str. 4 ¦S D O V E N K A" Št. U Slovensko gospodinjstvo. 11. Gospodinja kakor žena. Spisala T in i C a. V prvem članku svojej^a spisa sem govorila o go- spodmjsUii iolnh na deždi in povdarjala potrebo istih z ozirom na socijalni razvitek naroda v obče.in posebej na blagostanje v ožjem domu sploh. V prvi vrsti je vpoštevati to napravo kakor prav- cato podlago zakonski in družbinski sreči, kajti hrana je prva podlaga zdravju in čilosti telesa, in duha družini, ona je podlaga soglasju mej možem in ženo. Imela sem priliko spoznavati v mnogih slučajih, da je nastal ravno radi nevednosti gospodinje, radi njene zanikernosti, razpor št. ]4 ,S L O V E N K A' Str. 5 med zakonskima, in mož se je bolj in bolj odvračal od nje in od doma sploh. V tacih hipih mislila sem si vedno, kako pomilovanja vredno je dekle, koje starisi zaroče možu, ne da bi bili skrbeli za temeljito njeno izobrazbo v stroki gospodinjstva in posebno kuhinje. Doto, ki so mu jo izročili hčerjo vred, to porabi mož v zboljšanje svojega gospodarstva, žena pa, mesto da bi pospeševala blagostanje doma, vničuje ga v svoji če tudi nezadolženi nevednosti, z brezumnim in napačnim svojim gospodinjstvom. Nasledke nevednosti žene svoje in go- spodinje njegovega doma, čuti in opazi najprvo gospodar, mož njen in posledica je, da se odvrne od nje, izgubi veselje do doma in čestokrat je potem izgubljeno vse. Vsaj je mož steber in začetek -družbinskemu življenju in njega osrečevati, njega zadovoljiti je prva naloga vsak- tere žene. Da pa ta naloga ni vsakokrat lahka in da jo množina žen popolnoma zgreši in zavozi, to je žalostna, osodepolna resnica. Možka nrav sama ob sebi že je več ali manj nagnjena k surovosti, ki posebno v hipih jeze pride do izbruha, in nelahka naloga žene je v istem hipu vbrati struno, ki pomirljivo vpliva na razdraženega moža. Zatorej je naloga žene, da tako rekoč študira svojega moža, ga opazuje v vsem njegovem početju, in na podlagi teh opazovanj se jej bode to več ali manj vsakokrat posrečilo. Radi tega pazi žena, da ti mož nik- dar ne postane vsled tvoje krivde nezadovoljen, kajti na tebi samej se bode maščevalo, ako si vzbudila v njem tisto težko utešljivo silo, ki dela moža jastreba ali oroslana. Zadovoljiti moža ni težko ženi, ki ga pozna in ki je ob enem dobra gospodinja, ki ve česa treba človeški na- ravi. Ako pa je storila prvi korak, ako zadovoljuje m^ža glede okusBe hrane, koliko laglje se jej posreči drngi korak : ohraniti ljubezen njegovo sebi in njega samega domu. Mož je pridobljen, on jej postane hva- Men, in hvaležni mož je neprecenljivi dar, katerega je prejela žena iz rok svojega Stvarnika. Prirojen je možu krepkeji značaj, in že ta mu brani biti krut, ako za- vlada v njegovem srcu čut hvaležnosti. Reklo se mi bode, koliko je mož, ki so nehvaležni in naj jim stori žena karkoli hoče. Ne oporekam, da se pokaže mož tudi res kedaj nehvaležnega, a prava žena vzame to na račun njegovih zunanjih neprijetnosti in skuša od svoje strani kolikor možno zatreti ta čut pretiranega egoizma. Naj- bolj neumestno pa bi bilo, ako bi žena v tistem hipu, ko je, po moževi nehvaležnosti, žaljeno njeno samoljubje, prišla z očitanji. Ženino očitanje je isti strup, s katerim umori vsa ona blaga čustva, katere je sama vzgojila v srci svojega moža. Ponos možev je tak, da ne prenese srama, in sram je isto, kar moža potare, in ga stori nestrpnega. Vendar iz tega ne sledi, da bi se morala smatrati žena služkinja možu — ne, ona smatraj moža za elemenf, iz katerega raste sreča ali nesreča družine. Element je sila, in sila je steber ! Žena ne more biti pod'aga sreči, mar- več je samo proczročiteljica sreče. V kratkih potezah sem povedala toraj, kaj je te- melj zakonski sreči, in blagor ženi, ki to nalogo dobro izvršuje ; ona je višje bitje kakor mož, ona ga nadkri- Ijuje, ako si ga ohrani v trajin lioaleinoati. št. -,. ,S L o v E N K A' Str. 7 Slovensko gospodinjstvo. Slavno uredništvo ! Od časa do časa nameravam Vam pošiljati svoje misli o slovenskem gospodinjstvu, kakor se mi porajajo pri čestem opazovanju našega na- rodnega življenja. Ker je Vaš cenjeni list po večini svoje vsebine namenjen naobrazbi našega ženstva in razvitku istega pravic v prospeli slovenskega napredka, nadejam se, da vsprejmete to kar Vam podajem, blage volje, sama dobro vede, da je gospodinjstvo temelj zdravemu življenju, tako v telesnem kakor v duševnem obziru. Pričenjam torej za danes s prvo točko : I. (iospodinjske šole po deželi. Navada je, da se prav mnogokrat vnemajo dolge debate in gojć gostobesedna j-azpravljaiya o stvareh čisto male vrednosti, mej tem, ko se najvažnejša vprašanja puščajo v nemar, in se na nje skoro né misli. Tako važno vprašanje, na koje se n. pr. pri nas na Slovenskem prav malo ali.celo nič ne misli, bile bi gospodinjske šole po deželi. Vsakdo, ki pozna naše živ- ljenje, ve, da je naše gospodinjstvo v marsičem pomanj- kljivo, in to vsled nedostatnosti vzgojevalnih sredstev, katerih potrebuje narod v toliki meri. Čudom se moramo čuditi da se naši deželni zbori prav nič ne brigajo za to točko, baš tako, kakor bi je ne trebalo v njihovem pro- gramu. In ravno ta točka je v stalnem programu odličnih narodov, kojih vodstvom je nemalo ležeče na vzgoji svo- jega ženstva zlasti v gospodinjskem obziru. No naš na- Str. 8 .SLOVENKA- St. « rod noče se šteti tudi v tem obziru odličnim, marveč ostaje rajši kakor v marsikterem drugem pogledu tudi o tem mej proletanjskinii narodi. Vprašati je torej, ali naj tako ostane nadalje v gospodinjskem življenju, torej pogledu gospodinjskih šol po deželi V Ne, ne smelo bi ostati ! Storiti se mora nekaj, in nekaj odločnega in to slovenske gospodinje, je v Vašili rokah. Vstanovimo si gospodinjske šole po deželi ! Potreba tacih šol je tako očevidna, da jo vidimo brez drobnogleda. Ozrimo se samo malo po deželi okrog, poglejmo malo v naše slovenske domove, v delokrog slovenske gospodinje. Nočem grajati gospodinj vseh vprek nekaj izbornih izjem je res med njimi, toda tako malo, da bi bilo ko- maj dovolj učiteljic, ako bi vporabile vse izborne go- spodinje. V vsakem domu se na prvi pogled vidi, vlada li v njem uzorna gospodinja ali nemožna površnica, Je-li dom snažen, ne vlada nespametna potrata, zapravljivost, to znači o vrednosti gospodinje, ki mora biti blagi duh vsega doma. Kaj li pa še v kuhinji V Izkušnja nas uči, kako se na slovenskih kmetih kulia, in kako nesnažna pride čestokrat jed. In to samo vsled nezmožnosti gospo- dinje najmanjekrat vsled revščine ! A tudi to Temo, da je največkrat glavni vzrok domačim prepirom, a tudi zapravljanju, posedanju po krčmali od strani gospodarja, torej temelj obžalovanja vrednemu razsntju blagostanja na kmetih kriva nezmožnost gospodinje o pripravljanju hrane. Kolikor je umnih gospodinj znajo, da se da iz pridelkov na polji in v vrtu pripraviti najraznovrstnejih okusnih jedil, brez potrate in da brez možnosti tratimo neprimerno več z istimi pridelki. Z malimi izjemami pridela naš kmet vse na svoji zemlji »okoli hiše" in ;to, kar pridela gospodar, znaj razumno pripraviti v hrano sebi in syojim gospodinja, in vidc.o bodemo, kolika razlika nastane v narodu mej sedaj in poslej. Hrana je podlaga telesnemu in duševnemu razvitku naroda, in tega ne pozabimo ! Malo truda in malo stroškov bi stale take šole, uvažajmo to stvar ! Storimo svoje me ; možje nas bodo gotovo podpirali, saj ne v svojo škodo. Stopimo skupaj, v vsakem večjem selu ustanovimo t^ko šolo. Ondi uči izurjena kuharica, ako mogoče brezplačno, ako pa to ne gre, plačajmo si učiteljico. Pošiljajmo svoje poludo- rasle deklice v tako šolo, pomagajmo ob enem s pri- delki in kaj malega v denarjih, in nekaj store izvestno tudi deželni odbori. V par letih pokaže se blagoslov tega početja, v tako lepi obliki, da nam ne bode žal malo truda in žrtev. Torej na noge tovarišice, v teku jednega leta sku- šajmo, da bodemo imele svoje gospodinjske šole po de- želi ! T i n i c a.