TRST, petek 20. decembra 1957
Leto XIII. - Št. 302 (3837)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-IU8 IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir’' FLK^; l^vl^ ^ai^h^SlovenUe,
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiSKa ur »v	ZOZ	-	Trst
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-uoravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala zaiožmstv	____________________________________________________________________
«NačeIna izjava» in poročilo o sklepih pariške konference
Predlaga se SZ sestanek zunanjih ministrov a se hkrati vztraja na dosedanjem stališča
Nobenih novih predlogov glede razorožitve in Nemčije - Razširitev akcijskega področja NATO - Ustanovitev znanstvenega odbora - Prihodnje leto vojaška konferenca v zvezi z raketnimi oporišči in atomskimi zalogami
Prvi uspeh Fanfanijevega spletkarjenja
PARIZ, 19. — Konferenca predsednikov vlad držav atlantskega pakta se je danes končala. Uradno poročilo o konferenci se deli na dva dela: 1. Načelna izjava, 2. Poročilo o sklepih.
V načelni izjavi poudarjajo države članice načela in smotre atlantskega pakta, o katerem pravijo, da ima za podlago «zaščito pravice narodov, da živijo v miru in svobodi pod vladami, ki so si jih sami izbrali*.
Izjava pravi, da se je Zahod po vojni razorožil, medtem ko Sovjetska zveza tega Hi storila.
V izjavi je dalje rečeno, da atlantsko zavezništvo «ne bo nikoli služilo v napadalne« namene in da so države članice »vedno pripravljene reševati mednarodna vprašanja s pogajanji ob upoštevanju zakonitih pravic vsakogar«.
Izjava pravi nato, da je potrebna enotnost zahodnih držav na vseh področjih, zaradi njih varnosti «pred mednarodnim komunizmom«.
Poročilo o sklepih govori v začetku o mednarodnem položaju in pravi, da so na konferenci proučili «zlasti nevarnost, ki jih dejanja in grožnje Sovjetske zveze imajo za mednarodni mir«.
Glede združitve Nemčije se sklicujejo na ženevsko konferenco od julija 1955 in pozivajo Sovjetsko zvezo, naj' «izpolni obljubo o sodelovanju za združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev in v skladu z narodnimi interesi nemškega ljudstva«.
Glede Srednjega vzhoda izrekajo ((podporo neodvisnosti in suverenosti držav tega področja in posvečajo pozornost gospodarski blaginji tamkajšnjih narodbv«. Mnenja so, da je stalnost tega področja bistvena za mir v svetu.
Na afriškem kontinentu «so Zainteresirani, da se ohrani mir ter se ustvarijo pogoji stabilnosti ter gospodarskega in političnega ravnotežja«. Izrekajo upanje, da bodo dežele in narodi tega kontinenta sodelovali «s svobodnim svetom« v ta namen.
Pri proučevanju mednarodnega položaja so na konferen-ci govorili tudi o dogodkih v Indoneziji.
Funkcioniranje zavezništva;
Izjava poudarja, da so potrebna izboljšanja pri medsebojnih političnih posvetovanjih in da bodo stalni predstavniki tmdno v celoti obveščeni o vseh plateh politike držav članic, ki se tiče interesov zavezništva in njegovih članov.
Ha ta način bo mogoče koordinirati politiko članic.
Razorožitev: V izjavi ponavljajo predloge, ki • so jih na londonski konferenci predložili Sovjetski zvezi in dodajajo, da je resolucijo s temi
tuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiii
DANES
Danes so — črno na belem — formulirani sklepi Pariške atlantske konference, ki potrjujejo že včerajšnjo ugotovitev, da je naj-yažnejši sklep tisti o pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Ta pogajanja pa ne bodo ha najvišji ravni kot so najdrznejši komentatorji še Včeraj domnevali, temveč ha ravni zunanjih ministrov. Mnenja smo, da je najbolj realno oceno rezultatov konference podalo vodstvo Italijanske socialistične stranke, ki se je sinoči sestalo. V izjavi, ki jo je objavilo, je med drugim !ečeno:
»Pariška konferenca je dokazala, da dosedanja pot Ugotavljanja varnosti in niiru na svetu s pomočjo favnovesja med vojaškimi silami dveh blokov vodi v vedno večjo krizo, kar so cpazili najodgovornejši voditelji držav atlantskega Pakta in priznali v varšav skih in moskovskih predlogih možnost podlage za diskusijo. Dejstvo, da se je Ponovno pokazala nujnost Prenosa na politični teren Odnosov med Zahodom in »zhodom, bo imelo lahko Ploden razvoj, če bodo iskali Potrebna jamstva za sporazum z iskreno miroljubno voljo. Socialistična stranka vidi danes, da je zadnji ?azvoj mednarodnega položaja potrdil njene smerni-Ce, da se v Evropi ustvari hevtralni pas kot izhodile za evropsko varnost, za Phiik tujih čet iz vzhodnih *h zahodnih evropskih dr-žav, za obnovitev pogajanj Pied velikimi silami, zlasti Pa med ZDA in ZSSR.>
2 željami socialistov se Strinja skoro vse javno
predlogi odobrila večina v skupščini OZN. Zatem ugotavljajo, da je Sovjetska zveza te predloge odvrnila ter da je odklonila sodelovanje v razorožitvenem odboru, ki se je razširil na 25 članov.
»Poudarjamo, pravi izjava, da mora vsak sporazum o razorožitvi, zato da bo učinkovit, vsebovati primerno mednarodno nadzorstvo in da je sprejem takega nadzorstva dokaz resnične volje po miru ter da Sovjetska zveza odklanja izvajati to načelo.«
Sklenili so ustanoviti skupino tehničnih svetovalcev, ki bodo dajali mnenje glede nadzorovanja orožja v zvezi z novim tehničnim razvojem.
Izjava trdi, da svet NATO ne bo opustil «nobene možnosti, da omeji oborožitev na minimum, ki je v skladu z varnostjo, ter bo sprejel vse potrebne pobude v ta namen«.
((Izrekamo se pripravljene, pripominja izjava, začeti predvsem v okviru-Združenih narodov, vsa tista pogajanja s Sovjetsko zvezo, ki bi lahko privedla do izvedbe omenjenih predlogov.«
((Pripravljeni smo tudi proučiti kakršen koli predlog o splošni ali delni razorožitvi kakor tudi vsak predlog, ki naj omogoči sporazum o nadzorovanem zmanjšanju oborožitve kakršne koli narave.«
«Ce sovjetska vlada odklanja udeležbo pri delu novega razorožitvenega odbora, smo naklonjeni sklicanju sestanka zunanjih ministrov. da se premaga mrtva točka.«
Zatem pravi izjava, da sovjetski voditelji preprečujejo splošen sporazum o razorožitvi in istočasno opremljajo svojo vojsko z najbolj modernim in najbolj uničujočim o-rožjem vštevši vsakovrstne izstrelke. Dokler bo Sovjetska zveza ostala na tem stališču, so članice NATO «odločene zagotoviti NATO najbolj u-činkovito obrambno vojaško silo ob upoštevanju zadnjega tehničnega napredka in najnovejših uspehov na področju oboroževanja«,
V ta namen je NATO sklenila postaviti zaloge jedrskih konic, ki bodo takoj razpoložljive za obrambo zavezništva v primeru potrebe. Dalje so sklenili, da se dajo na razpolago vrhovnemu poveljstvu zavezniških sil v Evropi balistični izstrelki s srednjim akcijskim radijem.
(j uporabi teh zalog in teh izstrelkov ter o pogojih za njih uporabo bodo odločali v skladu z obrambnimi načrti NATO na podlagi sporazumov z neposredno prizadetimi državami. Vojaške oblasti NATO so bile pozvane, naj v čim krajšem času predložijo svetu svoja priporočila o u-vedbi tega orožja v interesu skupne obrambe. Stalni svet bo proučil različne plati teh vprašanj.
Sklenjena je bila čim bolj mogoča in obsežna standardizacija in spojitev na vseh področjih zlasti kar se tiče nekaterih strani letalske in pomorske obrambe in sestave posadk.
Sklenjeno je bilo, naj se skliče vojaška konferenca ministrov za prve mesece prihodnjega leta. da se prouči doseženi napredek
Kar se tiče izdelovanja o-rožja, so bili sklenjeni novi ukrepi, da se bolje koordinirajo študij, pripravljanje in izdelovanje modernega orožja vključno balističnih izstrelkov s srednjim akcijskim radijem. Tiste države NATO, katerih program je že zelo napredoval, so ponudile svojim zaveznikom uporabo njihove proizvajalne tehnike in njihovih rezultatov raziskovanj, zato da pride do skupnih naporov pri izdelovanju orožja.
Poročilo pravi nato, da so sklenili ustanoviti takoj znanstveni odbor, v katerem bodo zastopane vse države NATO z visoko kvalificiranimi strokovnjaki, ki bodo pooblaščeni obravnavati znanstvena vprašanja. Poleg tega bo določen znanstveni svetovalec za glavnega tajnika NATO.
Znanstveni odbor bo imel med drugim nalogo predložiti svetu konkretna priporočila, kar se tiče ustanovitve zahodne ustanove za znanstvena raziskovanja, kakor je predlagala francoska vlada, in kakor izhaja iz številnih drugih predlogov znanstvenih strokovnjakov ter iz predlogov s parlamentarne konference držav članic NATO.
Sklenili so dalje ((spodbujati gospodarski in socialni razvoj držav članic in pomagati drugim deželam, da dosežejo isti smoter.«
Ministri izjavljajo, da je zaželeno tesnejšo gospodarsko združenje držav Zahodne Evrope; zato bodo spodbujali u-stanovitev evropske gospodarske skupnosti, evropskega področja za svobodno izmenjavo, ki naj v celoti upošteva interese gospodarsko manj razvitih držav. Priznavajo medsebojno odvisnost gospodarstev držav članic NATO in drugih držav ((svobodnega sveta«.
Sklenili so, da bo severnoatlantski svet, ne da bi posegel na delovno področje drugih organizacij, ((periodično proučeval v smislu člena 2 pogodbe gospodarsko konjunkturo, ocenil bo gospodarski napredek in bo v primeru potrebe pripravil predloge za izboljšanje« bodisi s pomočjo obstoječih organizacij ali pa z napori samih držav.
Sklenili so tudi sodelovati med seboj in z vladami drugih »svobodnih držav« za »gospodarsko stabilnost, redni razvoj gospodarstva ter za razmah mednarodne trgovine«, in to z novim zmanjšanjem carinskih pregrad in ovir za mednarodno izmenjavo.
Novi neuspehi z ameriškimi raketami
cape canaveral, 19.’ —
Kmalu po včerajšnjem prvem sporočilu ameriškega obrambnega departmaja, da je poizkus ž izstrelitvijo rakete »Jupiter« bil uspešen, so objavili drugo poročilo, ki pravi, da raketa ni dokončala svojega poleta »zaradi tehničnih težav«. Poročilo ne navaja drugih pojasnil.
pa poročajo, da so nov poizkus z raketo «Atlas«, ki je bil določen za danes, odložili na januar prihodnjega leta. Kakor poroča kalifornijski list »San Diego Union«, so poizkus odložili, ker »je uspeli poizkus, ki so ga napravili v torek, omogočil, da so zbrali dovolj znanstvenih podatkov, tako da je za sedaj neumestna ponovitev poizkusa«.
Obrambni departma je dalje sporočil, da so nocoj v Cape Canaveral izstrelili raketo «Thor» in da je poizkus bil uspešen.
Zaupnica Gaillardu
PARIZ. 19	— Francoska
narodna skupščina je danes izglasovala zaupnico Gaillar-dovi vladi v zvezi s proračunom za prihodnje leto. Za zaupnico je glasovalo 264 poslancev, proti pa 190. Odobreni proračun določa 5.295 milijard frankov izdatkov in 4,695
milijard dohodkov, tako da izkazuje primanjkljaj 600 milijard frankov.
Poslanica Vrhovnega sovjeta (lanskemu parlamentu
KOPENHAGEN. 19. — Vrhovni sovjet ZSSR je poslal danskemu zunanjemu ministrstvu poslanico za danski parlament.
Poslanica, ki je verjetno enaka poslanicam, ki so jih poslaii drugim parlamentom, bo izročena predsedniku danske skup. ščine.
TOKIO. 19. — Japonsko zunanje ministrstvo javlja, da bodo ZDA dobavile japonskim obrambnim silam vodljive izstrelke vrste »Sideivinder«, ki se izstreljujejo iz letal.
Poslanci KD so zavrnili v senatu odobreni zakon
To se je zgodilo včeraj v komisiji za notranje zadeve- Če bo poslanska zbornica danes zavrnitev potrdila, bo Gronchi verjetno predčasno razpustil parlament in volitve bodo najpozneje v aprilu
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Glavni politični dogodek dneva: poslanska komisija za notranje zadeve je zavrnila zakonski osnutek za «malo reformo* senata, ki ga je bil odobril senat soglasno na svoji plenarni seji. Posledice te zavrnitve bodo zelo daljnosežne v primeru, če bo jutri na plenarni seji poslanske zbornice zavrnitev potrjena. To bi namreč pomenilo, •ri~ da je nastal med senatom
in poslansko zbornico spor, kakršnih zgodovina italijanskega parlamenta ne pozna. Nadaljnja posledica tega spora bi bila, da bi moral predsednik republike Gronchi senat predčasno razpustiti, kar dalje pomeni da bodo tudi volitve predčasno razpisane.
Prav to je hotel doseči generalni tajnik Krščanske demokracije Amintore Fanfani. Sedaj je jasno, da je bil samo on * tisti, ki je toliko časa spletkaril, dokler ni dosegel, da so danes njegovi poslanci, člani komisije za notranje zadeve, glasovali proti zakonu, ki ga je bil po prejšnjem sporazumu med strankami soglasno sprejet v senat. Izid
Proti osnutku so glasovali vsi demokristjani razen enega, ki se je vzdržal, in libe-raiec Bozzi; za v senatu odobreni osnutek pa so glasovali komunisti, socialisti, poslanci MSI in en republikanec, medtem ko se je monarhist vzdržal.
Ce torej pride danes do dokončne zavrnitve senatnega zakonskega osnutka o mali reformi in s tem do spora, takšno stanje ne bo moglo na noben način dolgo časa trajati. Zato nastaja vprašanje dneva volitev. Ze danes se je govorilo o zadnji nedelji v marcu in o prvi nedelji v a-prilu. Pri tem se upošteva, da bo predsednik republike Gronchi 12. maja obiskal London. Tedaj bi bila namreč že imenovana nova vlada na podlagi volilnih izidov in Gronchi verjetno že sedaj
glasovanja je bil 19 pri 17
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin,iiiiiiiiiiiiniiiimiiii, iiiiiiiiiiim,(iiiinnu,milini,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiH
Zasedanje Vrhcrvnega sovjeta SZ
Sovjetska	vlada	bo	d
o zasedanja	sveta
Oster komentar moskovskega radia in pomočnika zunanjega ministra Kuznjecova o konferenci NATO - Na zasedanju Vrhovnega sovjeta podani poročili o gospodarskem načrtu in proračunu
MOSKVA, 19. — Sovjetska vlada je danes sporočila na seji Vrhovnega sovjeta, da bo med sedanjim zasedanjem Vrhovnega sovjeta objavila izjavo o konferenci NATO.
Skupina poslancev je vprašala vlado «pOjasnila o sedanjem stanju pogajanj za razorožitev v zvezi s hujskaškimi izjavami na sestanku NATO*. Poslanci so
izjavili, da so na podlagi tiska zvedeli, da številne skupine med zahodnimi državami skušajo nadaljevati hladno vojno v okviru NATO.
Predsednik Zveznega sveta Lobanov je odgovoril, da
bo sovjetska vlada podala posebno izjavo kot odgovor na to vprašanje. Verjetno bo to izjavo podal zunanji minister Gromiko.
Deveto zasedanje vrhovnega sovjeta SZ se je pričelo danes dopoldne ob 10. uri v Kremlju s sejo Sveta narodov. Otvoritvena seja Sveta narodov je trajala samo 10 minut. Navzoči so bili ministrski predsednik Bulganin ter številni člani vodilnih organov KP SZ. Seja Sveta narodov, s katero ce je pričelo zasedanje, je bila javna in prisostvovali so ji tu. di voditelji diplomatskih misij ter poročevalci tujega tiska.
Dnevni red devetega zasedanja Vrhovnega sovjeta obsega tri točke: 1. načrt za gospodarski razvoj SZ za leto 1958; 2. državni proračun za leto
Tožene aile in stroške za obrambo v zadnjih letih.
Med drugimi važnimi postavkami proračuna je določenih 257,1 milijarde rubljev za državno gospodarstvo in 212,2 milijarde za socialno in kulturno področje.
Medtem je moskovski radio objavil prvi komentar na poročilo o konferenci NATO. Komentator je izjavil, da skuša poročilo zaslepiti javno
. .	...	....	,	,	mnenje in zakrinkati pravo
sajo na razrešitev Malenkova. naravo diskusij na konferen.
ci. «\ sebina teh diskusij in
obračunu za preteklo leto; 3. odobritev ukrepov, ki jih je izdal prezidij Vrhovnega sovjeta po zadnjem zasedanja, ki je bilo maja 1957. (Med temi so tudi ukrepi, ki se nana-
Iz San Diega v Kaliforniji 1958 ter odobritev poročila o
Spaak o sklepih konference
Mnenja je, da je mogoče zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom Blokovska ocenitev nevtralnih držav - Adenauer sedaj podpira zahtevo za raketna oporišča in zavrača poljski predlog
PARIZ, 19. — Predsednik Eisenhower je odpotoval iz Pariza z letalom ob 18. uri.
Pred odhodom je Eisenho-wer i2yavil, da so na konferenci «delali za mir«. »Mislim, da smo sedaj nekoliko bliže idealu miru, m sem mnenja, da je konferenca napravila mnogo da nekoliko bolj odstrani možnost nove vojne,« je pripomnil Eisenhower.
Državni tajnik Dulles pa je na kosilu, ki ga je priredilo francosko združenje za atlantsko skupnost, izjavil, da je 'konferenca bila »skrajno Koristna« ter da so sprejeli ((sklepe zelo velike važnosti«. V nasprotju z Eisenhowerjem ni Dulles prav nič govoril o miru, pač pa o ((ukrepih proti sovjetski tiraniji«.
Glavni tajnik NATO Spaak pa je pri komentiranju zaključnega poročila izjavil, da konferenca pomeni «nov korak NATO« iz dveh vzrokov: v prvi vrsti je razširila akcijsko področje zavezništva izven področja, ki ga pogodba vojaško krije, in mnogo izven vo-jaških vprašanj ter ga je razširila na sodelovanje zaveznikov pri političnih, gospodarskih, socialnih in znanstvenih vprašanijh. V drugi vrsti pa
Ije Konferenca ((ustvarila rav notežje med obrambnimi napori in zeljo, da se svetu *-
stvari prepričanje, da so države članice NATO vedno pripravljene izkoristiti priložnost za pogajanja, zlasti glede razo. rožitve«.
Spaak je dejal, da na konferenci niso govorili o alžirskem vprašanju v skladu s francosko tezo, da je to francosko notranje vprašanje.
Na poznejši tiskovni konferenci pa je Spaak izjavil, da «obstajajo nedvomno možno, sti zmanjšanja napetosti med Vzhodom in Zahodom«. Spaak je tudi dejal, da je položaj nevtralnih držav «nevaren m morda tudi usoden«.
»Te države, je dejal Spaak, verjetno upajo, da Dodo ZDA in Sovjetska zveza ostale same druga proti drugi. Toda gre za stališče, ki je v današnjem času težko opravičljivo.«
Zatem Spaak izjavil, Ja je atlantska konferenca skušala zbližati stališča:	»Tistega
dne, ko ne bo več odtenkov med raznimi stališči, ali še slabše, tistega dne, ko bodo ti prepovedani, je dejal Spaak. ne bo zavezništvo imelo Več vzroka obstajati.«
Zatem je Spaak izrekel upa nje, da se bo Sovjetska zveza premislila 111 sodelovala v raz-orožitvenem odboru OZN. Ct pa bo vztrajala na svojem sta. lišču, ji bo atlantski svet sta-
vil drugi predlog. Kar se tiča poljskega predloga o brezatom-skem področju, je Spaak izjavil, da ta ne vsebuje nobenega sistema nadzorstva in po njegovem mnenju ni mogeč razorozitveni načrt brez nadzorstva.
Kancler Adenauer pa je na tiskovni konferenci ponovno govoril o »neizmerni nevarnosti«, ki grozi »svobodnemu svetu«. Dejal je, da noben predsednik vlade, ki se zaveda tega položaja, ne bo mogel zavrniti zalog atomskih konic >n raketnih oporišč, ki bi mu jih vojaške oblasti NATO predlagale.
Kancler je nato dejal: ((Izbira, ki jo bomo imeli, ko bomo dobili poročila, ki ga SHAPE pripravlja o novem orožju, bo morala upoštevati vojaške potrebe in ne stališča strank.« Adenauer je nato dejal, da je «neumna» ideja, da neka vlada lahko zahteva raketna oporišča, medtem ko jih druga odkioni, ker «smo vsi na isti barki«.
Kar se tiče poljskega predloga, je Adenauer izjavil, da ne gre za pravi predlog o razorožitvi, ker njegova izvedba «ne bi na noben način prispevala k sporazumu«. «Ta sporazum br mogoč, je dodal kancler, samo s splošno rn nadzorovano razorožitvijo.*
Molotova, Kaganoviča, Sepilo. va in Žukova).
Ob 13. uri se je sestal Zvezni svet in tudi ta seja je trajala le kakih 10 minut. Skupna seja obeh zbornic pa se je pričela ob 14. uri. Navzoči so bili vsi člani prezidija centralnega komiteja KP SZ, me! katerimi so bili Hruščev, Bulganin, Vorošilov, Mikojan. Su-slov in Furceva poleg maršalov Malinovskega in Soko-lovskega. Navzoča pa sta bila tudi Šepilov in Kaganovič. Ra zen teh je bila na tej seji tudi sirska delegacija pod vodstvom Haleda Azema, podpredsednika sirske vlade. Med člani častnega predsedstva je bil prvič tudi general Serov.
Prvi je govoril Jožef Kuzmin, prvi podpredsednik vlade ter predsednik «Gosplans« (državnega načrta), ki je poročal o izvedbi gospodarskega načrta za leto 1957 ter o gospodarskem načrtu za reto 1958. V svojem poročilu je Kuzmin izjavil, da je Sovjetska zveza svojo proizvodnjo tako razširila, da «sedaj Združene države skušajo dohiteti SZ«. Rekel je, da so leta 1957 vsi sektorji težke industrije prekoračili proizvodnjo v letu 1956 za 11 odstotkov; lahka industrija je proizvodnjo povečala za 8 odst. Po začasnih podatkih se bo na koncu tega leta nominalni dohodek zvečal za 6 odstotkov in povišale se bodo tu-di realne plače delavcev in uradnikov. Potem je Kuzmin napovedal, da predvideva načrt za leto 1958 splošno povišanje industrijske proizvodnje (za 7,6 odstotkov) ter povišanje proizvodnje težke industrije (za 8.3 odst.); na poljedelskem področju pa je Kuzmin napoveda1 splošno povišanje za 17 odstotkov.
Kuzmin je tudi sporočil, da grade v SZ električne centrale z «novim tipom« atomskega reaktorja in da se bo v prihodnjih letih potovam večinoma z letali. Cene letalskih potovanj se bodo izenačile s cenami vožnje z vlaki.
Minister financ Zverev je predložil načrt proračuna za 1958 ter poročilo o proračunu preteklega leta. Proračun SZ za leto 1958 predvideva 641,9 milijarde rubljev dohodkov in 626,7 milijarde rubljev izdatkov; izdatki so za 8 ost. višji od izdatkov v preteklem letu. Vojaški stroški v višini 96,3» milijarde rubljev so ostali približno na isti višini kot v letu 1957 (96.7 milijarde). V precejšnji višini se je pa vojni proračun zmanjšal v jirimeri z 1.	1955; za
15,8 milijarde. Zverev je dodal, da je treba to zmanjšanje pripisati dejstvu, da se SZ bori za mir in spodbuja druge narode sveta, naj store isto. Dejal je tudi, da je SZ znatno zmanjšala svoje obo-
sprejetih sklepov, je izjavil komentator Delobrov, vodi do enega samega zaključka; konferenca je bila pozorišče vojaške zarote zahodnih držav pod vodstvom ZDA. Sedanja politika ZDA in drugih zahodnih držav je prava manifestacija militaristične in kolonialistične politike, ki ogroža narode sveta. Pravkar končano zasedanje NATO je nov dokaz o tem. Na tem zasedanju so zahodne države kovale zaroto proti miru«.
Tudi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov je pred odhodom iz New Yor-
TO dokazuje, da želijo ZDA povečati napetost. Kuznjecov je dejal, da so zahodne države v OZN pokazale, da ne želijo sporazumov o zmanjšanju oboroženih sil in o prepovedi jedrskega orožja. »Sedanje zasedanje sveta NATjP, je nadaljeval Kuznjecov, ponovno dokazuje, da ZDa želijo povečati napetost in nočejo sporazuma z drugimi državami. SZ bo napravila vse mogoče za nadaljevanje politike, ki naj privede do sporazuma o razorožitvi, do prepovedi jedrskega orožja in do zmanjšanja oboroženih sil«.
Kuznjecov je na koncu tudi izjavil, da je sprejem resolucije o miroljubnem sožitju koristen in sedaj «bi jo morale vlade izvajati«. Dodal je, da bo SZ napravila vse mogoče v tem smislu.
Ministrski predsednik ruske sovjetske republike, največje med republikami SZ, Mihail Jasnov, je bil razrešen in ga je zamenjal namestnik ministrskega predsednika Frol Kozlov. Jasnov pa je postal namestnik ministrskega predsed-
računa, da bi bilo bolje, če bi ga na tem obisku spremljal takšen predsednik vlade, ki ne bo samo nekakšen formalni predsednik. čigar vlada opravlja zgolj tekoče upravne posle, ker Zolijeva vlada po morebitnem razpustu parlamenta pač ne bo mogla počenjati nič kaj bolj resnega.
Volitve bi se vršile na podlagi starega volilnega zakona, ki je ugodnejši za Krščansko demokracijo. Tudi na to je mislil Fanfani, ko je začel s svojo spletko in dosegel z njo danes prvi uspešni rezultat, Trdi se tudi, da hoče Fanfani malo razčistiti seclu-nje težavno politično ozračje, ki ga je ustvarila Zoiijeva sia-botna vlada. Ni neverjetno, da je v Fanfanijevem računu tudi padec Zolijeve vlade že pred razpustom parlamenta. Vsekakor pa je vec razlogov, kr govorijo v prid istočasnim volitvam senatorjev in poslancev najpozneje v aprilu. Toda — kot rečeno — vse je odvisno od jutrišnjega glasovanja v poslanski zbornici, ki ,bo začetek spora med obema deloma parlamenta poglobilo aii pa odstranilo. Spor pa je vsekakor umetno izzvan v tajništvu krščanske demokracije. Gre torej za pravo komedijo, ki jo režira Fanfani in v kateri igrajo vlogo nasprotnikov demokristjanski senatorji in demokristjanski poslanci. Nekaj podobnega v italijanski politiki doslej še ni bilo in Fanfani je brez dvoma dokaza’, kaj si vse lahko upa vsemogočni generalni tajnik, ki ga ne ovirajo prav nobeni pomisleki ali predsodki in ki pojmuje funkcijo celotnega parlamenta tako, da mora služ:ti izključno le interesom njegove stranke. Ne glede na dokončni izid Fanfanijeve spletke	pa	se	lahko že danes	reče,
da	se	je	prestiž krščanske de-
mokiacije precej zmanjšal r.e glede na dejstvo,*d»- je že 7 današnjim glasovanjem v komisiji prekršila medstrankarski sporazum glede »male ra forme«.
Tudi tržaški volivci bodo čutili posledice, če bo še jutri senatna reforma zavrnjena. Prišlo bi namreč do odstranitve z dnevnega reda tistega zakonskega osnutka, ki čaka še	na	eno glasovanje v	sen 1-
tu	in	na	dve v zbornici	in ki
določa, da bo Trst posebno vo
zbornice ima poslanec KD Lu-cifredi že pripravljeno besedilo svojega večinskega poročila Trdi se,, da poročilo nasprotuje lazličr.irn mandatnim dobam za poslance in senatorje in da sedanja zbornica ne more več sprejeti senatne reforme, češ da bo njena mandatna doba kmalu potekla.
Medtem pa se je vrnil iz Pariza v Rim predsednik Zo-li, ki je takoj ob prihodu na letališče izjavil, da je pariška konferenca okrepila a-tlantsko solidarnost. Morda bo Zoli moral še ta teden odgovarjati v komisiji za zunanje zadeve, katere sklicanje so zahtevali komunisti in socialisti, ki bodo predsednika vprašali, naj obrazloži, kakšne smernice so vodile njegovo delegacijo v Parizu, da je zavzela takšno stališče, ki jo je enostavno izključilo iz vsakršnega razpravljanja o sklepih konference, med katerimi je glavni sklep o pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Zoli bo moral tudi povedati vzrok, zakaj Bulganinova pisma pred odhodom v Pariz sploh ni imel za potrebno prebrati kot je izjavil novinarjem. Takrat je dejal, da ni imel časa. V Parizu pa se je o Bulganinovih pismih zelo mnogo in obširno razpravljalo in če ga Zoli ni niti prebral pomeni, da je bila italijanska delegacija v tem pogledu popolnoma nepripravljena, Vse kar so njeni člani znali povedati je bilo to, da so pismo označili kot ((sovjetsko propagando«, medtem ko so nemška, ameriška in druge delegacije — da ne omenjamo norveške in danske — pozitivno ocenile sovjetske predloge.
A. P.
Arabska konferenca
DAMASK, 19. — V poučenih krogih izjavljajo, da se pomočnik zunanjega ministra Saudove Arabije Jusef Jasin razgovarja v Kairu z Naserjem o sklicanju važne arabske konference v Damasku, da bi izboljšali odnose med arabskimi državami.
Pri razgovorih aktivno sodeluje tudi egiptovski poslanik v Damasku.
lilno okrožje, v katerem se vo. 1	.	%
lijo trije senatorji. Tržačani AmeriSKa llOmOC bodo na ta naetn ostali se na-	1
dalje brez svojih predstavni-
kov v senatu, za kar bi bi odgovorna Krščanska demokracija. V zvezi s tem smo slišali danes govorice, da njeno vodstvo nikdar ni bilo preveč navdušeno nad bodočimi tržaškimi senatorji predvsem za
Egiptu
KAIR.O, 19	—	Predstavnik
egiptovskega finančnega ministrstva je sporočil, da so ZDA pristale na gospodarsko pomoč Egiptu za približno 300
radi nenehnih tržaških pritožb I tisoč dolarjev. Dobavile bodo
ka izjavil, da konferenca NA I nika iste republike.
v Rimu spričo neznosnega gospodarskega in socialnega stanja v Trstu. Takšnega mnenja je tudi sedanja Zolijeva vlada, kar dokazuje med drugim :a-di njeno zadržanje do sedanje stavke ladjcdelniških delavcev, ker je jasno, da bi prav vlada s svojim posredovanjem že pred meseci lahko delavcem v prid rešila nastali spor.
Za jutrišnjo sejo poslanske
železniški material.
PARIZ, 19. — Štirje italijanski delavci so se zadušili, ker je iz pečice, ki so si jo postavili v svojem bivališču, uhajal ogljikov monoksid. Delavci so bili iz Cosenze, dva med njimi sta bila brata, in vsi so bili stari šele 18 do 20 let.
llllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllimillllllHIIIIIIIIIilllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiilllllitlllllllllllllllllltiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilllllllllMIIHIIIIIII
Protest Sirije in Egipta državam članicam NATO
Kairski radio: NATO je postal orodje napada • Libanonski in sirski lisk: Menderesove izjave potrjujejo napadalne namene Turčije - Ollenhauer: Sondiranje pri SZ je treba začeti z živahnimi diplomatskimi razgovori - Bevan: Poročilo o konferenci je medlo in potno neumnosti ter ponavljanj
DAMASK, 19. — Sirija je izročila' diplomatskim predstavnikom vseh držav članic NATO razen Turčije note, v katerih opozarja te države na «očitne napadalne namene« turške politike do Sirije in jih svari, naj ne pomagajo pri teh namenih.
V notah se poudarja, da v Siriji ni sovjetskih oporišč in da jih tudi v bodoče ne bo. Zadevne izjave predsednika turške vlade Menderesa so brez vsake podlage. Menderes je namreč izjavil, da postaja Sirija sovjetsko oporišče ter da predstavlja nevarnost za svoje sosede.
Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo v kratkem poslali protestno noto Turčiji.
Tudi v egiptovskih uradnih krogih izjavljajo, da je Egipt zahteval od Turčije pojasnilo zaradi izjave, ki jo je podal na pariški konferenci predsednik turške vlade Menderes.
V zvezi z informacijami, da se bodo države NATO uprle vsakemu poizkusu izvedbe resolucij OZN o izraelskih mejah, je kairski radio ostro napadel NATO in poudaril, da NATO deluje proti sklepom Združenih narodov. Komentator, je nadaljeval; «Ta sklep odkriva napadalno naravo NATO in jasno kaže, da je ta organizem postal orodje napada, ki spravlja v smrtno nevarnost svetovni mir in vodi svet na rob prepada«.
Komentator je poudaril, da omenjeni sklep pomeni vmešavanje v notranje zadeve držav nekega področja, ki je daleč od Atlantika; to je dokaz neregionalnega značaja a-tlantskega pakta. Komentator je dalje poudaril, da je ta sklep očiten izraz neprijatelj-stva držav NATO do arabskih držav in dokazuje, da hoče ta organizacija »ščititi Izrael pri njegovih napadih proti a-rabskim državam«.
Libanonski in sirski listi vseh političnih stremljenj soglasno obsojajo izjave Menderesa ter mu zlasti očitajo, da je vztrajal na »komunistični nevarnosti« in je zanemarjal palestinsko vprašanje. »Turčije ni izpolnila poverjene ji naloge,« piše list »Orient«, ki je običajno naklonjen Zahodu; list omenja, da je bilo na zadnji konferenci bagdadskega pakta sklenjeno, da mora Turčija sprožiti palestinsko vprašanje na pariški konferenci. Desničarski list «Sada Lub-nan« piše, da je komunistična nevarnost na Srednjem vzhodu vprašanje postranske važnosti v primeri s palestinskim vprašanjem.
Sirski list »Al Rai Al Am» pa poudarja, da Menderesove izjave potrjujejo napadalne namene Turčije.
«Edini pozitivni rezultat konference NATO je, da ostanejo odprta vrata za politična pogajanja,# je izjavil predsednik nemške socialdemokratske stranke Ollenhauer.
«Toda sedaj, je nadaljeval, je treba tudi resno iskati razgovore z Moskvo o razorožitvi in pomirjenju. Šibka točka pariške konference je, ker se ni določilo, o katerih določenih vprašanjih naj se začnejo pogajanja.#
Ollenhauer je nato izjavil: »Dejstvo,_ da je Pariz dal poleg vojaškega odgovora tudi političen odgovor, je treba pripisati še posebno jasnemu stališču socialdemokratskih predsednikov vlad Danske in Norveške ter svarilom nemške socialne demokracije, naj se ne dopusti, da bi se pariška konferenca spremenila v vojaško manifestacijo. Zvezna vlada ni na vojaškem sektorju sprejela sklepov, medtem ko bi morala slediti zgledu Norveške in Danske, ki sta odklonili atomsko orožje, čeprav ti dve državi nista razdeljeni; Nemčija pa, ki je razdeljena na dvoje, je imela v interesu svoje združitve mnogo močnejše vzroke, da ostane izven atomske oboroževalne tekme.«
Zatem je Ollenhauer obžaloval, da o nemški združitvi «ni bilo mogoče na konferenci najti sledu o najmanjši novi ideji ali pobudi«.
Na koncu je Ollenhauer poudaril, da se sondiranje pri sovjetski vladi ne sme začeti z izmenjavo pisem, ki se potem objavijo, pač pa z živahnimi diplomatskimi razgovori. »Gre za to, je pripomnil, da se vidi, ali je možnost, da se ustavi blaznost oboroževanja in da se iščejo
poti, ki naj dajo Evropi varnost, nemškemu ljudstvu pa enotnost v miru in svobodi.«
Laburistični voditelj Aneu-rin Bevan pa je nocoj na sestanku laburistične parlamentarne skupine izjavil, da je po njegovem mnenju poročilo o pariški konferenci medlo in polno neumnosti ter ponavljanj. Poleg tega ni petnajst držav članic NATO postavilo nobenih novih političnih predlogov za rešitev nemškega vprašanja. \Enako kritiko je Bevan izrekel glede razorožitve.
Bevan je nato izjavil, da se po njegovem mnenju Velika Britanija odreka delu svoje suverenosti v korist ZDA brez odgovarjajoče postavke. ((Velika Britanija, je izjavil Bevan, ne izvaja nobenega nadzorstva nad vodikovimi bombami, ki so v ameriških letalih, ki preletavajo britansko ozemlje; prav takb ne izvaja nobenega nadzorstva nad jedrskimi konicami, s katerimi bodo še nadalje opremljeni vodljivi izstrelki na britanskem ozemlju.#
Bevan je zatem izjavil, da so pariški predlogi «prazni», ter je napovedal, da bo stavil v spodnji zbornici predloge laburistične stranke o sledečih dveh točkah; a) ustanovitev nevtraliziranega področja sredi Evrope; b) pogajanja s Sovjetsko zvezo za Srednji vzhod.
Dodal je, da po njegovem mnenju samo taki predlogi lahko omogočijo obnovitev pogajanj s Sovjetsko zvezo,
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 8,6, najnižja 4, ob 17. uri 6,2, zračni tlak 1027,5 raste, veter vzhodnik 8 ton, vlaiga 5.1 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 20. decembra
Liber at, Svetozar Sence vzide ob 7.42 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 6.35 in zatone ob 16.03, Jutri, SOBOTA, 21. decembra Tomaž, Tomislav
Od danes popoldne do ponedeljka stavka v ladjedelnicah
Škodljivost enostranske pobude CISL in UIL iz Tržiča za pogajanja
Delavci ne nasprotujejo obnovitvi pogajanjvendar zahtevajo jamstva, da ne bodo brezuspešna
Delavci obratov CJKDA in Tržaškega arzenala so tudi včeraj stavkali in zapustili delo opoldne. Ob 13. uri so se delavci zbrali v Ljudskem domu v Ul. Madonnina in tajnik FIOM prof. Sema jim je poročal o položaju, ki je nastal po pobudi CISL in UIL iz Tržiča za ponovni pričetek pogajanj med predstavniki delodajalcev in delavce,v za rešitev spora v CRiDa in arzenalu.
Dopoldne pa sta se sestali tajništvi FIOM iz Trsta in Tržiča ob navzočnosti tajnikov tržaške in goriške Delavske zbornice CGIL, ki sta tudi proučili nastali položaj v ladjedelnicah in arzenalu, potem ko sta tajništvi CISL in UIL iz Tržiča prosili zadevni vsedržavni sindikalni organizaciji naj zahtevata obnovitev pogajanj.
Obe tajništvi obsojata enostransko pobudo CISL in UIL iz Tržiča, ki bi lahko resno prejudicirala zadovoljivo rešitev spora v času, ko je borba najbolj ostra in to še posebno za tržaško delavstvo. Udeleženci sestanka so se obvezali, da bodo po tisku ter na skupščinah in zborovanjih pojasnili delavcem, kaj pomeni korak CISL in UIL iz Tržiča in kakšno nevarnost predstavlja njuna pobuda. Tajništvi sta poudarili, da se vedno strinjata za obnovitev pogajanj toda s pogojem, da bodo ta pogajanja jamčila u-resničenje zahtev delavcev.
V zvezi s sklepom tajništva FIOM . bo že jutri ob 10. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina skupščina kovinarjev, na kateri bodo ponovno proučili novi položaj. Trži-ški CISL in UIL namreč predlagata obnovitev pogajanj na takšni podlagi, ki se le malo razlikuje od podlage, na kateri so se razbila zadnja pogajanja na ministrstvu za delo v Rimu. Predvsem pa je negativno dejstvo, da ni ministrstvo niti povedalo, na kakšni osnovi naj bi se pogajanja pričela. Vsekakor pa se zdi, da bi šlo samo za dve ali tri točke poviška za nagrade, za kakšno liro doklade za zdravju škodljiva dela in nič za akordno delo. Delavci pa so že pred šestimi meseci stopili v borbo, da bi dosegli enake prejemke, kot jih dobivajo delavci njihove stroke v Genovi, katerih mezde znašajo od 6TOO do 10.000 lir povprečno več na mesec. Delavci CRDA in Tržaškega arzenala imajo vso pravico, da po sedmih mesecih borbe in žrtev nihče ne začne pogajanj brez njihove privolitve in brez jamstev, da se bodo pogajanja konkretno razvijala na osnovi njihovih zahtev.
Na podlagi sporazuma tajništev obeh sindikatov kovinarjev se jutri ob 15.30 v
Tržaškem arzenalu in ob 16.15 rotta sta včeraj sprejela po-
v obratih CRDa zopet prične stavka, ki bo trajala do prve izmene v ponedeljek 23. t.m. Delavci dnevnih izmen bodo danes redno delali, delavci nočne izmene osmih ur pa bodo zapustili delo jutri ob 5. uri. Delavci nočne izmene dvanajstih ur pa bodo stavkali v noči med petkom in soboto. Stavka velja tudi za delavce zunanjih podjetij, v soboto pa tudi za uslužbence menz.
V ponedeljek ob 18. url pa bo v Ul. Zonta 2 skupščina uradnikov CRDA in Tržaškega arzenala, ki so včlanjeni v FIOM.
Včeraj pa se je v Rimu nadaljevalo posredovanje parlamentarcev za rešitev spora. Minister za državne udeležbe senator Bo in podtajnik Ma-
Urnik trgovin ob božičnih praznikih
Torek 24. decembra: Vse
trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30, Trgovine z jestvinami pa se lahko odprejo popoldne tudi eno uro prej kot po navadi.
Sreda 25. decembra: Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13., ter slaščičarn, ki ostanejo odprte od 8. do 21.30.
Četrtek 26. decembra: Za.
prte bodo vse trgovine razen prodajaln kruha m mlekarn, ki ostanejo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8. do 13., slaščičarn od 8. do 21.30 ter mesnic, ki ostanejo odprte od 6. do 11. ure.
Torek 31. decembia: Vse
trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30, vštevši mesnice.
Sreda 1. januarja: Zaprte bodo vse trgovine raze/l cvetličarn, ki, .ostanejo odprte od 8. do 13., in slaščičarn od 8. do 21.30.
Sobota 4. januarja, dan pred dvema praznikoma: Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30.
Nedelja 5. januarja: Običajni nedeljski urnik.
Ponedeljek 6. Januarja: Zaprte bodo vse trgovine razen naslednjih: pekarne in mlekarne ostanejo odprte od 7. do 12., cvetličarne od 8. do 13., Slaščičarne od 8. do 21.30, mesnice od 6. do 11., brivnice in fotografski ateljeji od 8. do 13.
slanca Tolloya (PSI), Beltra-meja (KPI), Macrellija (PRI). Schiratija (KD) in Basileja (PNM), ki so po naročilu svojih strank v Trstu orisali ministru resen položal v CR DA in Tržaškem arzenalu. O-pozorili so ga tudni na hude posledice, ki jih Ima spor za tržaško gospodarstvo in pozvali vlado, naj se potrudi, da bi prišlo do novega sestanka med prizadetima strankama, da bi dosegli brez odlašanja zadovoljivo rešitev spora. Minister je izjavil, da se zaveda resnosti položaja in je zagotovil, da bo storil vse, da se lahko zopet obnovijo pogajanja v upanju, da bodo končno našli zadovoljivo rešitev.
Nova proga «JugoIinije»
Jugoslovanska pomorska družba «Jugolinija» namerava ustanoviti novo redno pomorsko progo med Jadranskim morjem in Perzijskim zalivom. Družba je že pripravila konkreten načrt za to progo, na kateri bo v januarju odplul na otvoritveni vožnji 4.200-tonski parnik «Topusko», v februarju pa motorna ladja «Vis», ki ima enako tonažo. Postopno se bodo tema dvema ladjama pridružile še druge, tako da bodo zagotovile po en redni odhod na mesec. Ladje bodo na progi odplule iz reškega pristanišča, vendar pa se bodo vedno ustavile tudi v Trstu, nato pa v Splitu in Šibeniku.
Poziv prefeklure za zbiranje prispevkov
Tik pred božičnimi prazniki se širijo razne pobude za u-blažitev trpljenja vsem tistim posameznikom in družinam, ki živijo v bedi. Ob tej priliki se prefektura obrača na vse velikodušno tržaško prebivalstvo, prepričana, da se bo tudi letos odzvalo kampa-
Ob zvišanju Acegatovih tarif
Previsoka cena vode
za gornjo tržaško okolico
Od 1. januarja naprej bodo morali kmetje v tem predelu plačati vodo po 42,60 lire za kub. m
Včeraj smo objavili podrobnosti o zvišanju cen Acegatovih uslug. Med drugimi bodo zvišali tudi ceno vode, in sicer za 3 lire za kubični meter. Kot je razvidno iz novih cen, bo najbolj prizadeta zgornja okolica mesta, in sicer vasi in kraji tržaške občine od Bazovice do Križa. Koristniki vode v teh krajih bodo s 1. januarjem prihodnjega leta plačali vodo po 42.60 lire za kubični meter, ne glede, zakaj jo uporabljajo. To pomeni, da bo omenjena cena veljala tako za uporabo vode za hišne potrebe, kot tudi za kmetijske ali industrijske potrebe. V mestu pa bodo cene različne in mnogo nižje kot v zgornji okolici. Voda za kmetijsko in industrijsko u-1 porabo bo stala 33.50 lire kubični meter za vse tiste, ki
nji za zbiranje prispevkov v i porabijo 10.000 kub. metrov prid sklada zimske pomoči. | letno. Kmetje ali pa industri-
lllllllltlllllIIIIlilitllllllllltllllIIIII1111111111lllllllllltlllllllllllllllllllllllllltil IIIIIIIIIllllllHilltllllll
Nesreče na delu
Lonjerec padel na delu in se hudo poškodoval
Ogrožen vid delavca iz begunskega taborišča - Stroj poškodoval delavcu roko
Ob 14.45 so pripeljali z avtomobilom RK na drugi kirurški oddelek 55-letnega tesarja Albina Pečarja iz Lo-njerske ceste 247. Možak si bo moral zdraviti 40 dni, ker so mu zdravniki ugotovili rano na levi obrvi, udarec v levo stran obraza, zlom levega zapestja in podplutbe na kolku.
Tesar je povedal, da je delal pri gradnji Kulturnega doma v Ul. Petronio in da je tam postavljal oder ter nesrečno padel 3 metre globoko.
Resna nevarnost ogroža vid 45-letnega delavca Alberta Smilovicha, ki stanuje v begunskem taborišču v Padri-čah. Ob 9,20 so ga sprejeli na očesnem oddelku bolnišnice, kjer so zdravniki ugotovili, da se mu je vsulo v oči apno in povzročilo resne poškodbe, popolnoma paraliziralo desno oko in povzročilo hude bolečine.
Delavca je spremil neki njegov tovariš, ki je povedal, da je Smilovich v Ul, sv. Frančiška dvignil vrečo apna in jo podal nekemu drugemu delavcu, ki je stal na zidarskem odru. Pri tem pa se je vreča raztrgala in se je apno razsulo in poškodovalo delavcu oči.
Na drugem kirurškem od-deku bolnice so ob 10,10 sprejeli 50-letnega delavca Elia Serafina s Senenega trga 4, zaradi globoke rane na desni roki, tako da se bo moral zdraviti 10—20 dni. Delavec je povedal, da mu je ostala roka med zobovjem tekstilnega stroja, katerega je popravljal v tržaški konopljarni.
Vespist podrl žensko
Na križišču Istrske ulice in Ul. Industria se je zaletel z vespo 28-letni delavec Silvano Rossetti doma od Sv. MM. Spodnje 702 v 51-letno gospodinjo Caterino Ribario vd. Ribarich doma iz Ul. Mon-tecchi 15. Zensko so včeraj ob 7,15 pripeljali z avtom RK
IIIIHIHIIIIIIIHIHIUIHIIHIIHIIIIIIIHIIHUlHItUITfUllllllllllHHHIIIIIIIIHmilHIIHmilllllllllllllllUlllHHIHlIlIHIIIIHtlHIIIIIIIIIIIIIHIinilllllHHIIIH
Izpred porotnega prizivnega sodišča
Sodišče znižalo Križmančiču Kazen za nadaljnja tri leta
Zato bo ostal v zaporu še tri leta in dva Popolna oprostitev njegove žene
meseca
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je bil priziv, ki ga je Križmančič vložil proti obsodbi za očetomor na 16 let ječe (od katerih so mu tri pomilostili) in proti oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov zaradi obtožbe umora brigadirja finančne straže Ma-riana Bongiorna, brezuspešen. Tržaško porotno prizivno sodišče mu je namreč potrdilo tako kazen za očetomor, za prikrivanje trupla in za povzročitev telesnih poškodb nekemu policijskemu podčastniku kakor tudi dvoumno oprostilno razsodbo drugega procesa. Toda pomilostilo mu je nadaljnja tri leta in mu amne-stiralo kazen zaradi bega iz policijske celice. Skupno bi moral torej presedeti 9 let in 5 mesecev. Ce odštejemo kazen, k,iajo je presedel od dneva aretacije 18. oktobra 1951. leta pa do danes, to je 6 let in 2 meseca, tedaj pridemo do zaključka, da se možu še tri leta in tri mesece ne bodo odprla vrata koronejskih zaporov. Sodišče je potrdilo prvotno oprostitev tudi odsotnemu Antonu Brajniku, medtem ko je Križman-čičevo ženo Marijo Sacchi, ki je bila tudi obtožena umora tasta in prikrivanja trupla, v nasprotju s porotnim sodiščem popolnoma oprostilo, češ da ni izvršila dejanja. Edino Sacchijevi se je torej izplačal priziv, ker je s tem izbrisala iz kazenskega lista oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Križmančič je morda več pričakoval od priziva. Ni izključeno, da je tudi tožilec, ki je ravno tako vložil priziv, menil, da bodo Križmanči-1 ča in Brajnika obsodili tudi za Bongiornov umor. Sodišče pa ni sprejelo ne teze tožilstva ne teze obrambe.
Križmančičeva zagovornika sta v svojih govorih pokazala na vse pomanjkljivosti tako procesa zaradi očetomora kakor drugega zaradi u-mora Bongiorna. Priziv sta vložila predvsem, ker bi moralo porotno sodišče oprostiti oba obtoženca umora Bongiorna popolnoma in ne z dvom-
skega odbora. To bi moralo | Križmančič nedolžen in ga zadostovati v dokaz, da so 1 boste oprostili, ker ni izvršil
bile obtožbe in govorice o Mariju Križmančiču lažnive in izmišljene.
Pravijo, da je neznani zločinec obvestil Carla Bucaja, pri katerem je prenočil, da bo kavo spil pri Mariju. Ni dokazano, da je mislil na Križmančiča, ki končno ni bil edini Mario v okolici. Celo Bongiorna so klicali Mario. Nihče ni videl neznanega morilca stopiti v Križmančičevo stanovanje. Sicer ni niti dokazano, da je neznanec, ki je prenočeval pri Bucaju, isti neznanec, ki je streljal in ubil Bongiorna. Bucajeva hči ga namreč opisuje kot lepega mladeniča, drugi pa, ki so videli morilca, so izjavili, da je bil grd kot opica.
Nobenega dokaza proti obtožencu ni mogoče najti ne v izjavah prič ne v Križman-čičevim vedenju do 1. septembra 1946. leta, ko je bil Bongiorno ubit.
«Soditi na porotnem prizivnem sodišču je težavno,« je pred zaključkom poudaril odvetnik Annoscia. «Soditi Križmančiču na tem procesu pa je lahko. Treba pa se je le rešiti predsodkov, treba je pozabiti, da je obtoženec Slovenec, treba je zavreči nepotrjene izjave prič. Tako se boste sami prepričali, da je
dejanja«.
Po kratkem govoru tožilca, kateremu je odv. Annoscia odgovoril ravno tako na kratko, je Križmančič s solzami v o-čeh in vidno ganjen odgovoril na predsednikovo vprašanje, da ni storil ničesar in da je nedolžen.
S tem se je zaključila več dni trajajoča prizivna razprava, med katero so celo ponovno zaslišali in tudi soočili nekaj prič. Malo pred 16. uro so se sodniki umaknili v sejno sobo, katero so zapustili 25 minut po 19. uri. Predsednik je prečital razsodbo in Križmančič, ki je ni razumel in je vprašal če je prost, je moral stegniti roki proti karabinjerjem, ki so mu ukle-nili zapestja in ga odpeljali ponovno v zapor, kjer bo moral presedeti preostalo dobo. Razen seveda če mu ne bo kasacijsko sodišče, kamor lahko še vloži priziv (ni znano če bo to storil), znižalo kazen.
Odv. Augenti iz Rima, ki bi moral spregovoriti v Križmančičevo obrambo, ni zaradi bolezni prišel v Trst, zaradi česar so se odvetniki odpovedali njegovemu posegu.
Preds.; Miele, tož.:	Castel-
lano, zapisn.: D’Andri, obramba; odv. Annoscia, Caravelli in P. Sardos.
je, ki porabijo do 50.000 kub. metrov letno, bodo plačale vodo po 30.50 lire kub. meter.
Iz tega sledi, da bodo z novim zvišanjem cene vode zlasti prizadeti okoliški prebivalci in še posebno okoliški kmetje, ki ne bodo deležni nobenega popusta na ceni za uporabo vode za kmetijske potrebe. Sicer pa moramo poudariti, da so bili okoliški kmetje tudi sedaj diskriminirani in so morali plačevati vodo za kmetijske potrebe po enaki ceni kot za hišno potrebo. Zvišanje cene vode pa bo to diskriminacijo še zaostrilo, saj bo postala voda tako draga, da bo občutno vplivala na stroške kmetov.
V nekaterih vaseh tržaške okolice in zlasti na Proseku in Kontovelu so se začeli kmetje z uspehom ukvarjati s cvetličarstvom. Cvetlice pa potrebujejo mnogo vode. Draga voda pa zelo vpliva na stroške za gojenje cvetlic in s tem zmanjšuje dobiček cvetličarju, ki se mora hudo boriti s konkurenco uvoženih cvetlic.
Sedaj se vprašamo; Kako i se strinja ta občinska politi-| ka cen, ki jo sedaj vodi pre-l fekturni komisar, s pobudami Kmetijskega nadzorništva, pokrajinske uprave in drugih javnih ustanov za čimvečji razvoj domačega cvetličarstva in kmetijstva sploh. Zvišanje cene vode za kmetijske potrebe pomeni, ovirati ta razvoj, ki je že dosegel zadovoljive uspehe.
Poleg tega pa je občinski komisar sklenil zvišati trošarino na cvetlice. Čeprav to ne bo neposredno prizadelo cvetličarje, ki gojijo cvetlice, ker trošarino plača cvetličar - prodajalec, bo vendar to vplivalo na prodajno ceno cvetlic na debelo. Jasno je, da prodajalci ne morejo kar tako zvišati ceno na drobno, ker bi to zmanjšalo prodajo cvetlic. Zato skušajo na vsak način znižati ceno na debelo, s čimer so najbolj prizadeti naši okoliški cvetličarji.
Zaradi tega bi bilo nujno, da bi vse kmetijske strokovne organizacije, kmetijske javne in druge ustanove zahtevale od občine, da določi tudi za okoliške kmete nižjo ceno vode za kmetijsko uporabo.
Časopisi ob praznikih
Ob božičnih m novoletnih praznikih bodo časopisi izšli, kot sledi;
25. decembra izidejo samo jutranji časopisi, 26. decembra samo popoldanski časopisi. 27. decembra bodo časopisi redno izšli, prav tako bodo redno izšli na dan Novega leta. Časopisni kioski bodo morali ostati na Stefanovo in na Novo leto ves dan odprti.
v bolnišnico, kjer so ji ugo- ljivo formulo, ker čl. 479 kazenskega postopnik* določa, da mora biti obtoženi, proti
tovili lažio rano na spodnji a di
ustnici in udarec na desni nogi in levi strani kolka tako, da se bo morala zdraviti 8 dni.
Deček vrgel vrstniku kamen v oko
V spremstvu svojega prijatelja se je zatekel ob 13.10 11-letni učenec Dario Pettirosso iz Scala Bonghi 85 na okulistični oddelek bolnišnice, ker mu je neki deček v bližini zavetišča «Brunner» v Rojanu vrgel kamen v oko. Mladi Dario se bo moral zdraviti najmanj 9-12 dni zaradi poškodb na levem očesu.
kateremu ni niti najmanjšega dokaza krivde, biti popolnoma oproščen kot obtoženi, ki svojo nedolžnost dokaže.
O obtožbi očetomora je že govoril predvčerajšnjim odv. Caravelli. Včeraj pa je spregovoril odv. Annoscia, ki je razpravljal samo v zvezi z umorom finančnega agenta. Predvsem je odvetnik uvodoma poudaril, je bilo med prvo razpravo pred sodiščem prve stopnje dokazano, da pri Domju ni bilo nobenega ljudskega sodišča, ki bi določevalo smrtne obsodbe, kakor je tudi dokazano, da Križmančič ni bil noben tajnik ljud-
lili lllllllllllll IIIIIIHIHII lili llllll IIII lili llllll IlllltUIIIIIII H llllll lili llllllllllllllllllllllllll lili III lllllllllllllll IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII1IHIII llllllllllllll
Četrti dan procesa na porotnem sodišču
Zaslišanje prič o uri povratka obtoženega Zorzinija na dom
Včeraj niso povedale priče nič bistveno novega, danes pa bodo zaslišali obtoženčeve delovne tovariše
Kdaj je Albert Zorzini, ki | brat, ubit po mnenju zdrav-
se mora zagovarjati pred porotnim sodiščem pod obtožbo, da je ubil brata, prišel domov v petek 16. decembra 1955. leta, to je dan pred odkritjem zločinu? Točen čas njegovega povratka z dela je namreč važen element za morebitni dokaz krivde. Vse je kazalo, da je bila stvar jasna, a včeraj se je zadeva nekoliko zapletla. Zorzini je namreč trdil, da se je vrnil domov po 22. uri in ga je žena čakala pred vhodom. Čakajočo ženo je videla Pavla Marc por. Hrovatin z Lonjer-ske ceste, ki je okoli 22.30 ali celo 23. ure šla iskat sina, ki se je preveč zadržal v bližnji gostilni. Njega pa ni videla.
Zakaj pa je pravzaprav tako važno to vprašanje? Predvsem moramo omeniti, da je bil Anton, to je obtoženčev
Trg sv. Frančiška nas spominja na čase bombardiranju tn razvalin ali pa na mesim ki potres	pred	davnimi	leti. Kot	kaže gornja slika, je	trg poln zemlje, kamenju	in blata,	Vse	kaže, da so	izbrali ta	trg za odlaganje vsega	materiala, ki so	ga izkopali pri
popravilnih delih v Ul. sv. Frunčiška. Pešci in avtomobilisti pa se seveda jezijo, saj se	jim	zdi,	da bi ulico lahko	hitreje «zakrpali» ter	da ne bi smeli	puščati	toliko
časa	ležati na	Trgu sv. Frančiška teh ogromnih	kupov kamenja	in prsti
niških izvedencev 16. decembra nekako med 16. in Žl. ali najkasneje 22. uro. Obtožnica trdi, da je Albert u-bil brata. To pomeni, da bi moral biti obtoženi najkasneje do 21. ure doma. Obtoženec pa taji to in je s pričami dokazal, da je delal do 20. ure v pristanišču, da je ostal nato v družbi delovnih tovarišev, med katerimi je bil
rala plačati davke, bi tistega dne sploh ne šla v mesto. Ob slovesu jo je prosila, da bi ji za praznike preskrbela nekaj klobas, ki so ugajale «njenima moškima«.
Alfonz Dodič je sicer dobro poznal umorjenega Antona, vendar ni znal povedati če je imel kaj denarja. Spočetka, je izjavila priča, je Anton precej pil. Zadnje čase pa je pil največ »raden-
Ciril Starec, katerega je so-1 sko«.
dišče zaslišalo še predvčerajš- j Precej časa sta se zadrža-
njim, nekaj časa v gostilni. In prav zaradi protislovij med Zorzinorn in Starcem, je moralo sodišče izdati odlok, da se danes dopoldne zaslišijo vsi delavci, ki so bili tistega večera zbrani za gostilniško mizo. Starec je namreč izjavil, da so se zadržali v gostilni le 10 do 15 minut. Zorzini pa trdi, da so bili dalj časa. Kdo ima prav? Odgovor bo znan samo po zasliševanju vseh delovnih tovarišev obtoženca in priče.
V ostalem pa je bila včerajšnja razprava precej monotona in kratka. Nekaj prič je prišlo pred sodnike, a nihče ni povedal nič, kar bi pripomoglo k odkritju resnice o tem krvavem dejanju, ki je bilo odkrito v hiši št. 69 na Lonjerski cesti .17. decembra 1955. leta. Antonia Martinis por. Mimschetti, ki je lastnica prodajalne časopisov, je pojasnila, da je vsak dan polagala na okno Albertovega stanovanja ali Antonove sobe po en izvod »Primorskega dnevnika« in lista «11 Corriere di Trieste« in da je časopise plačevala Marija Lavrenčičeva por. Zorzini ob nedeljah.
Sledila sta sestrična in prijateljica pokojne Zorzinijeve, Ivanka Metlikovec* por. Dodič in Alfonz Dodič. Zenska je pojasnila, da sta z Zorzi-nijevo šla skoraj vsako jutro skupaj zdoma; ona je šla delat v pivovarno Dreher, Zor-zinijeva pa je šla na trg prodajat zelenjavo. V soboto je Zorzinijeva vstala zgodaj, ker je očistila šipe na oknih. Med potjo ji je rekla, da se mora čimprej vrniti, ker bi mo-i rala prati. Ce ne bi mo-
la pred sodniki Ivanka Muhr
por. Černigoj in njen sin E-lio, ki stanujeta nedaleč od Zorzinijevih na Lonjerski cesti. Priči pa vseeno nista povedali nič posebnega. Černigojeva je videla Antona zadnjikrat v petek okoli 16. ure, ko je pod lopo čistil zelenjavo. Njen sin pa je izključil možnost, da bi imel Anton kaj denarja, ker je bil slabo oblečen.
Končno je prišla pričat tudi Stefania Bartolini, civilna policistka, ki je zaslišala Kristino Lavrenčič vd. Skerlavaj, ki je stanovala z obtožencem in njegovo ženo in ki je bila obtožena skupno s sestro in svakom umora. Med zasliševanjem je Kristina obtožila zločina sestro in potrdila nedolžnost svaka. Takoj po podpisu zapisnika pa je izjavila, da so njene izjave lažne in nihče ni mogel od nje izvedeti vzroka tako nenadnega preklica. To se ni posrečilo niti državnemu tožilcu, ker ženska ni hotela spregovoriti ničesar več, kot bi se zavedala, da se bo njeno trpljenje kmalu končalo. In res: aprila lani so jo morali premestiti iz zapora v bolnišnico, kjer je v prvih dneh naslednjega meseca podlegla neozdravljivi bolezni. Od nje je ostalo nekaj zapisnikov z neusmiljeno obtožbo sestre in takojšnjim zanikanjem prvotnih izjav.' Skrivnost torej, ki še bolj ovira sodišče pri delu.
Razprava se bo nadaljevala
danes ves dan z zasliševanjem prič.
Preds.; Rossi, tož.: Maltese, zapisn.; Magliacca, obramba: odv. Moro.
Hude posledice padca starke
Z avtom RK so ob 15. uri pripeljali v bolnišnico 96-let-no gospodinjo Eiisabetto Colo vd. Iacig iz Ul. DAnnun-zio 68. Staro ženo so sprejeli na drugem kirurškem oddelku zaradi verjetnega zloma desnega dela prsnega koša. Njeno stanje je zelo resno zlasti zaradi visoke starosti. V bolnico jo je spremila njena 70-letna hčerka Ida Mitri, ki je povedala, da je njena mati že v sredo po nesreči padla v spalnici.
* * *
Na drugem kirurškem oddelku so ob 18.50 sprejeli 48-letno gospodinjo Lucio Mer-cadel Fermo, ki stanuje v begunskem taborišču v bivši tovarni Gaslini. Zdravniki so ji ugotovili močan udarec na obrazu in podplutbe na levi nogi tako, da se bo morala zdraviti 10—15 dni. 2eno je spremil v bolnico z rešilnim avtomobilom njen mož, ki je povedal, da je v sredo ob 17,45 po nesreči padla pred vhodom kleti v gostilni «Tap-pa di Grisa« v Miljah.
Pavla Gržina
Predvčerajšnjim je v starosti 75 let umrla Pavla Gržina, ki jo bomo danes popoldne ob 14. uri spremili k zadnjemu počitku.
Pokojnica je bila iz stare tržaške rodbine iz Rojana in je bila vse življenje zavedna in napredna Slovenka. Ko je bila še mlada, ji je umrl mož in je morala sama skrbeti za otroke, ki jih je vzgojila v narodnem in naprednem duhu, med njimi tudi Olgo, poročeno Gorjup, ki je znana zlasti naši mladini v mestu in okolici, saj jo je vsa povojna leta poučevala telovadbe in jo še poučuje folklornih plesov.
Se ko je bila dekle, je Gr-žinova mama pridno sodelovala v prosvetnem udejstvovanju tržaških Slovencev. Dolgo let je bila članica pevskega društva eAdrija« in tamburaškega zbora, sodelovala je na vseh slovenskih prireditvah in nabiralnih akcijah «Mal položi dar domu na oltar« Kasneje je bila zelo delavna v skupini zavednih slovenskih žena v prirejanju slovenskih predstav v korist dobrodelnih ustanov. — Med narodnoosvobodilno borbo so se na njenem domu zbirali aktivisti in borci, sama pa je tudi vedno pomagala, ko je mogla. Za to je bila tudi odlikovana z redom za zasluge za narod. Bila je tudi nekaj (asa zaprta, kar je ni uklonilo, saj je nadaljevala svoje delo do konca vojne in tudi po njej. Bila je v odboru OF in najstarejša aktivistka OF v Trstu.
Hudo prizadetim svojcem izražamo globoko sožalje.
 «»------
IZ BORŠTA
Bruna Ivančiča smo pokopali
Večraj popoldne so na domačem pokopališču pokopali 33-Ietnega Bruna Ivančiča iz Boršta št. 55, ki se je v ponedeljek zvečer smrtno ponesrečil, ko se je s svojim malim motorjem peljal skozi Domjo.
Vaški župnik je po višjih navodilih odklonil cerkveni obred, To je precej razburilo vse vaščane in okoličane, ki so pokojnika poznali in ga cenili, kar so včeraj dokazali s tako veliko udeležbo na pogrebu.
Vaški pevski zbor je zapel nekaj žalostink, vmes pa je domača godba igrala žalne koračnice. Ob odprtem grobu je spregovoril tov. Franc Stoka, ki je omenil slabi vtis, ki ga je napravilo na vse ravnanje cerkvenih oblasti, nato pa na kratko orisal lik pokojnika, ki je bil delaven človek, poštenjak, borec za svobodo in zaveden Slovenec, kar je pokazal tudi med vojno kot partizan.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
SNG
v TRSTU
Slavnostna predstava ob stoti premieri
A. p. CEHOV
«UTVA»
Igra v štirih dejanjih Režiser JOŽE BABIC
Prevedel dr. IVAN PRIJATELJ Prevod priredil JANKO MODER Scenograf VLADIMIR RIJAVEC
Osebe: Irina Nikolajev-na Arkadina, po možu Trepljeva, igralka - Nada Gabrijelčičeva; Konstantin Gavrilovič Trepljev, njen cin, mladenič . Stane Starešinič: Pjotr Nikolajevič Sorin, njen brat - Stane Raztresen; Nina Mihajlovna Zareč-r.a. miado dekle, hčerka bogatega posestnika -Mira Sardočeva; lija A-fanasievič Samrajev. u-pokojen poročnik, upravitelj Sorinovega posestva - Justo Košuta; Po-lina Andrejevna, njegova žena - Ema Starčeva, Maša, njegova hči - Štef. ka Drolčeva; Boris Ale-ksejevič Trigorin, pisatelj - Jožko Lukeš; Jev-genij Sergejevič Dom, zdravnjk - Modest Sancin; Semjon Senjonovič Medvedenko, učitelj - Miha Baloh; Jakov,hlapec Edvard Marti.nuzzi; Kuhar - **; Hišna - **.
JUTRI 21. t. m. ob 20.39 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdeiska c. 7 premiera V nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« ponovitev
Veljajo gledališki kupom; za nedeljsko predstavo tudi izkaznice Z.
( OLEDALIŽČA )
VERDI
Jutri ob 20.30: J. Strauss. «Netopir» za abonmg B za parter in lože ter C za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri: Ugo Betti: «Lepa septembrska nedelja«. Abonma A.
GODBENO DRUŠTVO IN PEVSKI ZBOR PROSEK - KONTOVEL
priredi v četrtek, 26. decembra
GLASBENO PEVSKI (BALETNI) KONCERT
Zbor vodi: Milan Pertot Godbo vodi: Zaravko Kante
Društvo slovenskih srednješolcev priredi danes 20. t. m ob 20,30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 predavanje o Laponski, ki ga bodo spremljale skioptične slike. Predaval bo Mario Magajna.
Gospodarska oddaja: Izboljšajmo našo odkupno mrežo povrtnini 14.40 Spored solistične, zborovska in orkestralne glasbe; 15.10 ZV bavna glasba; 15.25 Domači pev-cj in ansambli pred mikrofonom; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Otroški kotiček; 17.25 Od melodije do melodije; 18.00 Razstave grafike v Moderni galeriji v Ljubljani; 18.10 Operni odlomki; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Igra kvartet Mojmlf Sepe.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Jutranji divertimento; 9,00 Radijski pptopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe - IV.; 9.30 «PraznlK cvetočih češenj« (stare japonske pesmi v novih priredbah); 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi narodov evropskega severa- 11.3® Za dom in žene; 11.40 Napolitanske pesmi poje Benjamin® Gigli; 12 00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Dr. Tinka Hribovšek: Nega dojenčka: 12.40 Slovenske narodne pojeta Rezika Koritnik in Tone Kozlevčar, s harmoniko ju spremlja Avgust Stanko; 13.15 Od arije do arij*! 14.05 Radijska šola — Lojze Jakopič:	Nezanesljivi kurir; 14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna glasbena oddaja; 18.30 Poje mešani zbor Ljubljanski zvon; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Borut Lesjak:	Melodije iz filma »Za-
klad naše zemlje«; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 S festivala v Salzburgu — Serenada.
TELEVIZIJA
18.45 Vabilo; 17.30 Ona in drugi; 18.15 Srečanje z VV. Shakespearom; 20.30 Poročila; 21.00 Marcel Fagnol: «Polenovka», zgodba
v 2 delih.
KINO
D
MUDSKA IHtONVKT
Izvršni odbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE v Trstu bo imel sejo danes 2t. decembra ob II. uri na sedežu.
RADIO
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. decembra 1957 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	76-letna Milena
Scopinleh por. Panek, 55-letn! Giuseppe De Rosa, 85-letna Cate-rin-a Lius vd. Moder, 85-letna Lulfla Depangher vd. Heinisch, 75-letna Paola Venutti vd. Geržina, 55-letna Oilda Ruf Dno vd. Feola, 47-letna Ortensia Debelli por. Vlsnovitz, 72-letnI Edoardo Gregori, 81-letna Magdalena Da-dlč vd. Gombač.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
AlFAlabarda, istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Unitž 4; Prendini, Ul. Tlzlano Vecellio 24
SOŽALJE
Folklorna skupina Breg izreka globoko sožalje svoji vaditeljici Olgi Gorjupovi ob hudi izgubi drage mame.
Slovenska prosvetna zveza v Trstu izreka svoji sodelavki Olgi Gorjupovi iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
PETEK, 20. decembra 1957 TRST POSTAJA A
11.30 Orkester Guido Cergoli; 12.00 Opoldansko predavanje: »Sveta roža«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 ’ Ciganske melodije; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Šostakovič; Klavirski kon-cert op. 35; 18.25 Fantazija dunajskih valčkov; 18.50 Moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline; 19.15 Znanost in tehnika: »Voda, vir termomiklearne energije«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Beneška fantazija; 22.00 O glasbilih: »Tolkala«, predava prof. Pavle Merku; 22.15 Gianni Safred s svojim ansamblom; 22.30 Verdi: Izbor lz opere #Ernani».
T H S T I.
11.30 Operna glasba; 12.10 Vrtiljak popevk; 17 30 Koncert pianistke Maureen Jones; 18.45 Igra na orgle Cesar Franck; 20.00 Simfonični koncert.
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro: 7.43 Jutranji koledar; 13.40 Kmetijski nasveti: Gozdni red v nizkih gozdovih; 13.45 Popoldanske melodije; 14.30
Ezcelsior. 15.00: «Deset tisoč spalnic«, Roman v osmih osebah. Dean Martin, Anna Maria Al-berghetti. Cinemascope, v barvah.
Fenice. 15.00: «Strast in ponos*, C. Grant, F. Smatra in S. Loren. Technicolor.
Nazionaie. 16.00:	«Manuela», E.
Martinclili, T. Hovvard, P. Ar-mend-ariz.
Supercinema. 16.00:	»Akcija..-
strahopetnost«, Boultlng Brothers.
Filodrammatico. 15.15: Debut igralske skupine «La Triettina«. Sledi:	«Ne prepevaj — poljubi
me!», F. Mari, N. Gallo, T. D*
Filippo.
Grattactelo. 16.00:	#La ragazz*
del Palto«, V. Gassman, D* Dars, F. Valeni. Izkaznice prepovedane.
Arcobaleno. 15.30: «Počitnice o* Ischii«, V. De Sica, I. Corey-Izkaznice prepovedane.
Astra Rojan. 16.00:	»Orjak i*
gline«, H. Bogart.
Capitol. 16.00: «Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ler. Mladol. prepov.
Cristallo. 16.00: »Marisa la civB-ta», Marisa Allasio, Renato Sal-vatori. Ettore Main.nl.
Alabarda. 15.30: »Princ In plesalka«, M. Monroe in L. Oliver.
Aldebaran. 16.00: »Ko je ljubezen poezija«, J. Scott in V. Gray.
Ariston. 16.00: «Papa Gambalud-ga», F. Astaire in L. Caron.
ArmOnia. 15.00: «Veter iz daljnih dežel«, G. Ford in E. Borgnine.
Aurora. 15.00: »Sonce bo še vzhajalo«, A. Gardner, T. Potvef. Izkaznice prepovedane.
Garibaldi. 16.00: »Princesa 'Sissi*, technicolor, R. Schneider. ZaJ-nji dan
Ideale. 16.00; «Tri.le mušketirji* Technicolor. L. Turner, G. Retlji, V. Heflin.
Impero, 16.00: «Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ler.
Italia. 16.00; «Ob pločnikih«, A,
Vernon.
Moderno. 16.00: »Souvenir tflta-lie», V. De Sica, A. Sordi, I-
Corey.
S. Marco. 16.00: «Stojte, prihajam jaz«, Tino Scotti in R. Ra* ni eri.
Savona. 16.00: «ZemJja eksplodira«. Technicolor. K. Moore in L. Maxwell.
Viale. 16.00: »Poslušaj me«, J-
Fuchsberger, J. Vidoz, L. Ta-
joli.
Vitt. Veneto, 16.00: »Samotar«, J-
Palance.
Belvedere. 15.30: «Pekel zračni*1
ljudi«, A Xood in S. Maxt«d-
Marconi. 16.00: «Pozabi na moj® preteklost«, V. Cortese, E. Manin in Massimo Girotti.
Massimo. 16.00: »Opolnoči v San Franciscu«, T. Curtls, M. Pava«. Cinemascope.
Novo cine. 16.00; »Ugajam«, "• Chiari, P. De Filippo, D. Graj-
Odeon. 16.00; »Revščina in ple-menitost«, Totč, Sophia Loren-
Radio. 16.00:	»Potepuški kralj*,
K. Grayson.
MALI OGLASI
3
MOTO GUZZ11 »Utilitarle«, «Gr»® Turismo«, lepa priloino«t, vpil" njači Dellorto, pritikline, nadomestni deli, verige, zobata kole**-Specializirana delavnica za generalna popravila Avtomotodne*ej-Castro), Trst, Ul. F. Severo 1*' tel. 31-903. Cremascoll.
PODI IZ FURNIRJA po 330 ljf
kv. m — se prodajajo v UJ-
Gambint 3.
SOBNI SLIKAR IN PLESKA*
izvršuje kakršnokoli delo. Povprašati v baru CIN, Ul. Molih®
a vento 26.
SMREKE za božična drevesa 9®
v prodaji v Ulici Valdirlvo 3 " Beltram in v Ul. Teatro Roman® nasproti Avditorija.
Svojim sorodnikom, prijateljem in znancem boste najbolj ugodili za praznike z voščili s tržaškimi motivi, ki vam jih nudi v novi zbirki
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška št. 29.
= 'k &<xiičninii
in novoletnim MAuli
V
PRIMORSKEM DNEVNIKU>
SE BOSTE SPOMNILI NA SlOJE ODJEMALCE
POSKRBITE PRAVOČASNO
TFzR SPOROČITE NA UPRAVO LISTA, UL. SV. FRANČIŠKA ST. 20	TELEFON	37-338
¥
Gospa Tošak je bila stara komaj 42 let, ko je pr vič videla arhangela Mihaela na dražbeneb oddelku v bližini Bond-streeta. Vedela je, da se kliče Mihael, zato ker ga je tako imenoval uradnik, ki je v svojo knjigo vpisoval prodajo male kolekcije popokanih grških vaz. Prav tako je takoj opazila, da je On zares arhangel, kajti bil je skoraj dva metra visok, njegove klasične poteze pa so bile vrezane v bledo polt, nad katero so se vili prameni plavih las. On pa — ki je bil starejši kot je na videz kazal, in ki je prav tako motril lik gospe Tošak, kot nize diamantov, ki so se vili okrog njenega telesa — si je prigovarjal, da je v tej še vedno elegantni ženski, ki ga je opazovala s tolikšno željo, da bi si ga osvojila, še vedno mnogo nečesa, ki je bistveno za neukročene ciganke.
Toda pojdimo k stvari. Gospa Tošak je bila žena armenskega trgovca preprog, ki je prišel v London skozi Smirno, Budimpešto in Pariz, kjer je bil Tošak toliko dostojen, da je umrl, vendar da se je bil pred tem za precešnjo vsoto življenjsko zavaroval pri neki angleški zavarovalni družbi. Iz Pariza pa se je ona preselila v London v četrt okoli Sloan-streeta, kjer je odprla majhno elegantno trgovino v zlatih in črnih barvah - in na katere stenah so visele pokrajinske slike sumljivih vrednosti. Gospa Tošak je bila dekorater za enterjere. Ona je že na prvi pogled mogla o-ceniti, koliko bo Mihael primeren za njeno dejavnost in dekor. Kot izkušena trgovka je njegovo tržno ceno mogla oceniti do zadnjega funta.
Kar se pa samega arhangela Mihaela tiče, je bil ta le pred kratkim uvožen z Dunaja. Njegov uvoznik — ki je bil kolektor pohištva španskega baroka — ga je' bil odkril v neki gostilnici v Ringstrasse in takoj opazil, kako je Mihael v skladu z njegovim barokom. Glede Mihaela kot pomočnika v trgovini bi si človek zares ne mogel želeti boljšega, toda njegov delodajalec, ki so ga vrojeni estetski občutki novega človeka v prvem trenutku popolnoma očarali, se je začel vznemirjati zaradi praznin v svoji zbirki špansko-moreških krožnikov. Neki trgovec, od katerega je ravnokar hotel kupiti enega od svojih krožnikov, je bil' tako neumen, da je omenil nekega avstrijskega grofa, od katerega da je ta krožnik kupil. «Ali ni bil to dva metra visok plavolas člo-vek?» je zbiratelj starin vprašal. In istega dne sta se Mihael in njegov delodajalec razšla. Delodajalec je vzdihoval za njim teden dni in si nato našel novega pomočnika. In tako je Mihael brez vsakršnega presenečenja postal trgovec lepih starin.
In tako se je zgodilo, da sta se tedaj gospa Tošak in Mihael srečala na istem delu, v samem srcu brezvestnega sveta te tako rafinirane trgovine. Ko je bil Mihael kupil one vaze, se je napotil iz oddelka in o-koli ust se mu je raztezal blag posmeh. Vedno je razmišljal o tem, kako bo v bližnji bodočnosti kupoval stvari, ki so vse kaj več vredne od navadnih šilingov, in zato se je vadil v tem, da bi njegovo obnašanje bilo obnašanje človeka, ki trguje na veliko in ki kupuje dragocene stvan. Gospa Tošak mu je naglo kot temna kobra presekala pot in tako sta se srečala na samih vratih tega oddelka trgovine.
»Poslednjo skupino predmetov — ste kupili?* vpraša gospa Tošak in njene oči so močno sijale, kar je izredno lepo pristajalo njenemu mehkemu glasu.
»Da, tako je, gospa,* je odgovoril Mihael in se pri tem trudil, da bi mu besede šle iz ust z nekakšno nežnostjo. »Toda gotovo moralo bi biti tako ali ne — kako bi sicer moglo drugače biti? - to je prin cesa Von Dorfensleben, moja draga princesa, kako sem očaran.* In on se je globoko priklonil, da bi go-spej Tošak poljubil roko.
Čeprav se gospa ni mogla zdržati, da bi se temu Mihaelovemu početju ne posmehnila, je vendar bila prisiljena občudovati lahkotnost, s kakršno se ji je
on tako čudovito lagal. V tem je bil podoben njenemu pokojnemu Floriju, človeku, ki je bil sposoben vsak dan v tednu prodati po eno ceneno svileno preprogo za veliko vsoto. Toda tako visok, s takimi lasmi, tako aristokratski človek. Ona se mu tedaj predstavi in za minuto, dve, uživa v njegovem opraščanju. In takoj za tem se povrne na stvar, zaradi katere ga je bila ustavila.
«Popoldne ob šestih pridite s to ropotijo, ki ste jo bili kupili, v mojo trgovino,* ukaže gospa Tošak, z naglim korakom stopi v taksi in pusti Mihaela na pločniku.
Kljub svojemu namenu, da bi počakal na razvoj dogodkov z isto potrpežljivostjo, kakršno je kazal kot pomočnik, je bil Mihael zaradi tega svojega novega prijateljstva nekoliko omotičen. Z mešanimi občutki, te da sladkim občutjem se je ob šestih pojavil pred trgovino gospe Tošak, vstopil vanjo in se s spoštovanjem pomikal čez črno preprogo, medtem ko so bile njegove oči usmerjene v gospo Tošak, ki mu je iz temne globine trgovine prihajala nasproti. Komaj sta spregovorila nekaj primer nih vljudnostnih besed, so se vrata v trgovino ponovno odprla in vanjo sta vstopila dva klienta, ki ju je gospa Tošak že pričakovala. Bil je to debelušen gospod s sivimi brki in ženska, ki je bila tako elegantno oblečena, kot se to spodobi ženskam, ki so že preživele svojo drugo mladost.
Gospa Tošak jima je z lahkim korakom stopila nasproti in kot velika dama nova gosta pozdravila s primesjo nekake intimne lahkotnosti. Takoj nato ju predstavi Mihaelu in pri tem našteje vrsto visokih nazivov, ki niso pripadali nikomur, še najmanj Mihaelu. In vtem ko so občudovali izredno lep lestenec, zašepeče Mihaelu: «Prodaj ji tvoje grške vaze, njega pa prepusti meni.*
S formalno vljudnostjo se vsi štirje ločijo in nato v parih napotijo skozi veliko trgovino. In Mihael na dolgo pripoveduje gospej o slavi, ki jo še vedno moremo najti v Grčiji. «Da, A-tene,* pravi ona, »šparta! Nikoli nisem bila tam. Kako mora biti krasno.* Mihael pa je bil že preusmeril pogovor s tega na one vaze, ki naj bi ji jih podtaknil.
Ko se je vse končalo, sta se gospa Košak in Mihael drug drugega pogledala. Njuna obraza sta zardela, njune oči pa so plavale v sreči. Gospa Tošak pomoli roko naprej, Mihaelova roka pa položi vanjo ček. In tedaj sta oba hkrati začela težko dihati. «Tri sto sedemdeset funtov.* Minuto pozneje je gospa Tošak Mihaela tesno privila k sebi. Zadeva z njo je bila u-rejena za vsoto sto petdesetih funtov. Samo v eni točki v njunem razgovoru se je zdelo, da bi njuno u-pov polno prijateljstvo moglo priti v nevarnost, toda on jo je pogledal z nenadnim in odločnim pogledom, ki je izražal bol, in njeno srce je takoj skopnelo kot polarni sneg, ki prvič v svoji zgodovini uživa toploto sonca — In Mihael spravi 150 funtov v bankovcih.
Gospa Tošak ima sedaj 50 let, Mihael pa je postal nekoliko debelušen in nosi očala. Mnogo goljufij sta od tedaj ze izpeljala. Gospa Tošak daje navodila, Mihael pa se kot pruski gar dijski častnik natančno in drzno spušča v bitko. In vsak teden dobiva nova dragocena naročila. Kmalu bo zaslužil toliko, da bo mogel živeti »v stilu*, na katerega ga je bil navadil njegov delodajalec — kda; pozneje pa bo gosnej Tošak mogel krasti toliko, da si bc odkupil polovico njene donosne trgovine.
i iiiiiii in in iiiiiiiiii lini mi iiiiii im n n iiiiiiiiii'
Prejeli smo
Allen Roy Evans, Pohod se-j vernih jelenov. Prevedel Josip ' Rijavec. Opremil in ilustriral Marijan Vojska. Izdala Založba Lipa v Kopru. 1957.
Tone Svetina, Lovčeva hči. Oprema in ilustracije Jože Pukl. Izdala Založba Lipa V Kopru. 1957,
. 1 s
Giulietta Mašina kot »Fortunella* v istoimenskem filmu, Ki ga dokončujejo v Rimu v režiji De Filippa
PO POGAJANJIH, KI SO TRAJALA TRI MESECE
Sovjetsb-jiinonsb trgovinska pojfoilha
Vsi tokijski časopisi so prinašali te dni na prvih straneh pod velikimi naslovi vesti, da bo v kratkem podpisana japonsko-sovjetska trgovinska pogodba, s še večjimi naslovi pa so prinesli vest, da je ta pogodba po trimeseč-ninh pogajanjih v Tokiu končno tudi podpisana. Iz komentarjev v tokijskih dnevnikih, ki imajo milijonsko naklado, in ki so ne le spremljali pod-pisanje pogodbe, ampak so stalno spremljali tudi potek pogajanj, kakor tudi i« raznih izjav japonskih odgovornih in manj odgovornih osebnosti, pa vse do zasebnih informacij, ki jih je bilo moč dobiti v dobro obveščenih japonskih krogih — je moč nedvoumno zaključiti, da je japonska javnost bila zelo živo zainteresirana na tem, da bi se razgovori uspešno zaključili. Razume se, da se to nanaša predvsem na japonske poslovne kroge, a le-ti so v tej deželi izredno važen ne le gospodarski, ampak tudi političen či-nitelj nasploh.
Pogodba odpira široke možnosti blagovne izmenjave med obema deželama in bo nedvomno prispevala k rešitvi še preostalih spornih vprašanj
Sovjetska in japonska trgovinska delegacija sta zasedali v Tokiu tri mesece in v razgovorih, ki niso vedno potekali gladko, dosegli tri sporazume: o trgovini in plovbi, plačilni sporazum in sporazum o statusu sovjetske trgovinske misije na Japonskem. Sistem trgovinske izmenjave, ki je bil do sedaj v praksi, bodo «v načelu* zamenjali s plačevanjem v gotovini na šterlinšiki osnovi, čemur pripisujejo v japonskih krogih poseben pomen, hkrati pa se poudarja, da dosedanji sistem nikakor ni bil zadovoljiv niti za japonske trgovinske možnosti niti za neko tako veliko deželo, kakršna je Sovjetska zveza, in da je ta sistem dejansko zaviral razvoj trgovine med obema dčželama.
tiimiffilii llii i ttn tinlllit liti utiiiiiiicu iiiiiiimittti tf minili iiiliiiiiaiiiiitiitli 11 iiiici laiiiiiiii tlttiimif iiiitiimiii 1111111 mif itntllllliict >(fiiittia«iiilliTiii>inii i iniilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai
TEOLOŠKI SPOR MED KADILCI IN NEKADILCI
jezuit je in cigarete
Pij XII. svetuje vdovam, naj se ponovno ne može, kadilcem pa, naj se odrečejo tobaku - Pater Connell dopušča tri škatle cigaret na dan, nevarnosti kajenja pa primerja z nevarnostmi, ki se jim izpostavlja jahač na konju (če utegne prvi zboleti, more drugi pasti in si zlomiti vrat)
Imamo vprašanja, o katerih morejo resno razpravljati tudi otroci, druga spet, ki niso primerna niti za o-troke. Zaradi tega je tem bolj zanimivo, da so se vatikanski teologi, na pobudo z najvišjega mesta, začeli zanimati za neko izares neverjetno vprašanje:	ali	je
kajenje pregreha; če ni, zakaj ni; če pa je, zakaj je
temu tako, oziroma koliko cigaret sme pravoverni kristjan pokaditi na dan, ne da bi pri tem grešil! To je seveda v zvezi iz najnovejšimi tezami o škodljivosti kajenja in vzrokih raka, in tako skuša tudi Cerkev o-svetliti to vprašanje z ((nadnaravne* plati; ali bo dober katoličan kadil, če ve,
Tržačanka Federica Ranchi, Giancarlo Šablone In mali Ronal-do Bonacchi, ki igrajo v »Dolgi modri cesti», ki ga te dni dajejo v enem izmed tržaških kinematografov
 ....................  n	iiiiiiiiiiiiiiiiM	n	■■■■iiniimi iiini imun 11, milnim m
POMENEK 0 JEZIKU
Napram nasproti, proti, do
Dostojen
spodoben
NI PRAVILNO:
Njegovo vedenje napram staršem ni bilo lepo. Napram odjemalcem mora biti trgovec vedno vljuden. Vsakdo ima dolžnosti napram svoji domovini.
PRAVILNO JE:
Njegovo vedenje do staršev (nasproti staršem) ni bilo lepo. Oo odjemalcev (nasproti ali prot; odjemalcem) mora biti trgovec vedno vljuden. Vsakdo ima dolžnosti do svoje domovine (nasproti ali proti svoji domovini).
* h« *
NI PRAVILNO:
Prav bi bilo. da m tud mi postavili našemu rojaku dostojen spomenik. No, ta pa je zaslužil dostojen	_____________
odgovor! Povsod mora biti človek dostojno oblečen. Z dostojnim obnašanjem se vse doseže. Pogovor je bil na dostojni višini.
PRAVILNO JE:
Prav bi bilo, da bi tudi mi postavili našemu rojhku primeren spomenik. No, ta pa je zaslužil primeren odgovor! Povsod mora biti človek spodobno oblečen. S spodobnim vedenjem se vse doseže. Pogovor je bil na primerni višini.
* * *
NI PRAVU,NO:
Vsi, ki so iz Tržaškega, se razločijo ■ po govorici. V Gorišnem pridelajo mnogo povrtnine. V Koroškem pa je povsod precej dobrih pevcev.
PRAVILNO JE:
Vsi, ki so s Tržaškega, se razločijo po govorici. Na Goriškem pridelajo mnogo povrtnine. Na Koroškem Je povsod ...
Na Slovenskem, Koroškem, Primorskem, Koprskem, Poljskem, Goriškem, Francoskem. Povsod pride potem zaradi tega s: s Slovenskega, Koroškega, Primorskega...
Tržaškega V Goriškem
da bo to škodilo njegovemu zdravju?
Glede tega je nastal spor med teologi. Kako je prišlo do tega?
V septembru letos se je v Rimu vršila izredna generalna kongregacija jezuitov. Pred tem je papež na nekem sestanku za družinska vprašanja postavil vprašanje, ali naj se vdove ponovno omože. pri tem pa svetoval vdovam po vsem . svetu, naj se po smrti svojih mož odrečfejo nadaljnjemu zakonskemu življenju. Ko je potem govoril na kongresu jezuitov, je Pij XII. svetoval ne le jezuitom, ampak tudi drugim redovnikom, naj se pogumno odrečejo vsem odvečnim stvarem, Vštevši tudi tobak. Pregrešne stvari, po papeževem mnenju, niso le predolge letne počitnice, zabavi namenjena potovanja itd., ampak tudi kajenje, zlasti kajenje cigaret.
Toliko je o tem dejal Pij XII. On sam je nekadilec; toda med redovniki imamo tudi strastne kadilce, in nič ni čudnega, če so papeževe besede naletele na velik odmev. Ko so vprašali nekega jezuita iza njegovo mnenje v tej zvezi, je le-ta sicer diplomatsko, a dovolj jasno izjavil, da hudi kadilci med jezuiti nimajo namena odreči se kajenju, češ da je tobak za mnoge navaden luksuz, za nekatere pa nujna potreba.
Te dni je papeževo stališče o kajenju ((teoretsko* obdelal v katoliškem magazinu «Ave Maria* eden od vodilnih 'katoliških strokovnjakov za kanonsko pravo, dekan teološke šole katoliške univerze v Washingto-nu, pater Connell, ki je prav tako nekadilec. Kanonski zaključek patra Connella se glasi:	Cigareta postaja v
splošnem pregrešna šele po tretji škatlici na dan! Pri tem pater Connel izhaja iz «drugačnega stališča* kakor Pij XII. On smatra prav tako, da se posameznik ne sme po neumnosti izpostavljati nevarnostim, hkrati" pa
smatra, da ima kajenje svoje dobre in slabe strani, in da je treba zato tehtati ene in druge. Učenjaki — pravi on — so dokazali sicer, da pretirano kajenje povečpje verjetnost rakastega obolenja, toda pri zmernem kajenju je nevarnost minimalna. Majhna nevarnost pa se sme tvegati tudi v primeru, da je edino dobro v vsej stvari le odmor in ugodje. Ali ni dovoljeno jahati na konju samo za zabavo, kljub temu, da obstaja nevarnost, da človek pade in si zlomi vrat? se vprašuje pater Connell, popravljajoč tako mnenje svojega vrhovnega
poglavarja. In tako je _ 7a_ ključuje pater — kajenje za I zdravega kadilca samo lahek, oprostljiv greh. Ce gre za bolnega človeka, je v tem primeru kajenje hujša pregreha. Vsekakor je po mnenju patra Connella velik greh, ki ga Cerkev ne more odpustiti, če kadilec pokadi več kot tri škatlice cigaret na dan! Ne bi mogli reči, da je pater Connell ozkosrčen!
Ko komentira Vs0 t0 za-
devo, pripominja neki časopis, da bo moral Connell svojo, sicer liberalno raču-nico spremeniti, če bo upošteval cigarete s filtrom! Poleg tega pa nam manjkajo verske odredbe glede o-stalih vrst tobaka.
S tem pa diskusija še ni zaključena. Da bo treba tudi neke druge stvari urediti s predpisi, dokazuje tudi članek jetzuitskega teologa Armanda Guidettija, ki ga je objavila milanska «Epo-ca». Guidetti proučuje verske plati diete An pitja. «0-seba, ki skuša s silo obdržati svojo vitkost, spravljajoč pri tem v nevarnost svoje zdravje — zagreši smrtni greh.* Ta teolog pripominja poleg tega, da je pregrešno sodelovati v družbi, ki prekomerno pije in je. Tako se tudi po mnenju Guidettija «popolna pijanost dokončno smatra za smrtni greh, medtem ko je nepopolna pijanost, ki prinaša le zameglitev razuma, le lažji prekršek.» (Ne smemo pozabiti, da se v Italiji pridela precej vina!).
Toda predmet dolgih pogajanj v teh razgovorih je bilo vprašanje ustanovitve neke japonske trgovinske agencije, ki naj bi vzela v svoje roke vse trgovinske odnose s Sovjetsko zvezo. Spričo okoliščine, da nikakor ne bi bilo mogoče doseči sporazuma o tem vprašanju, so to vprašanje odložili. Sovjetsko stališče je bilo, da bi podobna a-gencija dejansko omejevala trgovinsko izmenjavo med obema deželama, medtem ko je japonski minister za zunanje zadeve Fujijama izjavil, da bodo vsak «Primer neumirje-ne trgovske konkurence med japonskimi trgovci, do katere bi moglo priti zaradi pomanjkanja nekega enotnega trgovinskega organa, preprečili s tem, da bo vlada skrbno pazila na take primere*. Zaradi tega določeni politični opazovalci v Tokiu pričakujejo od vlade ministrskega predsednika Kišija, da bo posvetila največjo pozornost potem, po katerih se bo v bodoče vršila trgovinska izmenjava s Sovjetsko zvezo, in pri tem o-menjajo )tri načine; ministrstvo zunanjih zadev, ministrstvo za poljedelstvo in gozdove ter ekonomska planska a-gencija.
Japonski poslovni ljudje in politični opazovalci pripisujejo velik pomen tej pogodbi ne samo zaradi bodoče razširitve trgovinskih zvez s Sovjetsko zvezo, ampak tudi zaradi tega, ker smatrajo, da je ta pogodba dejansko precedens za trgovinske odnose Japonske «z drugimi komunističnimi deželami*. To zadeva predvsem japonsko-kitajske trgovinske odnose, ki jih do sedaj še niso vzpostavili tudi kljub velikemu pritisku, ki ga na vlado vrše poslovni japonski krogi. Toda uspešni ■ zaključek trgovinskih razgovorov s Pekingom in nato vzpostavljanje normalnih japonsko-kitajskih diplomatskih odnosov — to sta dve zahtevi, ki jih resno postavljajo vladi ministrskega predsednika Kišija. Ce že ni v stanju takoj ustreči tej drugi zahtevi, pa more — kakor smatrajo v Tokiu vsekakor napraviti mnogo, da bi čim-prej prišlo do izvršitve prve zahteve. Zaključitev trgovinskih razgovorov je prav gotovo zelo važna za japonske poslovne kroge, ki vidijo v Kitajski najpomembnejše tržišče za japonsko industrijo, kar je Kitajska dejansko tudi vedno bila. Po mnenju političnih opazovalcev ni več daleč dan, ko bodo Ljudsko republiko Kitajsko priznali de faeto.
Po drugi strani nudi sklenitev sovjetsko-japonske trgovinske pogodbe veliko upanje japonskim poslovnim ljudem tudi za morebitno kasnejše
sodelovanje Japonske v sovjetskem načrtu za razvoj Sibirije. Industrijsko razvita Japonska — poudarjajo v Tokiu — je v ugodnem geografskem položaju nasproti Sibiriji, pa bi mogla spričo tega sodelovati pri uresničenju tega načrta, ne da bi pri tem kakorkoli škodila sovjetskim industrijskim koristim.
Končno se v Tokiu poudarja, da sklenitev trgovinske pogodbe približuje rešitvi tudi druga sporna japonsko-sovjetska vprašanja. Pričakujejo, da bo sedaj prišilo «do večjega sovjetskega razumevanja* za japonske koristi na Severnem Pacifiku in da bo «pogodba o trgovini navedla Moskvo, da bo z večjo naklonjenostjo gledala na gospodarski pomen, ki ga ima za Japonsko ribolov v severnih vodah*.
iiiiiiiiiiinliiiHtiiiiiiiiiitiiimiHiiliiiiiiHiiniii
KULTURNE NO VICE
Mariborska Opera
Mariborska Opera je pred dnevi gostovala v Ljubljani z dvema predstavama, z «Aido» in sFigarovo svatbo*. Po mnenju umetnostnega kritika Va-lensa Voduška pripada levji delež uspeha obeh predstav, kakor tudi umetniškega vzpona mariborske Opere brez dvoma dirigentu in direktorju, Tržačanu Jakovu Cipciju.
Knjiga o Resslu
V izdaji zbirke Tehniškega muzeja Slovenije je izšla pred dnevi zanimiva knjižica prof. Vladimira Murka o pomembnem znanstveniku in izumitelju ladijskega vijaka Josipu Resslu. Knjiga, ki obsega čez 200 strani, odkriva marsikaj novega o Resslu, ne samo kot izumitelju vijaka, ampak tudi kot pomembnem gospodarskem delavcu na slovenskih tleh.
«Nagrada za dobroto
V Italiji so ustanovili novo filmsko nagrado, ((Nagrado za dobroto*. Podelili jo bodo vsako leto enemu igralcu in enemu režiserju. Letos so na majhni slovesnosti v Gabbia-nu Monferratu prvič podelili to nagrado. Prejela jo je i-gralka Giulietta Mašina za svoji vlogi v filmih «Cesta» in «Cabirjine noč i*. Nagrado režiserja je prejel njen mož, Federico Fellini, za režijo o-beh filmov.
iiiimHMMiiiinmiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiintvtiiimmtiHiMitimiiiiiifniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiKiiiiini
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
GARIBALDI IN SIBMIS L. Enler in Antarktika
V zadnjih dneh je italijanska poštna uprava dala v promet nekaj novih znamk. 150-letnici Garibaldijevega rojstva sta posvečeni dve znamki majhne oblike.
Znamka za 15
“r ?e zeI,enka" >....	stoslve barve
in na njej vi-
 	dimo portret
g§!	velikana, ki je
odločno pripomogel k itali-janski združitvi. Na znamki za 110 lir vidimo Garibaldija na konju, v ozadju pa je prikazan zemljevid Južne Amerike in Evrope, saj je znano, da so Garibaldija nazivali «Junaka dveh	svetov*, ker se
je boril tudi	za neodvisnost
južnoameriških držav. Ta znamka je vijoličaste barve.
Druga znamka za 15 lir' je bila posvečena stoletnici sve tega Dominika Savia in je vi-joličastorčrne barve. Vinjeta prikazuje sv. Dominika, kako poučuje otroke.
Dne 6. decembra je na Pin-skem izšla znamka za 30 Mk, posvečena znanemu skladatelju Jeanu Sibeliusu, ki je u-mrl preteklega septembra. I-stočasno je -izšla tudi znamka v počastitev 40-letnice neodvisnosti.
V Posarju so bile do pred enim letom v prometu posebna pOsarske znamke, ki so jih filatelisti zelo iskali. Januarja letos je Posarje bilo priključeno (a le politično, ne ekonomsko) nemški zvezni republiki in ta je sklenila, da se v Posarju ohranijo posebne znamke, seveda z ustrezni-
poi nazivi o državni pripadnosti. Tako smo dobili znamke z nazivom «Saarland — Deutsche Bundespost*. Poleg izrednih priložnostnih znamk so bile letos v prometu v Posarju tudi znamke z glavo predsednika Heussa in seveda z ustreznim napisom za to deželo. Vrednost znamk pa je bila izražena le s številkami in mnogi niso vedeli, ali so še v veljavi francoski franki ali pa je ta vrednost označena v nemških markah. Pred enim mesecem je poštna u-prava končno razvozljala u-ganko in odredila odvzem iz prometa vseh dosedanjih po-sarskih znamk s Heussovim pprtretom in izdapje znamk z enako vinjeto in z enakimi nominalarni, a z označbo *F» poleg številk, ki označujejo nominalo. Tako bo vsakdo vedel. da se tu še vedno uporabljajo francoski franki. No-minale nove serije bodo sledeče: 1, 3, 5, 6, 19, 12, 15, 18, 20, 25, 30, 35, 45, 50, 70, 80, 90, 100, 200 in 300 frankov. Barva znamk bo različna od dosedanje.
Organizacija Združenih narodov bo izdala 10. februarja prihodnjega lefa dve znamki, posvečeni »Mednarodnemu odboru za atomsko energijo*. Nominala znamk bo 3 in 8 centov. Vinjeta na znamki bo prikazovala grb OZN razsvetljen od enega atoma, kar simbolizira uporabo atomske energije v miroljubne namene.
Kot vsako leto, tako je tudi letos točno 1. decembra iz-
šla znana in priljubljena švicarska serija »Pro Juventu-te», ki je tudi letos posvečena metuljem in hroščem. Tudi letos je znamke tiskala priznana tiskarna Courvoisier in so tiskane v večbravnem tisku.
Prva znamka, ki je vsako leto posvečena enemu znanemu švicarskemu možu, je bila tokrat namenjena znanemu matema-* tiku in astronomu Leonhardu Euleru, ki se je rodil pred 250 leti v Baslu, kjer je tudi poučeval na tamkajšnji univerzi.
Dobrodelne znamke v korist mladini so izdali tudi na Nizozemskem in v Luksemburgu. Na Nizozemskem je izšlo pet znamk, na katerih so prikazani portreti otrok, delo modernih slikarjev, v Luksemburgu pa so izdali priznano serijo »Caritas*, ki jo letos sestavljajo tri znamke, na katerih vidimo grbe treh luksemburških kantonov. Luksemburga, Merscha in Viandena.
Zbiralcem tematike se odpira novo področje, in sicer področje znamk, ki prikazujejo zemljevide in motive na severnem in južnem tečaju. Poleg številnih znamk, ki so jih izdali v preteklih letih z raznimi zemljevidi, so v zadnjem času nekatere džave izdale znamke, ki prikazujejo življenje svojih odprav na Antarktiki. Avstralija je izdala celo posebno znamko, ki jo uporabljajo samo v avstralskih naselbinah na Antarktiki, zadnja pa je na vrsti Belgija, ki je izdala zndm-ko z doplačilom v korist bel gijske odprave. Na znamki so vidni vprežni psi, ki počivajo na snegu,
M. V.
Po obisku Ljubljančanov
Odličen
koncert
Gojenci ljubljanske Srednje glasbene šole so že nastopili v Trstu in nas seznanili z visoko storilnostjo tega zavoda. Novo gostovanje nam je še utrdilo prepričanje o nenavadno visoki zmogljivosti učnega osebja in, to smo tudi dolžni zabeležiti, o resnosti in ljubezni, s katerima gojijo mladi Ljubljančani umetnost zvokov,
To pot so nastopili izbrani solisti in pevski zbor zavoda. Vsi mladi solisti, ki smo jih spoznali na tem večeru, spadajo v- tisto vrsto nadpovprečno ali celo izredno nadarjenih mladeničev, ki z vztrajnimi vajami in globoko predanostjo glasbi lahko dosežejo zavidljive uspehe in imajo vse pogoje, da postanejo priznani umetniki. Po svoji zrelosti nas je posebno presenetil flavtist Rudi Pok, ki zna že podrejati izvrstno tehniko, učinkovito diferenciacijo zvočnosti in naravno igro dinamike ter agogike zahtevam pristno občutene ter učinkovito posredovane interpretacije. Enako močno presenečenje nam je pripravila trinajstletna pianistka Marija Kocijančičeva t svojim nežnim in po svoje lepo občutenim, čeprav šolskim Chopinom Njena še majhna roka je kos razsežni arpegira-ni akordiki, pa tudi dinamično stopnjevanje odkriva sposobnost, ki znatno presega povprečje pri otrocih njenih let. Zato ni bil njen Chopin prav nič izmaličen — kot se pretežno dogaja pri šolskih akademijah — in je pričal o njeni naravni muzikalnosti. Kdor ji je določil spored, ni pomislil, kako enolično zveni zaporedna izvedba treh skladb — in povrhu še istega avtorja — v isti ali v preveč sorodni tonaliteti (cis-mol, Dej dur, cis-mol). Nikakor ni slabo, in to iz psiholoških razlogov, da se pri izbiri skladb mojstrov tonalne glasbe oziramo tudi na to. Harfistka Štefka Žužkova ubira strune s tehnično zanesljivostjo; občutljiva narava ji zagotavlja uravnovešeno in zadeto interpretacijo. Sopranistka Ljudmila Siljanova ima nedvomno krasen in nežen glas; toda po skromnem sporedu, ki nam ga je podala, si ne moremo ustvariti zanesljive in popolne podobe o njeni zmogljivosti. Njen delež pri koncertu je bil sploh prekratek, da bi se mogla dodobra vživeti.
Tudi mlada violinistka Radka Dimitrova je zelo nadarjen a,- všeč nam je bila predvsem topla spevnost, ki jo doseže; tudi njena tehnika je dovolj zanesljiva; pač pa ji je učitelj zaupal skladbo, k* odločno presega njene tehnične sposobnosti in predvsem njeno interpretativrtfc zrelost. Poslednje je bilo čutiti po fragmentarnosti in nepopolni vži-vetosti njenega podajanja. Ko bi igrala primernejšo skladbo, bi verjetno lahko beležili njen nastop z izrazi navdušenja.
Najbolj dovršena je nedvomno bila storitev pevskega zbora. Glasovni material, ki ga nudi dirigentu tak zbor, gotovo ni najboljši; v vseh šolskih zborih se člani pogosto-mo menjavajo; izobrazba in zrelost članov se komaj oblikujeta; vse to smo dolžni u-poštevati, če naj ne bo ocena enostranska in celo nesmiselna. Z ato nas je toliko bolj presenetilo, kar je dirigent prof. Janez Bole dosegel. Spored sam je bil tako zahteven, da se takega redko lotijo naši najboljši poklicni in reprezentativni zbori. Obsegal je tri tehnično in inierpretacijsko težke renesančne poli/onske skladbe (Gallus, Monteverdi, Palestrina), štiri odlična dela tržaških skladateljev (Kogoj, Mirk, Pahor, Vrabec), čudoviti Lajovičev mPomladni spev* in še dve narodni pesmi v dovršeni umetniški priredbi.
Interpretacija vseh teh del, brez izjeme vseh, je dosegla popolnost, ki je nismo vajeni, čeprav imamo Slovenci veliko število odličnih pevskih zborov, Težko nam je izbrati izmed vseh pesmi nekatere; toda zaradi vzornega podajanja moramo posebej beležiti predvsem Lajovičev ((Pomladni spevu in Pahorjev sOčenai hlapca Jerneja». Takih izvedb teh dveh del nismo še slišali. Za to gre posebno priznanje umetniški postavi dirigenta.
Ce primerjamo zmogljivost Slovenskega vokalnega okteta, ki ga je prof. Bole vodil od njegovega nastanka do nedavna, z zmogljivostjo tega srednješolskega zbora, moramo u-potoviti — in to storimo z največjim veseljem — da so bodisi po resnosti, ki so jo zastavili v svojo nalogo, bodisi po umetniški kakovosti storitve, ljubljanski srednješolci vredni najvišjega priznanja.
Po tako resnem in kakovostnem sporedu je motil zaključni temperamentni zahvaljeval. ni obred. Prireditve Glasbene Matice nimajo zgubiti prav ničesar, če bodo take manifestacije v bodoče izostale
Gorlško-beneški dnevnik
Interpelacija svetovalcev PSI Pizzula in Grassija
Za uresničitev 116. sklicati kongres
čl. ustave v Vidmu
Vprašanje avtonomne dežele Julijska krajina ■ Furlanija terja takojšnjo rešitev ■ Na videmskem kongresu bi se lahko načela vprašanja ekonomskih koristi posameznih pokrajin
Občinski svetovalci PSI Fer-ruccio Pizzul in pokrajinski svetovalec iste stranke Pie-tro Grassi »ta včeraj naslovila na občinski in pokrajinski odbor interpelaciji v zvezi z uresničitvijo 116. člena ustave, ki predvideva ustanovitev avtonomne dežele Julijske krajine — Furlanije.
V interpelaciji se socialistična svetovalca zavzemata za kongres občinskih in pokrajinskih upraviteljev, ki naj bi se vršil v Vidmu in katerega naj bi sklical videmski župan. Na tem zborovanju, ki bi se moral zaradi važne teme tudi čimprej vršiti, bi številni zastopniki občinskih in pokrajinskih uprav bodoče avtonomne dežele Julijska krajina — Furlanija obravnavali tudi tista osnovna vprašanja, ob katere bodo pozneje trčili, predvsem zaradi ekonomskih interesov in nujnega gospodarskega sožitja, do katerega bo v okviru pokrajine tudi prišlo.
Podobna zborovanja ali kongresi so se vršili tudi v drugih deželah in povsod je bil odziv raznih političnih strank in skupin zelo velik. Prišli so vsi, razen desničarjev, ki sc proti vsaki avtonomiji.
Razčiščevalna akcija nevarnih vojnih izstrelkov
Med drugim je vojaški oddelek
našel tudi 15 ročnih bomb
Goriška kvestura je sporočila, da je v sodelovanju z vojaškim oddelkom iz Vidma in Padove te dni zaključila raz-čiščevalno akcijo za odstrani tev vojaških izstreikov, ki so jo omenjeni oddelki pričeli 25. oktobra letos. Na področju Goriške so v tem času odstranili eksplozive iz 733 izstrelkov 75 mm veličine, 6 po 105 mm, 1 po 152 mm, 1 po 305 mm ve-
ličine. itd.; nadalje so našli in uničili še 15 ročnih bomb m še nekatero drugo nevarno o-rožje, na katerega bi lahko naleteli predvsem kmetje, ali pa otroci, ki stikajo radi za takšnimi stvari, ki največkrat leže samo nekaj prstov pod zemeljsko površino.
seja
pokrajinskega sveta
Sinoči so se ponovno sesta-i pokrajinski svetovalci na
redno sejo, na kateri so pozno v noč obravnavali številne točke dnevnega reda, ki ga na zadnji soji preteklega tedna niso izčrpali.
 «»-------
Ul. del Carso za promet zaprta
Goriška občina obvešča, da je te dni, zaradi del na ureditvi kanalizacije v spodnjem •delu Štandreža, prehod v Ul. Carso in Ul. Polo za promet zaprt.
ASK »Simon Gregorčič« vabi
Jutri zanimiv literarni večer
Svoja dela bodo čitali tudi mladi literati iz Tolmina in Trsta
Tudi letos so goriški srednješolci in visokošolci, člani ASK ((Simon Gregorčič* pripravil za jutri 21. decembra zvečer ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ascoli literarni večer. Ta kulturni dogodek goriške mladine bo toliko pomembnejši, ker bodo poleg goriških srednješolcev in akademikov čitali svoja dela tudi mladi literati iz Trsta m Tolmina, ki so nanj vabljeni. Vsekakor zaslužijo mladi organizatorji vso pozornost ne samo slovenske mladine na Goriškem, marveč tudi odraslih, ki jim je pri srcu razvoj in kulturno delovanje slovenske manjšine nasploh.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura 2,4 stopinji C, najvišja pa 9,4.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiii
S seje goriškega občinskega sveta
Podjetje «ATA» bo še nadalje vzdrževalo mestne avtobusne proge
Ali se ne bi lahko vzpostavila avtobusna zveza z Moso? - Trije pregledniki občinskega obračuna za 1957. leto
Po odobritvi proračuna občinskih podjetij za prihodnje Teto 1958, so goriški občinski svetovalci na redni seji občinskega sveta, ki je bila v sredo zvečer, prešli na obravnavanje ostalih točk dnevnega reda. Tako so odobrili sklep odbora za ureditev nadaljnjih 510 m potoka Koren, kar bo stalo občino novih 38 milijonov lir. v Ul. Torriani bodo na osnovi sklepa občinskega sveta občinska podjetja lahko zgradila stanovanjsko poslopje za svoje uslužbence in to na zemljišču občine, prav tako pa je občina prodala v isti ulici neko svoje zemljišče zasebniku Miklušu. Občinski svetovalci so nadalje odobrili nakup zemljišča na Svetogorski cesti, kjer bodo v kratkem zgradili vojašnico za obmejne organe in majhnega zemljišča v Standrežu, na katerem so orožniki pred ča-
llllltllinillllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIMI
Včeraj in danes v SAFOG
850 delavcev in uradnikov voli novo notranjo
Včeraj so se pričele v goriški livarni SAFOG volitve za novo notranjo komisijo podjetja. 850 uslužbemh delavcev in uradnikov voh šest novih predstavnikov, katere bo v prihodnjem letu čakalo nekaj težavnih nalog sindikalnega in socialnega značajg. Verjetno bodo volilni rezultati znani is tekom današnjega dne.
Nočni urnik javnih lokalov za praznike
Goriška policija obvešča vse lastnike javnih lokalov (razen vinotočev in krčem), da se bodo v dneh 24., 25. in 31. decembra letos ter 1., 5. in 6. januarja 1958 lahko ravnali po nočnem urniku, ki je v veljavi v naši pokrajini.
Urnik trgovin za praznike
Na osnovi prefektovega dekreta z dne 10. decembra 1957 je pokrajinska zveza trgovcev objavila urnik trgovin za bližnje praznike, ki bo veljaven v naši pokrajini;
V nedeljo 22. decembra so lahko vse trgovine z oblačil-
nimi predmeti, pohištvom in galanterijo odprte od 15. pa do 20. ure.
V ponedeljek 23. decembra so lahko odprte vse trgovine do 20. ure.
V torek 24. decembra so lahko vse trgovine odprte ves dan in tudi zvečer do poljubne ure.
V sredo 25. decembra na dan božiča bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure.
V četrtek 26. decembra na praznik sv. Stefana bodo trgovine tudi zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
 «*------
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Portoni-Bassi v Rastelu 27, tel. 33.49.
- KINO ~
CORSO. 16.30: tclnterludij*, R. Brazzi, J. Alyson, v cinema-scopu in v barvah.
VERDI. 1700: «Krog maščevanja*, R. Scott, v cinemasco-pu.
VITTORIA. 17.00: «Nebo brez
zvezd*. E. Schuman, E. Kat-thaus.
CENTRALE. 17.00: «Mož z za-pada», G. Cooper. MODERNO. 17.00:	»Tramvaj
so ukradli*.
som zgradili svojo vojašnico. Odobren je bil tudi znesek 50.000 lir, s katerimi je občina priskočila na pomoč Rdečemu križu, ki je kupil nov rešilni avto.
Dr, Maria Bassija so nato imenovali v upravni odbor ECA, svetovalce Agatija, Can-dussija in Croccetija pa za preglednike občinskega obračuna za leto 1957.
Več časa so svetovalci porabili za razpravo, odnosno predlog odbora, da se tudi za prihodnje leto obnovi sporazum s tržaškim podjetjem «ATA», ki vzdržuje mestni avtobusni prevoz v Gorici. Svetovalec Battello (KPI) je izrekel bojazen nad nekaterimi spremembami na avtobusnih progah, ki naj bi negativno vplivale na zaposlene u-službence in lahko tudi predstavljale nevarnost za njihovo zaposlitev. Svetovalec Pizzul (PSI) pa je izrazil željo prebivalcev Moše, da bi se tudi s tem krajem vzpostavila redna avtobusna zveza, ki veže sedaj naše mesto že do Ločnika. Zupanov odgovor na to zadnje vprašanje se je glasil, da mora sama občina Moša rešiti to vprašanje, nato pa je predložil svetovalcem v odobritev podaljšanje sporazuma s podjetjem ATA tudi za leto 1958. Občinski svet je županov predlog soglasno sprejel.
 «»------
Seja pokrajinskega odbora
Tržaške cvetlične razstave naj se udeleže tudi goriški cvetličarji
Zadnja seja pokrajinskega odbora, ki je bila ta teden je odbornike dolgo zaposlila: reševati so morali vrsto vprašanj, od katerih so bila nekatera od precejšnje važnosti. Potem, ko so sprejeli koristne ukrepe za nezakonske o-troke, za katere skrbi gori-ška pokrajina, so odborniki sprejeli sklep, po katerem bo goriška umobolnica v kratkem za stalno zaposlila večje število bolničarjev, ki so pred kratkim opravili strokovni izpit. Nato je odbor obnovil sporazume z nekaterimi občinami, med njimi tudi doberdobsko, za redno vzdrževanje občinskih cest, ki sekajo pokrajinske ceste v njihovem območju. Odobrili so nadaljnjih 5 milijonov lir kot deveti obrok celotne vsote, ki jo pokrajina dolguje podjetju, ki gradi novo trgovsko-teh-nično šolo v Gorici.
S sklepom odbora pokrajine j
bo goriška umobolnica kmalu prejela tudi dva televizijska aparata in bo tako storjen korak naprej za modernizacijo te velike goriške bolnišnice.
Po obnovitvi naročnin za nekatere tehnične časopise, ki jih potrebujejo pokrajinske ustanove, je odbor sklenil izplačati predujem stroškov nekemu podjetju, ki je izvršilo mizarska dela v pokrajinski stavbi v Ul. Rismondo.
Končno je odbornik Grigo-lon poročal o cvetlični razstavi, ki bo prihodnjo pomlad v Trstu. Ta razstava bo velikega pomena za vso državo, ker bodo na njej razstavljali najboljši italijanski cvetličarji. Zaradi tega se tudi goriška pokrajina obrača na domače cvetličarje, da se odzovejo povabilu organizatorjev in v Trstu razstavijo najlepše cvetice, ki jih pri nas gojijo. Pokrajina bo pripravila tudi posebno nagrado za tiste goriške cvetličarje, ki se bodo udeležili koristne razstave.
Športni dnevnik
Zaključne priprave za tekmo Italija -Portugalska
Na včerajšnjem treningu osem golov v 22 minutah
Danes popoldne prispejo Portugalci, zvečer pa jugoslovanski sodniki Dr. Foni bo sporočil postavo danes zvečer
FIGC SPOROČA
Prenosa tekme po televiziji ne bo!
CASELECCHIO, 19. — Današnji program nogometnih re. prezentantov se je odvijal točno po programu, ki ga je že včeraj napovedal tehnični ko misar dr. Foni. le da je zaradi ostrega mraza odpadel jutranji sprehod, kar pa je tudi že bilo predvideno.
Po jutranjih masažah je dr. Foni zbrat igralce k teoretski uri. Dr. Foni je reprezentantom predvsem govoril o njihovih nedeljskih nasprotnikih, ki jih je videi igrati januarja v Lizboni v nočni tekmi proti Irski in nato maja proti Italiji. Foni je pri tem seveda opozarjal na nevarnost Portugalcev v bojazni, da ne bi njegovi izbranci vzeli tekme preveč na lahko in preyeč samozavestno.
Schiaffina, ki se je včeraj pridružil ostalim, je skrbno pregledal zvezni zdravnik dr. Ferrando, «i je ugotovil, da je «oriundo» v dobri fizični kondiciji in da mu je vnetje v grlu skoraj povsem izginilo tako. da se je lahko skupno z drugimi udeležil popoldanskega treninga.
Trenjftg na bolonjskem stadionu se je začel ob 14.30. Do 15.20 so reprezentanti izvajali v glavnem atletske vaje in v dveh skupinah igrali z žogo na kratke pasove in z glavo.
Sledila je 22 minut trajajoča igra na dvoje vrat. za katero je Foni sestavil dve skupini: eno iz napadalcev in s Corradi-jem, drugo pa iz branilcev. Na eni strani so tako igrali: Bu-gatti, Montuori, Gratton, Piva-telli, Sehiaffino, Firmani, Ghig. gia in Corradi na drugi pa Panetti, Ghiappella, Ferrario, David Cervato. Segato, Robbot-ti in za dopolnitev števila pomožni trener Ferrari. Sodil je dr. Foni, ki je od časa do časa priskočil na pomoč branilcem.
Med igro so člani obeh skupin pazili predvsem na razvijanje igre in manj na doseganje golov, kljub temu pa je bilo doseženih 8 golov, od katerih so jih 5 dali napadalci in 3 branilci. Za napadalce »o bili uspešni Firmani dvakrat, Corradi dvakrat in Gratton, za branilce pa Chiappella, Ferrario in Segato.
Po zaključeni igri je dr. Foni še posebej kakih 10 minut treniral oba vratarja.
Po treningu so se'igralci podali — kot običajno — v kina,
MARCONI-WATERMAN
28. januarja
v Londonu
LONDON, 19.	-
Evropski prvak sred. nje kat. Italijan Emi-ho Marconi bo hranil svoj naslov 28. januarja v Londonu proti prvaku britanskega imperija Petru Watermanu. Londonski organizator Jack Solomons je dejal, da je britanska kontrolna komisija za boks soglasna s tem, da naj velja ta dvoboj kot izločilni z.i n a s 1 o v svetovnega prvaka. Zadnji dvoboj med Marconijem in iVatermanom, ki je maja v Rimu m
PETER WATERMAN
veljal za naslov, je bii se je končal neodločeno.
zvečer pa so se vrnili v hotel v Caselecchio. Za jutri dopoldne ni predviden sprehod zaradi mraza m vlage.
Dr. Foni je izjavil, da bo jutri zvečer sporočil postavo, s katero bo Italija nastopila proti Portugalski.
Zanimanje za nedeljsko tek. mo je medtem vsak dan večje in povpraševanje po vstopnicah narašča. Računajo, da je bilo doslej prodanih samo v Milanu in okolici 40.000 vstopnic, Zaradi tega je gotovo, da se bo v nedeljo na stadionu San Siro zbralo najmanj 90.000 gledalcev.
Portugalska enajsto-rica bo prispela v Milano z letalom jutri ob 16.10, v soboto dopoldne pa bo imela na stadionu kratek kondicijski trening.
Prihod jugoslovanskega sod. nika Ezia Damianija in stranskih sodnikov Stefanoviča ih Lemešiča je najavljen za jutri z vlakom ob 21.30.
RIM. 19. — Tajništvo italijanske nogometne zveze FIGC sporoča, da je severnoirski nogometni zvezi javilo svoj pristanek na datum 15. januarja 1958 za ponovno tekmo med Severno Irsko in Italijo in pristanek na madžarsko sodniško trojico, ki je že bila določena za tekmo 4. decembra.
V zvezi z nedeljsko tekmo med Italijo in Portugalsko v Milanu pa je zveza sporočila, da so netočne vesti tiska in da ni bil sklenjen noben sporazum med FIGC in RAI-TV glede televizijskega prenosa tekme. Nasprotno je zelo verjetno, da tekma ne bo prena-šana po televiziji.
Zakasnele priprave zaradi pomanjkanja snega
Najboljši slovenski smučarji od včeraj na skupnih treningih
Skakalci na Pokljuki, alpski tekmovalci pri Jezerskem, tekači na dolge proge pa na Pohorju
LJUBLJANA, 19. — Medtem ko so smučarji v nekaterih evropskih državah že nekaj časa precej aktivni, pa je bilo o slovenskih doslej le malo slišati, čeprav do svetovnega smučarskega prvenstva ni več tako daleč. Vendar pa je treba v opravičilo takoj povedati, da so priprave smučarjev vedno odvisne od snežnih razmer doma.
Smučarska zveza je že dlje časa pripravljala tečaje, ki pa jih ni mogla izvesti, ker nikjer v Sloveniji ni bilo dovolj snega. V zadnjih dneh pa je le zapadlo nekaj snega in zato so na Smučarski zvezi sklenili, da se danes začno zvezni tečaji za skakalce in alpske tekmovalce.
Na zveznem tečaju za skakalce, ki bo na Pokljuki, so se sinoči zbrali tile skakalci: Zidar, Langus, Rogelj. Gorišek, Krznarič, Gorjanc, Adle-šič, Oman, Rojina in Jemc. Tečajniki bodo pod vodstvom trenerja Franca Priboška trenirali nekaj dni na Pokljuki
IllllllllJillllllllll   IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIM I
Program «mrtve sezone* in norme
Priprave jugoslovanskih atletov za evropsko prvenstvo v Stockholmu
Za sedaj je na skupne treninge pozvanih 29 kandidatov (18 atletov in 11 atletinj)
in če se bodo snežne razmere v Planici izboljšale bodo odšli na večjo skakalnico V Planico.
Na zveznem tečaju za alpske tekmovalce, ki ga bosta vodila trenerja Janko Krmelj in Marjan Magušar od 17. do 22. decembra pri Češki koči nad Jezerskem, so se zbrali tile alpski tekmovalci in tekmovalke: Stefe, Mulej, M. Lukane, Ilija Pogačnik, Sumi, Janc, Lakota. Stritih, Lunežnik, Rozman, Lebe, Katnik, Fanedl, Cop (Blejska dobrava), Cop (Jesenice) Klinar ter Slava Zupančič in Meri Ker-štajn.
Tekači, okoli 30, pa trenirajo pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Knifica na Pohorju pri Ribniški koči. To sta pravzaprav dva združena tečaja — zvezni in republiški.
k
BOKS
— enkrat 29:45.0 in 29:50.0. 3000 m ovire — enkrat 8:52.0 in 8:55.0, maraton — 2 uri in 28 minut, 110 m ovire — enkrat 14.3, dvakrat 14.5, 400 m ovire
— enkrat 52.8, dvakrat 53.2. 4x100 m — dvakrat 41.0, 4x400 m — dvakrat vsi štirje tekmovalci 48.5, višina — enkrat 202 in dvakrat 200, daljina — enkrat 740, dvakrat 730, palica — enkrat 435, dvakrat 430, troskok — enkrat 15:35, dvakrat 15.15, krogla — enkrat 16.40, dvakrat 16.20. disk — enikrat 52.0, dvakrat 51.0, kopje — enkrat 74.0. dvakrat 72.0, kladivo
— enkrat 61, dvakrat 60, deseteroboj — 6000 točk.
Norme niso zelo visoke, zlasti na dosežke, ki jih pričakujejo v prihodnji sezoni v mednarodni areni. Toda tutli njihova izpolnitev še ni edini pogoj za obvezni odhod v Stockholm, marveč bodo izbrani najboljši med tistimi, ki jih bodo dosegli.
ATLETIKA
LJUBLJANA, decembra — Ob koncu avgusta in v začetku septembra prihodnjega leta bo v Stockholmu evropsko prvenstvo v atletiki, že sama raven, ki so jo dosegli jugoslovanski atleti in nenehen vzpon jim narekujeta, da se za	tekmovanje	v	Stockholmu	čim	bolje pripravijo. Zato	so začeli	atleti	že	sedaj,	v	tako
imenovani «mrtvi	sezoni*
intenzivno trenirati.
Zvezni kapetan atletske reprezentance Stevan Le-nert je te dni obšel vse kandidate in je skupaj z ostalimi strokovnjaki pripravil načrt za trening za	vsakega
posameznika. Vsi kandidati so bili tudi podrobno zdravniško pregledani.
Priprave jugoslovanskih atletov se bodo V nasprotju s prejšnjimi leti razvijale predvsem v matičnih klubih, poa vodstvom pjihovih trenerjev, po že vnaprej pripravljenem delovnem načrtu. Dc odhoda na pivenstvo, ki bo 19. avgusta, bodo imeli atleti in atletinje samo tri skupne sestanke. Srednjeprogaši m dolgoprogaši se bodo sestali v februarju v Kranjski gon. V tc, predvsem rekreacijsko taborišče, bodo prišli tudi ostali tek. movalci, ki se morajo zdravstveno opomoči. V drugi polovici marca se bodo vsi udeležili dvanajstdnevne «splitske šole*. Zadnjikrat pa se bod1 kandidati zbrali tik pred odho. dom v Stockholm. Določeni re-prezentantje pa bodo dva tedna prebili v Sloveniji, kjer klima še najbolj ustreza klimi na Švedskem.
Drugih taborjenj ne bo, v kolikor ne bo šlo za specialne Skupne priprave manjših skupin. Ves koledar tekmovanj v prihodnji sezoni ustreza pripravam za evropsKO prvenstvo, in sicer tako, da bodo tekmovalci v najboljši formi prav v avgustu.
ODPRTA VRATA...
Na osnovi lanskoletnih in. le. tošnjih uspehov ter glede na perspektivnost nekaterih mladih atletov, je Atletska zveza Jugoslavije za sedaj določila 29 kandidatov — 18 atletov in 11 atletinj.
NORME ZA KANDIDATE
Zvezni kapetan Lenert je od. ločil tudi tako imenovane o-rientacijske rezultate oziroma norme, ki jih morajo tekmovalci doseči, da jih bodo uvrstili med kandidate.
Njegov predlog za posamezne discipline je takle:
100 m — enikrat 10,5 in dvakrat 10.6, 200 m — enkrat 21.4 in dvakrat 21.6, 400 m — enkrat 47.8, dvakrat 48.0, 800 m — enkrat 1:49.1, dvakrat 1:49.5,
1500 m — enkrat 3:44.0, dvakrat 3:46.0, 5000 m — enkrat 14:10.0, enkrat 14:15.0, 10.000 m
STOCKHOLM, 19. — 27 od 29 držav se je že vpisalo za evropsko atletsko prvenstvo za 1. 1958, ki bo v Stockholmu od 19. do 24. avgusta. Zamudnika sta samo Etiopija (Abe-sinija) in Lichtenstein. Prodaja vstopnic se ugodno nadaljuje. Iz inozemstva so rezervirali že 20.000 vstopnic od 25.000 razpoložljivih. Računajo, da bo ena tretjina prostorov na stadionu rezervirana za inozemce.
NOGOMET
Trening Portugalcev
LIZBONA, 19. — Portugalska nogometna reprezentanca je v okviru priprav za srečanje z Italijo odigrala danes popoldne trening-tekmo z nekim zelo šibkim nasprotnikom. Reprezentanca je nastopila v naslednji postavi:
Carlos Gomes; Virgilio, Pa-checo; Pedroto, Arcanyo, Toi-res; Duarte, Teixeira, Aguas, Coluna, Hernani.
Novost v postavi predstavlja zamenjava levega krilca Da Coste od Porta z Torresom od Academica. Razen tega je tehnični komisar Jose Antunes izjavil da bo levo zvezo namesto Travassosa igral Martin od Sportinga, aanes pa je bil na tem mestu Coluna od Benfice.
Vendar pa ni rečeno, da bodo te spremembe ostale tudi za tekmo z Italijo.
Tricstina v Torviscoso
Triestina je imela danes ra občinskem stadionu lahek kondicijski trening, katerega so se udeležili vsi nogometaši razen Milanija. Jutri bo prvo moštvo z nekaj rezervami odpotovalo v Torviscoso. kjer bo v soboto odigralo prijateljsko tekmo s tamkajšnjo enajstorico Saici.
* * *
PADOVA, 19. — Milan in Padova sta se sporazumela, da bosta zaostalo tekmo A lige odigrala 1. januarja namesto 26. dec. FIGC je že dala svoj pristanek.
* * *
MILANO, 19. — Izvršni svet FIGC je odredil, da bo prvenstvo A lige 12. januarja suspendirano zaradi mednarodne tekme 15. jan. v Belfastu med Italijo in Severno Irsko. Člani B in C lige pa bodo redno igrali 16. kolo.
* * *
DUNAJ, 19. — Ferenc Pu-skas bo spremljal kot izvedenec dunajski Sportkiub na gostovanju po Španiji.
Povratni dvoboj Basilio - Robinson
CHICAGO, 19. — Včeraj so se v Chicagu ponovno začela pogajanja za povratni dvoboj za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije med Car-menom Basiliom in Rayem Robinsonom.
To vest je sporočil sam Basilio v televizijskem intervjuju v odmoru dvoboja med Pompeyem in Hinnantom na Chicago Stadiumu, ki se je Po 10 rundah končal neodločeno. Basilio je dejal: «Da-tum za dvoboj sicer še ni bil določen, mislim pa. da bi lahko bil februarja ali marca v Chicagu. Na vsak način so se razgovori šele pričeli*.
Robinsom, ki je tudi prisostvoval dvoboju med Pom-peyem in Hinnantom^ pa ni bil istega mnenja glede povratnega dvoboja kot njegov partner. Predvsem je Robinson dejal, da se ne namerava boriti z Basiliom februarja in da se sploh ne bo boril, dokler ne bodo rešena nekatera vprašanja finančnega značaja. Robinson je namreč povedal, da so mu ameriške oblasti blokirale 400.000 dolarjev
Guido Mazzinghi 2 meseca počitka
RIM, 19. — Glavno tajništvo italijanske boksarske zveze je objavilo to sporočilo: «Danes 19. dec. je osrednja zdravniška ko. misija FPI pregledala italijanskega^ prvaka srednje kategorije Guida Mazzingnija in mu predpisala dva meseca počitka. Splošno zdravstveno stanje boksarja je zadovoljivo in upati je, da bodo naslednji zdravniški pregledi povoljni.*
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
•tf SHAN DRA PAN AROlOAt 11A Dl IUCA MARIOf MIMMO CARdTENUTO ROSIČU A COMO - CAHI A D ONOFRIO
ETTORE MANNI □IND RISI
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus film:
UBOGI
TODA
LEPI
VOJNA	FITZR0Y MACLEAnK
l »*BA	LKANU
Meka) izbranih poglavij	
Vprašanje, na katerega je lahko odgovorila samo britanska vlada! Preden sem krenil iz Anglije, sem postavil hipotetično vprašanje, ali se nas tiče širjenje sovjetskega vpliva na Balkanu, ali ne. Odgovorili so mi, da na našo politiko ne smejo vplivati taki razlogi. Ali bo vlada spremenila mnenje, ko bo prejela podrobne podatke o tem? Nisem mogel vedeti, vendar sem v postavkah nagonski šel še malo dalje.
Nekaj je bilo jasno. Naj misli kdo, kar hoče, vendar mi ne moremo navdušeno gledati, kako nastaja v Jugoslaviji režim, ki bo pod sovjetskim vplivom. Toda ali je od nas odvisno, kakšna bo jugoslovanska preusmeritev v prihodnje? Kar sem videl, mi je govorilo, da ne. če dobro ocenimo položaj, moramo ugotoviti, da iahko partizane odstrani samo oboroženo posredovanje večjih in učinkovitejših razmer, kot je bilo posredovanje Nemcev. Toda storiti kaj takega sredi vojne bi ne bilo pametno, ko so Jugoslovani in njihovi sovjetski ščitenci vendar naši zavezniki, v času, ko nam obupno primanjkuje čet! Pred dvema letoma, ko se položaj še ni
izkristaliziral, bi morda še lahko vplivali na dogodke tako ali drugače, sedaj pa ni več mogoče.
Če je temu res tako, tedaj je najpametneje, da položaj vojaško čimbolj izkoristimo. Bilo bi zares neumno zavrniti partizanom pomoč zato, ker so komunisti, hkrati pa storiti vse, da bi okrepili Sovjetsko zvezo. Razen tega je treba upoštevati, da bodo partizani po vsem sodeč bodoči nosilci oblasti v Jugoslaviji, čimprej uredimo z njimi dobre odnose, tem bolje za nas, četudi to ne bo ravno lahko delo.
Tu je še en faktor, ki ga je bilo treba proučiti. Življenjske izkušnje oblikujejo človeški značaj. Ne smemo pozabiti na vpliv, ki ga imajo dogodki na posameznike. Od 1. 1937, ko je postal generalni sekretar jugoslovanske komunistične partije, je Tito mnogo preživel. V tem času so ga trle neštete težave in nevarnosti, ki jih prinaša s seboj ogorčena bitka za neodvisnost domovine. Okusil je zadovoljstvo človeka, ki je iz nič ustvaril močno vojsko ter politično organizacijo in je njen absolutni gospodar.
Ali bo iz teh težkih in burnih dni izšel povsem nespremenjen? Ali se bo pokoraval sovjetskim diktatom in vmešavanju brez vprašanj prav tako kakor nekoč? Že sedaj sem opazil samostojnost njegovega duha.
Zdelo se mi je še predaleč, da bi se Tito in ljudje okrog njega sčasoma razvili v nekaj, kar je več od sovjetskih eksponentov. Te možnosti nismo smeli uporabljati kot temelj za kalkulacije. Vendar je ta možnost obstajala. Zdelo se mi je. da jo je vredno upoštevati. V poročilu Churchillu sem med drugim napisal:
♦Marsikaj je odvisno od Tita in od tega, ali mu bo bolj
všeč vloga bivšega agenta Kominterne ali vloga potencialnega vladarja neodvisne jugoslovanske države.*
Alarmi in izleti
Minili so tedni za tednom, toda preskrba še vedno ni bila rešena. Bili smo še vedno odvisni od tega, kar nam je včasih vrglo kako redko letalo, ki je priletelo iz Severne Afrike.
Naše edino orodje za vzdrževanje zvez pa je bila precej nezanesljiva brezžična zveza s Kairom. Zasilno vzletišče pri Glamoču je bilo pripravljeno, toda iz poročil iz Kaira smo lahko sklepali, da RAF ni pripravljen tvegati niti enega svojih letal. Prav tako ni bilo zanesljivo, da bodo partizani lahko še dalj časa obdržali ozemlje, na katerem je bilo vzletišče.
Tedaj pa je prispela novica, da vojna mornarica obravnava moj predlog, naj bi blago prepeljali čez Jadransko morje s hitrimi ladjami in ga ponoči izkrcali na dalmatinsko obalo. Mornarici ni bila všeč zamisel, da bi ladje plule prav do obale, pač pa je sodila, da bi ga izkrcali na zunanje otoke, ki so jih imeli partizani v rokah. Treba je le najti ladjevje, ki bo blago prepeljalo do kopnega, in sredstva, s katerimi bi ga prepeljali v notranjost.
Vendar je nekaj le bilo. Povzpel sem se na hrib, da bi se pomenili s Titom v njegovem gradu.
Sprejel je novico z navdušenjem. Dejal mi je, da so med italijansko zasedbo partizani zajeli nekaj lahkih ladij. Njihovo posadko so sestavljali člani partizanske Dalmatinske brigade. Dalmatinci so pač rojeni pomorščaki. Ladje so bile oborožene
z zaplenjenimi strojnicami in bredami kalibra 20 mm. Partizani so zares na najboljši poti, da ustvarijo lastno vojno mornarico. Brez kakih težav bodo sprejeli to nalogo in prepeljali še tako veliko količino blaga z naših ladij skozi pribrežne vode, ki so polne sovražnikovih torpednih čolnov, do kraja ob dalmatinski obali, kjer bi blago lahko skrili.
Toda če želimo, da bodo operacije uspele, je treba pričeti takoj. Nemci že sedaj prodirajo s tanki, topništvom in letalstvom, ker so trdno odločeni znova zasesti ozemlje, ki je zaradi italijanske kapitulacije ostalo prazno. To ozemlje partizani sedaj branijo, kolikor se le da, pred ogromno sovražnikovo premočjo. Sovražnik je že osvojil Split. Partizane bodo kmalu odrezali od obale. Tedaj ne bo več moč prepeljati material v notranjost, četudi ga bomo po sreči iztovorili na obalo.
Ko sem se vrnil v štab, sem našel še eno poročilo. V njem so zahtevali od mepe novih podrobnih podatkov, na katerih otokih so primerni kraji za izkrcanje. Očitno je bilo, da se vojna mornarica ne šali. Takoj sem odgovoril. Pri tem sem še poudaril, kakega pomena je, če hitro kaj ukrenemo. Kot najprimernejši kraj za iztovarjanje sem omenil otok Korčulo. Sporočil sem, da bom sam krenil na Korčulo, brž ko bom mogel, in vzel s seboj oddajnik. Tako bom lahko s samega otoka poslal nadaljnje podrobnosti o možnostih za izkrcanje blaga, prav tako pa bom lahko tudi proučil, kako dalje odpraviti blago, ki bo prispelo. Razen tega bom na svoji poti videl nove kraje in pod drugačnimi pogoji opazoval partizansko (Jelo in akcije.
(Nadaljevanje sledi).