilo pripoveduje, da so lipe 
od nekdaj radi sadili ob posebnih 
priložnostih, čemur smo priča tudi 
v današnjem času.
KONEC
Listi lipe so opazno večji od lipovca, ki ga zato imenujemo tudi 
malolistna lipa. (Foto: Lojze Gluk)
Lipa se pojavlja tudi v našem ljudskem izročilu, v pesmih, pri-
povedih, v literaturi (npr. Martin Krpan, ki je s kijem iz lipe ugnal 
Brdavsa; Kralj Matjaž; Napoleonov drevored lip v Logatcu; »tur-
ške lipe« po zmagi nad Turki itd.)
Cvetoči vrtni oslez ali hibiskus (Hibiscus syriacus)
V sredini poletnih dni, ko večina 
grmovnic že odcveti, v svoji polni le-
poti zacvetijo vrtni oslezi ali druga-
če imenovani vrtni hibiskusi. Ta rod 
spada v družino slezenovk (Mal-
vaceae) in zajema več kot dvesto 
vrst. Avtohtono rastejo v tropskih 
in subtropskih območjih po celem 
svetu. Pri nas uspeva v vrtovih le 
vrtni oslez (Hibiscus syriacus). 
CVETI VSE DO SEPTEMBRA
Domovina hibiskusa je Azija. Iz 
Azije se je oslez v 16. stoletju raz-
širil po Evropi in na Bližnji vzhod. 
Grm zraste od dva do tri metre vi-
soko. Njegova rast je gosta. Toge 
in pokončne veje z listi olistajo ze-
lo pozno spomladi. Zacvetijo v me-
secu juliju in cvetijo vse do sep-
tembra. Posamezen cvet cveti le 
en dan, vendar tega ne opazimo, 
saj je popkov, ki se počasi razcve-
tijo, zelo veliko. Cvetovi različnih 
sort so raznobarvni. Največkrat so 
temneje obarvani. 
ZANIMIVE VRSTE
Najbolj priljubljena sorta v vrto-
vih je Blue bird, s 7 cm velikimi vi-
joličastimi, v sredini temnimi cve-
tovi. Ostale sorte so še Diana in W. 
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 15
Ljudje in dogodki
V SPOMIN
Dani Grudnik
1962 - 2019
Poslovil se je vitez. Poslovil se je mož, ki ni 
bil zgolj član reda vitezov vina, ampak je bil člo-
vek, ki je poosebljal vrednote viteškega reda: 
imel je spoštljiv odnos do narave, spoštoval je 
pravice in dostojanstvo drugih ljudi, bil je prija-
telj v najžlahtnejšem pomenu te besede in kot 
takšen je bil najboljši ambasador miru, kar si jih 
lahko zamislimo v današnji družbi.
Dani Grudnik ni postal takšen, kot se ga bo-
mo spominjali, zato, ker je bil član vitezov vi-
na, ampak je postal vitez zato, ker je bil tak-
šen, kakršen je bil. Ko je pred skoraj tridese-
timi leti služboval kot natakar v grajski resta-
vraciji v Nazarjah, mi je večkrat pripovedo-
val svoje zanimive izkušnje z dela na ladjah. 
Spoznal sem ga kot izjemno delovnega in do-
slednega človeka, ki je tam, kjer so nekateri vi-
deli zidove in prepreke, prepoznal nove prilož-
nosti za sodelovanje.
Poslovna povezava z vinogradnikom in vinar-
jem Danilom Steyerjem iz Plitvice pri Apačah je 
ključno zaznamovala njegovo delovanje v zad-
njih dveh desetletjih in pol. Z njemu svojstve-
nim osebnim pristopom mu je uspelo nekaj ne-
verjetnega: spletel je trdne prijateljske vezi med 
Mozirjani in Plitvičani, katerih simbol je bilo vsa-
koletno postavljanje klopotca v Steyerjevem vi-
nogradu in medkrajevna nogometna tekma.
Kot sposoben organizator je bil odličen par-
tner izkušenemu poznavalcu gostinstva in tu-
rizma v Mozirju Ivanu Zupanu. Iz te navezave je 
nastala serija vrhunskih kulinaričnih dogodkov 
v mozirskem lovskem domu, zasaditev vinskih 
trt v Mozirskem gaju in promocija avtentičnih 
zgornjesavinjskih kulinaričnih izdelkov ob de-
gustacijah vina.
Bil je pobudnik ustanovitve kluba ljubiteljev 
dišečega traminca, ki ga je nato več let kot pred-
sednik tudi vodil, njegova je bila ideja za Salon 
traminec, za golažijado v Mozirju, za predstavi-
tev najboljših slovenskih vinarjev na Golteh in 
še bi lahko naštevali. Občudoval sem njegovo 
zavzetost za sodelovanje, še posebej takrat, ko 
ni šlo vse po načrtih in bi marsikdo odnehal. A 
Dani je običajno vse kritike prevzel nase in pos-
krbel, da je bilo naslednjič še bolje.
Čeprav se je zavedal pomena promocije, se 
je največkrat držal v ozadju. V največje zado-
voljstvo mu je bilo, če je vse uspelo tako, kot 
je bilo načrtovano, in so bili ljudje zadovoljni. 
V njegovi prikupni vinski kleti na mozirskem 
trgu se je zvrstilo veliko število znanih imen iz 
sveta gospodarstva, politike, šov biznisa … S 
svojim galantnim a še vedno iskrenim pristo-
pom je navdušil marsikoga iz visokih krogov, 
ki ima zaradi tega še danes lepe spomine na 
Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino.
Ko sem nazadnje pri njem pripravljal pro-
mocijski članek o novi degustacijski sobi nad 
kletjo, je iz njega še vedno vrelo navdušenje 
nad dodatnim potencialom, ki ga je odprl s 
tem prostorom, čeprav je bila bolezen že pri-
sotna in je grozila s svojo nepredvidljivostjo. 
Preprosto ni dovolil, da bi mu ukradla njego-
vo vizijo.
Čeprav se zdaj zdi, da je na koncu vendar-
le zmagala, bolezen namreč, je resnica dru-
gačna. Zmagala bi le, če bi tisti, ki smo Dani-
ja Grudnika poznali in z njim sodelovali, nanj 
in na rezultate njegovega dela pozabili. A to 
se ne bo zgodilo. Za vse, kar je naredil, mu 
bomo vedno hvaležni, in upam, da tudi lokal-
na skupnost ne bo zamudila priložnosti, da 
se mu (vsaj posthumno) na simboličen na-
čin oddolži. 
Franci Kotnik
R. Smith s snežno belimi cvetovi, 
Red heart z belimi z rdečim sredi-
ščem. Hamabo s svetlo rožnatimi z 
globokim rdečim delom v središču, 
Woodbridge z rubinasto rdečimi in 
temnejšo sredico, Russian violet s 
temno vijoličastimi in Pink giant z 
velikimi rožnatimi cvetovi. Meeha-
nii z rožnatimi cvetovi in pisani li-
sti. Oiseau bleu z enostavni cvetovi 
modro vijolične barve z rdečim de-
lom v sredini. Rubis z enostavnimi 
rdečimi cvetovi. 
ZNAČILNOSTI
Da bo hibiskus bogato cve-
tel, mu moramo nameniti sonč-
no in zavetno lego. Glede talnih 
razmer ni zahteven, rabi le dob-
ro odcedna tla. V dolgotrajni su-
ši mu zelo godi, če ga zalijemo. 
Mladi grmički bodo lažje prežive-
le hude zime, če jih bomo neko-
liko zaščitili z zastirko. Po potre-
bi ga obrezujemo v spomladan-
skem času. Odstranjujemo pre-
goste, ostarele in poškodovane 
veje. Z obrezovanjem se vzpod-
budi starejše grme, da zacvetijo. 
Razmnoževanje je s potaknjenci, 
ki jih narežemo v poletnem času 
in jih damo okoreniniti v pešče-
ni substrat. 
ODLIČNA RASTLINA ZA MESTNO 
OZELENJEVANJE
Lahko ga sadimo v družbo z 
ostalimi okrasnimi grmovnica-
mi. Lep je tudi v gredah s trajni-
cami in zaradi svoje lepe oblike 
tudi, če raste sam. Dobro prena-
ša vročino in onesnaževanje, za-
to je odlična rastlina za mestno 
ozelenjevanje. 
SORTE IN VRSTE HIBISKUSA
Rod hibiskus vključuje več kot 
dvesto vrst in približno 5 tisoč 
hibridnih sort. Najpogostejši ti-
pi so: hibrid (Hibiscus hybridus), 
malleolous (Hibiscus acetosella), 
Arnotti (Hibiscus arnottianus), 
havajski (Hibiscus clayi), vaba 
(Hibiscus divaricatus), tritikala 
(Hibiscus trionum), Hugel (Hibi-
scus huegelii), užitni ali bamija 
(Hibiscus esculentus), spremen-
ljivka (Hibiscus mutabilis), Ro-
sella (Hibiscus sabdariffa) in hi-
biskusov komar (Hibiscus mos-
cheutos).
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
16
Ljudje in dogodki
NAUČIMO SE DELATI ČUDEŽE Z DOC. DR. MARTO VEDER SVETINA
Čudežno je tisto, v kar nihče ne verjame kot možno
Doc. dr. Marta Veder Svetina je izpostavila, 
da lahko vsak človek dela čudeže, le močno 
si mora želeti določeno stvar in o njej ne 
sme govoriti z nikomer. (Foto: Marija Šukalo)
Ste razmišljali kdaj o čudežih, kaj so in kako 
do njih pridemo? Na ta in podobna vprašanja je 
v Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob 
Savinji poskušala odgovoriti doc. dr. Marta Sve-
tina Veder. V četrtek, 11. julija, je namreč na to 
temo pripravila interaktivno delavnico za otro-
ke in odrasle. 
DOGODEK, KI SE GA NE DA RAZLOŽITI NA 
RAZUMEN NAČIN
Mnenja je, da je čudež po definiciji vsak do-
godek, ki se ne da na razumem način razložiti. 
Zanjo je čudež tudi preprosto to, da po daljšem 
času spremenimo pogled na stvar in s tem pri-
dobimo novo sposobnost delovanja. Nov pristop 
pa vedno spremeni odzive okolja, ki se »čudež-
no« spremenijo.
NE DOGAJA SE SAMO OD SEBE
»Čudežno je tisto, kar se običajno ne doga-
ja, v kar nihče ne verjame kot možno in kar si ne 
upamo pričakovati, a kar globoko upamo, sanja-
mo, želimo. A to se ne dogaja samo od sebe, am-
pak zato, ker smo dolgo delali, želeli, gradili, ho-
dili v svojo smer. Dokler spremembe ni, sploh ne 
čutimo, kaj vse smo že naredili. Dokler ni bistve-
nega premika, se nam zdi, da smo zmeraj na is-
tem mestu in da se nič ne dogaja,« je med dru-
gim povedala Svetina Vedrova. Prepričana je, da 
je čudež naravni dogodek, ki sledi srčnemu de-
lovanju. Ne moremo ga zgrešiti, če nas vodijo is-
krenost, poštenje in pripravljenost, da slišimo 
odzive sveta. 
Marija Šukalo
PREJELI SMO
Poleg Hribarja v Mozirju našel zatočišče 
tudi Rožman
V Mozirju je poleg dr. Hribarja nekaj časa bi-
val še eden, za Slovence in Slovenijo zelo po-
memben mož - dr. Gregorij Rožman, univerzite-
tni profesor ter kasnejši ljubljanski škof.
V času svojega študija sem redno obiskoval 
svoje prijatelje in sošolce, ki so v tem času bi-
vali v lemenatu: Jožeta Goličnika, najboljšega 
in dolgoletnega prijatelja in sošolca iz celjske 
gimnazije, pok. kanonika mariborskega stol-
nega kapitlja, pok. Tončka Dimca in Lojzeka 
Kostajnška ter Jožeta Kužnika, kasnejšega ge-
neralnega vikarja in kanclerja Celjske škofije. 
Tako sem večkrat obiskal tudi knjižnico Acade-
miae operosorum in tam spoznal njenega rek-
torja, prof. dr. Marijana Smolika, prelata in pro-
fesorja liturgike. Ko sem mu povedal, da sem 
Mozirjan, je mimogrede navrgel: »Ali gospod 
ve, da je v Mozirju bival dr. Rožman?« Vendar 
sem bil, žal, takrat okupiran z drugimi stvarmi 
in sem to izjavo kar preslišal.
Sem pa leta 2018 v Bogoslovnem vestniku 
prebral obsežen članek o dr. Rožmanu in pra-
vičnikih med narodi. Spomnil sem se, da sem 
1967. leta več dni živel pod isto streho s »sta-
rim Balkancem«, Andrejem Tumpejem, šta-
jerskim duhovnikom, ki je od sredine dvajsetih 
let skrbel za dušno pastirstvo Slovencev v Sr-
biji in Makedoniji. Med vojno je rešil smrti kar 
nekaj Židov. Njegovo ime je vklesano v muzeju 
holokavsta Jed Vašem v Jeruzalemu. 
No, in on mi je takrat povedal zgodbo o med-
narodni navezi za reševanje Židov od Constan-
ce v Romuniji, preko Ljubljane do Rima ter o 
neverjetni pomoči škofa Rožmana pri reševa-
nju stotin Židov. In zdaj sem se spomnil dr. Ma-
rijana Smolika in njegovih besed, da je dr. Rož-
man krajši čas bival v Mozirju.
Začel sem iskati odgovora na vprašanji, za-
kaj in kako je mladi profesor kanonskega pra-
va takoj po veliki vojni prišel v Mozirje. V lju-
bljanskem in mariborskem Nadškofijskem ar-
hivu so me prijazno sprejeli. Za ilustracijo, 
v mariborskem arhivu iz tega časa se iz mo-
zirske župnije hrani kar 34 škatel dokumen-
tov. V Rožmanovem ljubljanskem arhivu pa 
sem našel tri fotografije, ki dokazujejo njego-
vo bivanje v Mozirju. Opogumljen in spodbu-
jan s strani mozirskega župana sem nadalje-
val. Rožmanov življenjepisec dr. Jakob Kolarič 
mi je dal še nekaj podatkov.
Gregorij Rožman se je rodil v Dolinčicah, 
župnija Šmihel nad Pliberkom leta 1883 kot 
šesti otrok. Po osnovni šoli v Šmihelu je obi-
skoval gimnazijo v Celovcu ter nato tu vsto-
pil v bogoslovje in bil leta 1907 posvečen. Po 
enem letu kaplanovanja ga je škof poslal na 
študije na Dunaj, kjer je doktoriral. Vrnil se je 
v Celovec in tu postal profesor cerkvenega 
prava in moralke. 
Po svetovni vojni je ostal na Koroškem, bil 
priča silni evropski moriji španske gripe in za-
sedbi Pliberka s strani srbske vojske. Na Šta-
jerskem je general Maister začrtal nove meje, 
na Koroškem so bile pa silne težava. Nacional-
no stanje je bilo vedno hujše. Volkswehrovci 
so preganjali slovenske duhovnike, ropali, fi-
zično napadali duhovnike, jih zapirali, mučili. 
Plebiscit je bil pred vrati. 
Rožman je kot pravni svetovalec generalne-
ga vikarja slovenskega dela škofije še posebej 
videl in občutil vso bedo in nemoč Slovencev 
pred nemškimi nacionalisti ter škodo, ki so jo 
povzročali srbski vojaki. Zato je dvomil v ugo-
den izid plebiscita oktobra 1920.
Aprilska ofenziva 1919 je povzročila med 
prebivalstvom še hujše gorje, preganjanja, 
obstreljevanja, ropanja in skrunjenja sloven-
skih cerkva ter duhovnikov. Rožman je ta deja-
nja omenil kot »strašne dogodke«.
Dr. Rožman se je tako v začetku aprila še z 
nekaterimi duhovniki in kmečkimi gospodarji 
peš odpravil preko prelaza Kramerca v Mozir-
je, kjer so našli zatočišče. Ljubljanski župan dr. 
Ivan Hribar, ki so mu na hiši v Mozirju, kjer je 
stanoval, leta 2018 odkrili spominsko ploščo, je 
bil na Štajerskem konfiniran, med večimi po-
nujenimi kraji je izbral Mozirje, dr. Rožman pa 
se je s svojimi sobrati za Mozirje odločil name-
noma in prostovoljno. Čast in privilegij, bi rekel 
župan Suhoveršnik.
Konec maja 1919 so jugoslovanske čete zo-
pet zasedle južno Koroško. Iz Mozirja so se 
vrnili slovenski begunci, med njimi tudi dr. 
Rožman. »Strašni dogodki« so se nadaljeva-
li. Po pariški mirovni pogodbi je Kanalska do-
lina pripadla Italiji, Ziljsko dolino z Beljakom 
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 17
Ljudje in dogodki
je dobila Nemška Avstrija, za ostali del Koro-
ške, razen Mežiške doline pa se odredi plebi-
scit. Šeststoletno cesarstvo je razpadlo, Ko-
roška, zibelka Slovenstva, je, razdeljena, loče-
na od matice.
Rad bi bil še ugotovil, kje so gospodje v času 
begunstva, predvsem dr. Rožman, bivali. Pred-
vsem me je to zanimalo, saj si Mozirje in dr. Ro-
žman zaslužita, da se to begunstvo na nek na-
čin tudi obeleži.
Direktnega odgovora doslej nisem našel. Da 
je dr. Rožman bival v župnišču, ni nemogoče, 
je pa malo verjetno. Posredno bi pa lahko tr-
dil tudi, da je eden ali vsi duhovniki bivali v ka-
planiji. V eni od številnih škatel mozirskih listin 
v mariborskem Nadškofijskem arhivu sem na-
mreč našel sporočilo takratnega župnika Kroš-
lja iz tistega časa, da je neki begunski primor-
ski zidar v kaplaniji popravil dimnik in da pos-
lej mladi begunski duhovnik v sobi kaplanije 
lahko biva. Kdo je ta begunski duhovnik bil, g. 
Krošelj ne pove.
Ob begunstvu dr. Gregorija Rožmana v Mo-
zirju spomladi 1919 se nam postavljajo neka-
tera pomembna vprašanja. Ob dejstvu, da si je 
dr. Rožman s prijatelji in sotrpini izbral ravno 
Mozirje za kraj, kamor se je umaknil s Koroške 
v predplebiscitnem času, je pomembno pou-
dariti naslednje zgodovinske dimenzije:
- razmere na Koroškem (v celovški oz. krški 
škofiji - Dioecesis Gurcensis) v času razsula 
cesarstva po končani svetovni moriji;
- številnost beguncev iz laičnih in duhov-
niških vrst koroškega prebivalstva;
- nacionalni pomen Mozirja in Gornje Savinj-
ske doline v XIX. stoletju.
Razmere na Koroškem po razpadu cesarstva 
so bile, že zaradi povojnih razmer samih, izred-
no težke. Temu je treba prišteti še prave voj-
ne razmere, ki so vladale skoraj po vsej Koro-
ški zaradi akcij nemških brambovcev proti Ma-
istrovim borcem, slovenskim in drugim dobro-
voljcem ter srbski vojski, ki so oklevaje in (pre)
V sredi sedi Ivan Sekol, stojijo (z leve) trgovec Vajncrl, Dobrovc, Rožman, dr. Gregorij 
Rožman in nepoznani. Fotografirano v Mozirju, po vsej verjetnosti na današnjem 
Majerholdovem dvorišču.
USTRELJEN DIVJI LOVEC IZ SOLČAVE
Strel lovskih čuvajev usoden za Pankracija 
Klemenška
Lovska čuvaja brata Uršič iz Kamniške Bistri-
ce sta imela nalogo razganjati črede gamsov, ki 
so se pasli skupaj, da divji lovci ne bi imeli pre-
lahkega dela. Tudi v nedeljo, 7 . oktobra 1928, sta 
šla s tem namenom na Korošico v Kamniških 
planinah. Naletela sta na večjo čredo gamsov in 
razpodila kakih osemdesetih živali. 
LOVSKA ČUVAJA PREKRIŽALA NAČRTE
Ko sta se za tem razgledovala okrog, sta vide-
la precej nižje ležati tri gamse. Previdno sta se 
približala in naletela na tri ustreljene živali, v nji-
hovi neposredni bližini pa so počivali trije moš-
ki. Ko sta se pritihotapila do njih, je eden pobeg-
nil, drugi je spal na tleh, tretji pa je dvignil pu-
ško, da bi, kakor čuvaja trdita, ustrelil nanju. Te-
daj sta oba čuvaja sprožila strel in divji lovec je 
padel mrtev na tla. Speči se je šele takrat prebu-
dil in tudi vanj sta čuvaja naperila puški. Krivolo-
vec se je vdal, čuvaja pa sta ga aretirala. Naloži-
la sta mu vse tri ustreljene gamse in ga odgnala 
v kamniške sodne zapore. 
V ZAMENO ZA POMOČ 100 DINARJEV
V Slovencu navajajo, da je bil ustreljen pose-
stnik Pankracij Klemenšek iz Solčave, oče petih 
otrok. Ta je naprosil dva znanca, tudi posestnika, 
da gresta z njim, da mu bosta pomagala nositi 
ustreljene živali. V zameno jima je obljubil vsa-
kemu 100 takratnih dinarjev. Ko so v večjem tro-
pu ustrelili tri gamse, so počivali in čakali na pri-
meren trenutek, da odnesejo plen proti domu. A 
sta jim lovska čuvaja prekrižala načrt. 
Povzeto po prispevku v Slovencu, 10. oktobra 
1928.
Barbara Rozoničnik
pozno poskušali Koroško iztrgati Nemški Avstri-
ji. Prav katastrofalen pa je bil za Slovence, pred-
vsem izobražence, nacionalni in ponemčevalni 
pritisk primitivne in pijane nemške soldateske 
in nemško govorečega prebivalstva. 
Razmere so bile tako zaostrene, da je celo 
škofija morala razmere cerkveno pravno uredi-
ti tako, da je ustanovila poseben generalni vi-
kariat za slovenske vernike. Počasi so se raz-
mere pričele urejati šele po neuspelem plebi-
scitu in delitvi Koroške. A že čez 10 let, po An-
schlussu, so se ponovno pričele strahovito 
slabšati. Po silnem osemdesetletnem asimila-
cijskem pritisku so se zadeve pričele normali-
zirati šele po osamosvojitvi in spremembi ter 
demokratizaciji režima v Sloveniji ter njenem 
vstopu v Evropsko zvezo.
V tem času je Koroško zapustilo ogromno 
Slovencev. Bili so izgnani ali pa so odšli, ker jim 
je bilo življenje tam po plebiscitu onemogoče-
no. Prav zanimiva je zgodba sodnika in notarja 
Gregorja Šašla, ki je tudi povezana z Mozirjem 
in Gornjo Savinjsko dolino.
Po ljudskem glasovanju 10. oktobra 1920 je 
42 duhovnikov celovške škofije moralo zapu-
stiti svoje delovno mesto, med njimi tudi be-
gunci, ki so z dr. Rožmanom peš iz Pliberka pri-
bežali v Mozirje. Večino teh duhovnikov je bilo 
inkardiniranih v lavantinsko škofijo. Med njimi 
tudi znani pisatelj Fran Ksaver Meško, ki sem 
ga imel čast osebno spoznati na Selah leta 
1962. Še hranim fotografijo in nepozaben spo-
min nanj. 
Dr. Jakob Kolarič, Rožmanov življenjepisec, 
nam odgovora, zakaj Mozirje, ne da. Posredno 
nam verjetno odgovori dr. Ivan Hribar, ki si je 
leta 1917 po internaciji v Šentjurju izbral za svo-
je bivanje Mozirje, kot »najbolj naroden kraj na 
Štajerskem«. 
Franci Steiner
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
ŽUPAN
Savinjska cesta 4
3331 Nazarje
Številka: 843-0003/2019-19
Datum: 19. julij 2019
OBVESTILO
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala 
Sklep št. 844-16/2019-49-DGZR z dne 18. 7 . 2019, s katerim je določilo, da 
se prične ocenjevanje škode na stvareh zaradi posledic neurij s popla-
vami, močnim vetrom in točami 7 . in 8. julija 2019. Pozivamo vas, da ško-
do na kmetijskih zemljiščih, cestah in objektih prijavite vključno do 
2. 8. 2019. Škodo prijavite po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska 
cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov obcina@nazarje.si.
Matej Pečovnik, župan
DRUŽINSKI DAN NA GOLTEH
Otroci so se izkazali kot izkušeni pohodniki
Na terasi hotela so za igro poskrbeli animatorji. (Foto: Marija Šukalo)
V smučanju po travi tekmovalnosti ni manjkalo.
 (Foto: Marija Šukalo)
Živžav ob hotelu na Golteh je v 
soboto, 13. julija, obetal zanimiv 
dan. Animatorji so k zabavi vabi-
li tako otroke kot odrasle. Slednji 
so raje posedeli na terasi in lo-
vili redke sončne žarke, ki so se 
prebijali skozi oblake, medtem 
so njihovi mlajši družinski čla-
ni sproščali odvečno energijo ob 
vodenih igrah.
POHOD PROTI MEDVEDJAKU IN 
SPOZNAVANJE RASTLIN
To je bil le uvod v Družinski dan, 
ki ga je osebje pripravilo za gos-
te hotela in ostale udeležence. Po 
igrah so se skupaj podali na pohod 
proti Medvedjaku in spoznavali ra-
stlinje, srečali kakšno kravo in uži-
vali v pogledu v dolino. Kljub strmi 
poti otroci niso omahovali, temveč 
so se izkazali kot izkušeni pohodni-
ki. Le tu in tam je kakšen malček 
rabil pomoč svojih staršev.
KAKO AKTIVNO PREŽIVETI ČAS 
NA GOLTEH POLETI
Lidija Rakuša, vodja trženja na 
Golteh, je predstavila zanimivosti 
okolice. Tako so udeleženci iz raz-
ličnih krajev Slovenije slišali, kako 
je zgrajena planota, kaj si je mož-
no ogledati na Golteh in nenaza-
dnje, kako je mogoče aktivno pre-
živeti čas na tem območju v pole-
tnih mesecih. V dobri uri hoje so 
prispeli do Koče na Treh plotih, 
kjer so jih čakali osvežilni napitki.
ŠALJIVE IGRE IN SLADKANJE
Po počitku so se družine pre-
izkusile, kako je smučati po tra-
vi v skupini, kako se z zaprtimi oč-
mi pravilno orientirati v prostoru 
in čim hitreje premagati progo ter 
ovire na njej, in v drugih spretno-
stnih nalogah. Med tekmovalci je 
bilo opaziti tudi direktorja družbe 
Golte mag. Mitja Terčeta in vod-
jo trženja Rakuševo. Ob zaključku 
je udeležence čakala sladka mali-
ca – štrudelj.
Marija Šukalo
SKOK V POČITNICE NA REČICI OB SAVINJI
Spoznavali taborniške veščine 
Otroci so na eni od delavnic ustvarjali slike s školjkami. 
(Foto: Marija Šukalo)
Center za družine Medgen hiša 
Rečica ob Savinji je bil prvi teden v 
juliju v znamenju otroške igrivosti 
in ustvarjalnosti, saj so ob dopol-
dnevih izvajali aktivnost, ki so jo 
naslovili Skok v počitnice.
V CENTRU DNEVNO VEČ KOT 
DESET OTROK
Na delavnicah so otroci ob po-
moči prostovoljk preizkušali svoje 
ustvarjalne veščine, prebirali pra-
vljice, s pomočjo mikrofona vadi-
li svoja grla, izdelovali zapestnice 
in ogrlice. 
SPOZNALI OSNOVNE 
TABORNIŠKE VEŠČINE
V center za družino je dnevno 
prihajalo več kot deset otrok raz-
ličnih starosti, ki so se družili tudi 
pod trško lipo.
Najbolj zanimiv je bil petek, zad-
nji dan počitniških delavnic, ko so 
se zbrali v naravi. Ob opuščenem 
kamnolomu v Dol-Suhi so preizku-
sili in spoznali osnovne taborniš-
ke veščine, si zakurili ogenj in na-
sploh uživali v naravnem okolju.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 19
Šport
53. SVETOVNE OTROŠKE IGRE V RUSIJI 
Ljubenski šolarji ponesli ime šole, kraja in Slovenije v svet
Šolarji in spremljevalci so v Ufi doživeli veliko lepega in nepozabnega.
Od 8. do 14. julija so v ruskem mestu Ufa po-
tekale 53. svetovne otroške igre. Udeležilo se jih 
je tudi enajst učencev iz Osnovne šole Ljubno 
v družbi ravnatelja mag. Sama Kramerja, štirih 
trenerjev in župana Franja Naraločnika. Šolar-
ji so sodelovali na tekmovanjih v atletiki, odboj-
ki na mivki in plavanju. Bolj kot rezultati je bi-
lo zanje pomembno sodelovanje na največjem 
otroškem tekmovanju, spoznavanje novih prija-
teljev in drugih dežel. V mestu si kruh služi tudi 
nogometaš iz Mozirja Lovro Bizjak, a ga zaradi 
priprav v Moskvi niso srečali.
BLESTELI V ODBOJKI
Najboljše rezultate so dosegli v odbojki na 
mivki, kjer je fantovska dvojica Žan Luc Krajnc 
in Maks Poličnik osvojila šesto mesto, treniral 
ju je Vito Mihalinec iz Mozirja. Med deseterico 
sta se uvrstili tudi dekleti Tjaša Brglez in Zo-
ja Moličnik. V plavanju sta nastopili Ines Bol-
ko in Gaja Gosar, v atletiki pa Pia Moličnik, Nu-
ša Klemenčič, Timi Moličnik, Rok Zamernik in 
Neža Debelak.
LEPA UVODNA IN ZAKLJUČNA SLOVESNOST
Ob prihodu v Ufo je bila ljubenska delegaci-
ja lepo sprejeta, nastanili so jih v President ho-
telu, kjer so se zelo dobro počutili. Uvodna in za-
ključna slovesnost sta bili odlično pripravljeni, 
je povedal Kramer. Za udeležence je skrbelo več 
kot sto prostovoljcev. V Ufi so za igre zgradili no-
vo infrastrukturo za atletiko, bazene in igrišča za 
odbojko. Kramer je še dodal, da smo v Rusiji Slo-
venci cenjeni in spoštovani, zato so bili povsod 
dobrodošli. 
OGLED CARIGRADA
Sama izkušnja dolgega potovanja, udeležbe 
na svetovnih igrah in spoznavanja drugega kon-
ca sveta je bila za šolarje nepozabna in nepre-
cenljiva, prav tako spletanje novih prijateljstev z 
vrstniki s celega sveta. Med drugim so si na po-
tovanju ogledali Carigrad, saj jim je to omogo-
čila letalska družba med čakanjem na prestop 
na let proti Ufi. 
ŽUPAN VELIKO V MEDIJIH
Veliko obveznosti je imel tudi župan Franjo 
Naraločnik, ki je bil reden gost televizijskih in 
radijskih oddaj, v katerih je predstavljal Ljubno 
in Slovenijo kot odlično destinacijo za preživlja-
nje prostega časa in izvajanje športnih aktivno-
sti. »Rusija in mesto Ufa bosta gotovo ostala za-
pisana v spominu vseh udeležencev, posebno 
naših športnikov, ki so s športnimi dosežki in s 
svojim odnosom ponovno ponesli ime Ljubnega 
v svet,« je povedal Naraločnik.
OSTAJA OBČUTEK ZADOVOLJSTVA
»Druženje otrok sveta je potrebno dožive-
ti in z dobrim sodelovanjem osnovne šole, ob-
čine, staršev in donatorjev nam je to v Ufi bilo 
zopet dano. Tisoče novih spoznanj, prijateljstev, 
tudi poslovnih vezi je spletenih. Živimo v času, 
ko se svet zdi vsak dan manjši in tudi mi smo z 
udeležbo na svetovnih otroških igrah primakni-
li svoj delček v povezovanju sveta,« je še dodal 
župan in zaključil: »Z nami ostaja izjemen obču-
tek zadovoljstva, da smo lahko del tega gibanja, 
in odgovornost, da sporočilo iger, ki temelji na 
prijateljstvu, ponesemo še drugim.«
ŠOLA PRESTOPILA PRAG EVROPSKE UNIJE
Z udeležbo na zimskih igrah v Lake Placidu in 
z udeležbo v Rusiji so na ljubenski šoli s pomoč-
jo občine in donatorjev dokazali, da so sposob-
ni prestopiti prag Evrope in otrokom so postale 
poti na svetovna tekmovanja široko odprta, je še 
omenil Kramer. Med otroki se tako širi olimpijski 
duh sodelovanja in prijateljstva.
Štefka Sem
Udeležbo otrokom na tekmovanju so 
omogočili sponzorji: KLS, BTC, BSH, Pošta 
Slovenije, Pečnik Implantati, Občina Ljubno, 
Atlantic Trade, Igor Slapnik s. p., Optika Ni-
na Ljubno ob Savinji, FIRŠT d. o. o., ARBUS d. 
o. o., Avtoprevozništvo Dejan Nadlučnik s. p., 
Damjan Novak s. p., in medijski sponzor Sa-
vinjske novice.
Enajst šolarjev se je na svetovnih otroških igrah v Rusiji pomerilo v atletiki, plavanju in 
odbojki na mivki.
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
20
Šport, Oglasi
ZAKLJUČEK TRADICIONALNE KOŠARKARSKE LIGE V LUKNI
Bočani obranili naslov najboljših
Ekipa ŠD Bočna je v zanimivi in borbeni tekmi pred več kot 100 gledalci premagala najmlajšo 
ekipo v ligi Ta hitri. (Fotodokumentacija ŠD Mozirje)
V Mozirju se je zaključila tradicionalna le-
tna liga v košarki na igrišču v Lukni. Sedem 
sobotnih večerov je med sabo merilo moči 
šest zgornjesavinjskih in ena ekipa iz Šaleške 
doline. V drugi sezoni igranja v tej ligi so na-
slov najboljšega branili in ubranili člani eki-
pe ŠD Bočna.
VSAKA EKIPA ZMAGALA VSAJ 
NA ENI TEKMI
Organizatorji lige so že dolga leta člani 
Športnega društva Mozirje. Igrišče Lukna, ki 
redkokdaj sameva, saj je mladih košarkar-
jev vse več, je bilo prizorišče odličnih bojev. 
Po šestih kolih igranja po enokrožnem siste-
mu so se glede na doseženo mesto na lestvi-
ci ekipe uvrstile v polfinalne ali boje za mes-
ta. Letošnje tekmovanje je bilo zelo izenače-
no. Po rednem delu je vsaka ekipa zmagala 
vsaj na eni tekmi.
NA KONČNIH OBRAČUNIH PREKO STO 
GLEDALCEV
Zadnji tekmovalni dan so bili na vrsti štir-
je obračuni. Ekipa Velenja je po smoli izpadla iz 
končnice, saj sta jo v borbi za razvrstitev pre-
magali obe ekipi ŠD Mozirje in ŠD Partyzan, ki je 
bila prav tako ekipa ŠD Mozirje. Na mozirskem 
derbiju začelja za peto mesto je slavila ekipa ŠD 
Mozirje.
Sledila sta dvoboja za odličja. Ekipa Nazarje 
Gričko Limited je v boju za tretje mesto premaga-
la ekipo Gornji Grad – Pizzeria 902.
V finalu je v svoji drugi sezoni nastopanja pod 
mozirskimi obroči naslov prvaka branila ekipa ŠD 
Bočna. V zanimivi in borbeni tekmi je pred več kot 
100 gledalci premagala najmlajšo ekipo v ligi, ki 
se je poimenovala Ta hitri. Rezultat je bil 60:51.
Po tekmi je sledil športen stisk rok in podeli-
tev medalj, praktičnih nagrad in pokalov ekipam 
in najboljšim posameznikom. Največ točk po re-
dnem delu je dosegel Aljaž Skornšek, in sicer 
131. Slednji je bil z 20 zadetki najuspešnejši tudi 
pri metanju trojk. 
Benjamin Kanjir
Organizatorji že stremijo k naslednje-
mu dogodku v Lukni, in sicer košarkar-
skemu maratonu med Savinjsko in Za-
drečko dolino, ki bo 7 . septembra.
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 21
Šport
POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH
Prva poletna zmaga za Zajca, ekipno Slovenci drugi
V Wisli je Timi Zajc premagal 
vso konkurenco. (Foto: MŠ)
Konec preteklega tedna se je v 
poljski Wisli tradicionalno začela 
nova sezona poletne velike nagra-
de v smučarskih skokih. Pet ska-
kalcev, ki so pokazali zadovoljiv 
nivo skokov na zadnjih treningih, 
je trener Gorazd Bertoncelj pope-
ljal v Wislo in že na prvi posamič-
ni tekmi je slavil član ljubenskega 
skakalnega kluba Timi Zajc, ki je 
bil najboljši že v kvalifikacijah. Na 
posamični tekmi je premagal vso 
konkurenco, na ekipni pa so Slo-
venci morali priznati premoč Polja-
kov, tretji so bili Norvežani.
TRIJE V DESETERICI
V Wislo so odpotovali Timi Zajc, 
Peter Prevc, Anže Lanišek, Ti-
len Bartol in Žiga Jelar. Na posa-
mični tekmi, kjer je Zajc zaneslji-
vo ugnal vso konkurenco, sta us-
peh dopolnila Tilen Bartol in Pe-
ter Prevc na 9. in 10. mestu. To je 
bila skupno druga zmaga Zajca 
med elito, spomin na premierno 
na letalnici v Oberstdorfu letos je 
še vedno živ. 
PRI ZAJCU ŠE REZERVE
»Na tekmi sem res naredil dva 
dobra skoka, z obema sem bil za-
dovoljen, sploh prvi pa je bil dober. 
V drugi seriji nisem točno vedel, ali 
bo dovolj ali ne. Trenutni nivo for-
me je visok, a rezerve so še priso-
tne. Do zime je še nekaj časa in do 
takrat bo to potrebno urediti. Ta vi-
kend sem vse skoke po metrih na-
redil zelo izenačene, kar pomeni, 
da sem še nadgradil konstantnost. 
V tej smeri moram delati naprej, ta-
ko da bom na tekmah v prihodnje 
naredil po dva konstantna skoka,« 
je bil zadovoljen zmagovalec Timi, 
ki zdaj odhaja na krajši dopust.
Štefka Sem
GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK
Po poškodbi se počasi vrača na kolo
Moniko letos čaka še svetovno prvenstvo. (Foto: osebni arhiv)
»Letos je tisto leto, ki si ga špor-
tniki ne želimo, vemo pa, da pride, 
saj so poškodbe del športa,« je v 
pogovoru za Savinjske novice po-
vedala gorska kolesarka Monika 
Hrastnik z Lepe Njive. Po dobrem 
začetku sezone, ki jo je začela na 
stopničkah v Mariboru, je na Škot-
skem hudo padla in dobila pretres 
možganov. 
ZAČENJA S TRENINGI ZA MOČ
Slabe tri tedne po poškodbi je 
Monika počivala, nato jo je čakalo 
državno prvenstvo. »Slabo vreme, 
zdrs noge in posledično zvit gle-
ženj (natrgane vezi),« je bil rezul-
tat tekme, ki je ni dokončala. Trenu-
tno hodi na terapije in počasi zače-
nja s treningi za moč, glava še ved-
no okreva. Spustila je zadnje tri dir-
ke svetovnega pokala, je trenutno 
stanje opisala Monika.
PREOSTALE LE ŠE TRI TEKME
Naslednja dirka je v Italiji na za-
četku avgusta in upa, da bo gle-
ženj do takrat zdrav. V tej, po sili 
razmer skrajšani sezoni so ji pre-
ostale le še tri tekme za svetovni 
pokal in svetovno prvenstvo. V ča-
su, ko ni mogla trenirati, je čas na-
menila študiju. 
Štefka Sem
4. MEDENI TEK
Nov absolutni rekord proge dosegel Janez Mulej
Zmagovalca na desetkilometrski progi sta bila Janez Mulej in Petja 
Iza Meh Peer. (Foto: Katarina Poiškruh)
Člani Športnega društva Gornji 
Grad so prvo soboto v juliju izpe-
ljali četrti Medeni tek. Na desetki-
lometrski progi se je pomerilo 45 
tekačev in tekačic, na tri kilometre 
pa 29. Otroci so odtekli otroški tek 
na športnem igrišču. Postavljen je 
bil nov rekord na daljši progi, do-
segel ga je Janez Mulej, ki je pro-
go pretekel v 32 minutah in 54 se-
kundah. Proga je razgibana in po-
teka skozi Gornji Grad ter je med 
udeleženci, ki prihajajo z različnih 
koncev Slovenije, zelo priljubljena.
V moški konkurenci sta Janezu 
Muleju sledila Teodor Majcenovič 
in Bojan Galin. V ženski konkuren-
ci je na daljši progi zmagala Pe-
tja Iza Meh Peer pred Lidijo Jo-
han in Darinko Presečnik iz Mo-
zirja. Na trikilometrski progi je s 
časom 10 minut 52 sekund zma-
gal Stefan Ulamovič, sledila sta 
mu Aljaž Lenič in Timotej Dobri-
la. Med ženskami je zmagala Ma-
ja Jelih pred Laro Štrancer in Tja-
šo Prostor.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
22
Šport, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 VOZNIK	NAPIHAL
Mozirje: 16. julija so med kontrolo prometa policisti vozniku 
osebnega avtomobila odredili preizkus alkoholiziranosti. Alkotest 
je pokazal 0,72 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.
•	 VOZNIK	MOTORNEGA	KOLESA	ZBIL	PEŠCA,	KI	JE	NEPRAVILNO
FIS POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH LJUBNO 2019
Sredi poletja dvodnevni 
smučarski praznik na ljubenski 
skakalnici 
Podatki kažejo, da zanimanje za smučarsko-skakalni šport v zad-
njih letih raste izjemno hitro, sploh to velja za ženske smučarske skoke. 
Medtem ko je bilo v sezoni 2017/2018 le 18 ženskih tekem v svetovnem 
pokalu, se je v minuli zimi skupna številka povzpela na kar 27 tekem.
Prenova ljubenske smučarske 
skakalnice in namestitev pla-
stične podlage sta omogočili, da 
se bodo na Ljubnem smučarski 
skoki lahko izvajali skozi vse le-
to. Prvo večje tekmovanje v tem 
vse bolj priljubljenem športu ta-
ko za tekmovalke kot za tekmo-
valce bodo ljubenski smučarski 
zanesenjaki organizirali v času 
Flosarskega bala in občinskega 
praznovanja.
V ZAČETKU AVGUSTA DVE 
TEKMI
V soboto, 3. avgusta, bodo or-
ganizatorji najprej pripravili teh-
nično sejo, ob 12. uri bo začetek 
uradnega treninga in nato po-
skusna serija, od 15. ure dalje pa 
prva serija, finalna serija in po-
delitev priznanj. 
Drugi dan, v nedeljo, 4. avgu-
sta, bo poskusna serija že ob 9. 
uri, ob 11. uri prva serija, sledila 
bo finalna in svečana podelitev 
priznanj. 
PREKO 120 TEKMOVALK IN 
TEKMOVALCEV
Darko Ermenc, predsednik orga-
nizacijskega odbora FIS tekmova-
nja pri Smučarsko skakalnem klu-
bu Ljubno ob Savinji BTC, je povedal: 
»FIS tekmovanje je po rangu tretje in 
je takoj za svetovnim in kontinental-
nim pokalom. V zadnjem času se po-
gosto organizira tako, da sta skupaj 
moška in ženska tekma. Za tekmova-
nje na Ljubnem se je prijavilo 80 fan-
tov in 38 deklet iz 16 držav.«
Ermenc je še dodal, da lepo 
vabijo gledalce: »Na Ljubnem 
želimo obdržati sloves skakalnih 
tekem z največjo podporo gle-
dalcev.«
Marija Lebar
80 fantov in 38 deklet 
iz 16 držav se je prijavilo za 
tekmovanje na Ljubnem ob 
Savinji.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
•	 PREČKAL	CESTIŠČE
Mozirje: 19. julija nekaj čez šesto popoldan je prišlo v Mozirju 
do prometne nesreče, v kateri se huje telesno poškodoval pešec. 
55-letni pešec je nepravilno prečkal cesto izven prehoda za pešce 
v trenutku, ko je po cesti pravilno pripeljal 39-letni voznik motor-
nega kolesa. Prišlo je do trčenja, v katerem se je pešec huje teles-
no poškodoval.
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
Bil si skrben in vztrajen v življenju,
junaški v zadnjem trpljenju.
Si kot sonce življenja sijal,
za vse svojce ljubezen razdal.
Odslej boš kot zvezda svetleča,
naj ti v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA 
Franc SEDELŠAK
Luče
30. 12. 1941 - 11. 7. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem 
za izrečena sožalja, darove za svete maše ter sveče in vsem tistim, ki 
ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 
Hvala patru Karlu Gržanu za opravljen obred, župniku Vikiju za 
obiske na domu, praporščakom, gospe Valčki za lepe besede slovesa, 
Tomažu za odigrano pesem ter pogrebni službi Morana
Posebno zahvalo izrekamo osebju zdravstvenega doma Luče, dr. 
Andreji, sestri Mariji, Verici, ki ga je dolga leta z veliko pozornostjo 
obiskovala na domu, reševalni službi in Pulmodata iz Mengša ter zdra-
vstvenemu osebju Topolšica. Posebna zahvala dr. Andreji Pečnik, ki 
mu je bila v veliko pomoč in oporo v njegovi težki bolezni. 
Vsem iskrena hvala.
Vsi žalujoči domači
ZAHVALA 
V lepem poletnem dnevu nas je po dolgotrajni bolezni za vedno 
zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Marijan KAKER
iz Primoža pri Ljubnem
30. 11. 1935 - 7. 7. 2019
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijate-
ljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete 
maše. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem 
za zapete pesmi slovesa, govorniku za poslovilne besede, pogrebcem 
in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala 
tudi zdravstvenem osebju, še zlasti dr. Karmen Fürst ter patronažni-
ma sestrama Sonji in Maji za vso pomoč v času njegove bolezni.
Žalujoči vsi njegovi
Sklenjen je krog,
ne prošnja, ne jok
te več ne predrami.
V mislih, spominih 
za vedno ostajaš z nami.
POTRES V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Žarišče potresa v bližini 
Gornjega Grada
Žarišče potresa v soboto popoldan je bilo v bližini Gornjega Grada. 
(Foto: Edo Golob)
V soboto, 20. julija, so se v na-
ši dolini tresla tla. Seizmografi dr-
žavne mreže potresnih opazoval-
nic so zabeležili kar tri potres-
ne sunke, in sicer z močjo 2,8, 2,1 
in 1,9 magnitude. Žarišče potresa 
nekaj minut pred drugo, ob pol 
treh in okrog pol petih popoldne 
je bilo v bližini Gornjega Grada. In-
tenziteta potresa v širšem nadža-
riščnem območju ni presegla če-
trte stopnje po evropski potresni 
lestvici.
MED PREBIVALCI NEKAJ 
STRAHU IN NEGOTOVOSTI
Potresne sunke, ki niso povzro-
čili materialne škode, le nekaj 
strahu in negotovosti, so čutili ne-
kateri prebivalci Zadrečke doline 
do Nazarij in Zgornje Savinjske 
doline od Mozirja pa vse do Ljub-
nega ob Savinji.
GRMENJE IN TRESENJE STAVB
Jana Harnik iz Gornjega Gra-
da je povedala, da jo je done-
nje prvič presenetilo doma pri 
delu, drugič pa v trgovini. »Po-
lagala sem ploščiče po steni in 
v trenutku se je zamajala stena. 
Sprva sem mislila, da se mi sa-
mo dozdeva. Nato sem odšla v tr-
govino in ob hladilni vitrini sva s 
trgovko obe začutili, da so se zat-
resla tla.«
Ireno Ugovšek iz Okonine 
je potres presenetil ob počitku. 
»Sprva sem mislila, da se bliža 
nevihti, ker sem zaslišala grme-
nje, nato je sledil še sunek.«
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
24
Za razvedrilo
(Foto: MŠ)
(Foto: BR)
(Foto: MŠ)
NAROBE MOLŽA BREZ MLEKA 
Da je na deželi včasih res lepo, je bilo videti in slišati na podeželski 
zabavi v Gornjem Gradu. Z vsemi žavbami namazana voditeljica iz Ce-
lja Polonca Marzel (levo) je kar norela, ko je Rudi Krsnik – Hrašan z 
obvezano roko ubogal Beti Ročnikovo, »taglavno od Pušeljca«, kako 
se kravo narobe molze, da se čuje »tup, tap, tip« in se gliha z inštru-
mentoma škafom na špago in trompeto na lijak. Rudi ostaja v »bol-
niški« še nekaj vročih dni.
PROTI VRHU KOT MLADENIČ
Jamar, planinec in poznavalec Menine Rafko Žerovnik zleze v vsa-
ko luknjo, rov ali jamo na planini in odkriva njihove lepote. Na Čebe-
larskem prazniku se je podal navzgor po plezalni steni kot mladenič. 
Niti umetni kolki ga niso motili. Važno je, da se leze, navzdol ali pa 
navzgor. V jame in planine rad pelje tudi ženo Ireno, sploh odkar je 
upokojenka. Tokrat se ni podala za njim. Počakala ga je spodaj in mu 
za ohladitev ponudila svoj sladoled. 
NEPRIČAKOVANA FOTO BOMBA
Fant v ozadju si je izbral res posrečen trenutek in dobro lokaci-
jo ravno, ko je fotografinja pritisnila na sprožilec. Za vedno bo ostal 
v spominu mnogih udeležencem Medenega teka, ki so prišli v Gornji 
Grad z vseh koncev Slovenije in bodo videli skupinsko sliko. Njemu 
pa bo ostalo v spominu, kako mu je odleglo …, takrat, najbrž ne zdaj.
(Foto: MG)
(Foto: KP)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Ljudje in dogodki, Oglasi
Nepridiprav (ali več njih) je nedavno na poti Mozirje–Nazarje, na Ce-
linah, izgubil pamet in se znesel nad mladim drevjem in jih kar nekaj 
uničil. Polomil je klop, koš za odpadke, celo pokrov kanalizacijske cevi 
je odstranil. Vse to so nam sporočili zgroženi sprehajalci. Upamo, da ni 
postopal še kje drugje in napravil še kako lumparijo. Mogoče se bo sko-
zi leta življenja kdaj spomnil na to in si ne bo več všeč, kot si je mogo-
če bil, ko je to počel.
IS
(Foto: SG)
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite-
tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TO-
TAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, različnih 
tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.
Prodam telico simentalko, staro 12 dni; 
gsm 031/783-666.
Prodam bika simentalca, težkega pre-
ko 600 kg, za zakol, po ugodni ceni; gsm 
031/295-331.
DRUGO – PRODAM
Sip pajek 4,5 m in zgrabljalnik 2,8 m 
prodam; gsm 051/346-768.
Prodam 230 l kurilnega olja; 040/492-
894.
Prodam cepljena drva v paleti, dolžine 
33 cm. Možna dostava gsm 040/430-
080.
Ugodno prodam belo mladinsko pos-
teljo 90 x 200 s predali, latoflex, novo 
ležišče; gsm 031/642-353.
DRUGO – KUPIM
Kupim motor za kosilnico bsc; gsm 
070/473-785.
Napovednik dogodkov
Petek,
26. julij
ob 15.00. Telovadnica OŠ Ljubno ob Savinji
Turnir v odbojki
ob 17 .30. Center Rinka, Solčava
Odprtje razstave Na vrhu gora, blizu neba
ob 19.00. Galerija Štekl, Gornji Grad
Razstava likovnih del in fotografij Michelle Klepej
ob 20.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosfest 2019 (Siddharta, Kingston)
Sobota,
27 . julij
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne dopoldanske ustvarjalnice za otroke
ob 10.00. Športni park Foršt, Ljubno ob Savinji
Festival nogometa
ob 10.00. in ob 15.00 Župnišče v Solčavi
Delavnica polstenja Franc in Liza Filc
ob 12.00. Solčava
19. Nogometni memorial Ipavec-Gregorc
ob 13.00. Turistična kmetija Loger
Razsek in konfekcioniranje mesa drobnice ter 
kulinarična priprava izdelkov
ob 17 .00. Turistična kmetija Loger
Druženje s piknikom z ovčerejci Društva Raduha
ob 18.00. Piknik prostor Gril, Ljubno ob Savinji
Razdiranje kope za oglje
ob 19.30. Cerkev Marije Snežne, Solčava
Koncert družine Štiglic
ob 20.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosfest 2019 (Parni Valjak, Pop Design)
ob 21.30. Pri župnišču v Solčavi
Nočno opazovanje metuljev
Nedelja,
28. julij
ob 8.30. Solčava
Voden kolesarski izlet po Solčavski panoramski poti
ob 9.00. Smučarsko-skakalni center Savina, Ljubno
Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Flosarja
ob 9.30. Center Rinka, Solčava
Šahovska tekma
ob 10.30. Solčava
Dogajanje na prireditvenem prostoru, vaška tržnica, 
solčavska kuhinja, glasba, etno in šaljive igre
ob 11.00. Center Rinka, Solčava
Okrogla miza na temo ekologije
ob 11.00. Solčava
Nastop sestre Čerček, Črna mačka, Dejan Ikovic
ob 14.00. Solčava
Glasbeno popoldne (60 let Solčavskih fantov)
ob 16.00. Bar Lovski dom, Ter
Nedeljsko popoldne z Ljudskimi godci
Ponedeljek,
29. julij
ob 10.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji
Interaktivno doživetje vrtičkanja za otroke od 6. 
leta starosti naprej
Torek,
30. julij
ob 9.00. Športni center Jakop, Ljubno ob Savinji
Turnir v tenisu za pokal Flosarja in memorial 
Franja Jakopa
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 16.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Vezanje flosa
ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad
Pred-nefestivalska predstava Magdalene 
Krivopete: Ena roza je dovolj
Sreda,
31. julij
ob 10.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Srečanje Društva upokojencev Ljubno ob Savinji
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 17 .00. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji
Tekmovanje v kegljanju za pokal Flosarja
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Ne-festivalska otvoritvena karavana
ob 20.00. Pr' kozolc, Gornji Grad
Forumska predstava o podnebnih spremembah
Četrtek,
1. avgust
ob 17 .00. OŠ Ljubno ob Savinji
Pohod po Ljubnem
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad 
Predstava za otroke Plastika fantastika (6+)
ob 20.00. Stara šola Radmirje 
S pesmijo po Radmirju
ob 21.00. Pr' kozolc, Gornji Grad
Impro forum
Prodam teden dni staro teličko; gsm 
031/416-089.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol, plačilo ta-
koj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in 
teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO – PODARIM
Podarim kotno garnituro 2,80 x 2,40 m, 
malo rabljeno; gsm 051/353-757 .
VOZILA – PRODAM
Prodam motor jamaha 250 k, čoper vira-
go, reg. 26.4.2020; gsm 031/759-955.
Prodam traktor zetor 5011, ohranjen, ugo-
dno; gsm 031/622-815.
NEPREMIČNINE
Osebi ali dvema oddam stanovanje v 
okolico Mozirja; gsm 051/620-598.
Oddam sobe v najem (Loke pri Mozir-
ju). Oddam garsonjero v najem; gsm 
041/280-005.
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 30, 26. julij 2019
28
Oglasi