MIRKO VAUDA: Proučujmo vprašania podeželskega šolstva in učiteljstva.* .Med druffimi 'predlogr sem šlJriemu sosvetu UJU Liubliana za seio 10. ianuaria t. 1. predložil tudii sledeči predlog: »Pretežno število nasih osnovn'»h šol tvoriio p 0 d e ž e 1 s k e š 0 1 e . p r et e ž n 0 števiil-o našesra učJtelistva 3e p 0 d e ž e 1 s k o u č i t e 1 i s t v o. Te šole in to učiteljstvo na Oma mnoeo z a h t e v >i n t e ž e n i. ki se razlikujejo cd oraih v mestiih in drua^.ih večiih kraiiih. Podeželskemu šolstvu bo torei treba obračati m-noeo več pozornostl kakor doseda'. in sicer 7 raznmi soisi. razoravamii itd. v našem strokovnem in našem stanovskem elasiilu. Predlasram torej: a) v »Uč-ft. Tovarišu« (ji v »Ponotniku« nai sp otvorii poseben predal, n. nr. ood naslovom »iNaše 'nodeželsko šolstvo« ali slično. b) Povabi nai se vse nrifznatie w izkušene tovarišedice) podeželske učitelie(ice). da se oreaniziira akcija za povzdigo podeželskeca šolstvaitise ot'.ene nato s * Poročal pri zborovan:'u učiteljske" ea društva za mariborski okrai <dne 13. marca 1926 ter na ondi tukai oriobčil. izraženo željo priobčevaniiem spisov in člankov 0 tem šolstvu v naših gflasilih!« Tako se ie elaSil moi takratni predlo?. čegar nadalina usoda mi i« neznana« Ta predloe sem izdelal v naglici. Ka hotel nudiiti v čimkraiši sestaV\ zato je tudi še nepopoln Moi namen ie bil. s tem predloffom vzdramiti vslai pfčetek toli važne in potrebne akciie proučevania podežeiskeea šolstva. Zakai <\n kako — o tem hočem ko1'iklor moeoče ktratkoin 'preafled1n 0 nadalievati. kajti problem podeželskegfa šolstva tvori tako obširno in težavno delovno 'polie. da se tokrat. še ne morem spuščat: v podrobnosti. Podrobnasti so številne ter zahtevaio temeliito in večstransko proučena poelavia zase. Ze iz mojeara predloga ie orecei razvidno. zakaf sem mačel podeželskio-šof' sko vprašanie. Smo v izraziitn aerarnl državi. kfr raznolae-a |p 7 redko nasejanimi mesti in več.Mmii kraii. nač pa poln':io to državo šteVilne vasli. naselbine. mali trgri. solob rnaniši podeželskl kraji. (Dalje prih.)