Poštama plaLana v gotovini Cena 1.50 din Ir.haja vsuk pctnk ob 14. — Naročnina znaia mrsečno po pošti 5 din, v Celjn z dostaro ¦» dom po raznaftalcih 5.50 din, za InoicmsW« 10 din — UredniSlvo: Ccljc, Strossmaycrjera iilicft štev. 1, pritličje, dcano; uprara: Icto — Telefon Stev. 65 — Račun pri poštnem ček«T- nem zavodu v Ljubljani žtev. 10.GG6 leto XXII. Cef#e. pefeft 20. decembra 1940 Štev. 52. Obcesfvo iužnih Slovanov V beograjski rcviji »Slovenska mi- sac«, glasilu družabnega pokreta »Slo- ˇanska misel«, je objavil dr. V. V. na- slednji tehtni in danes še posebno ak- tualni člamek: Vsi konflikti, spori in boji med slo- Tanskimi plemeni in narodi so si slični. Trajajo že mnogo stoletij. Z veliko «pretnostjo podneteni in negovani po so- vražnikih, se pojavljajo kot posledice kratkovidnega imperializma in lahkomi- selnega šovinizma s tragičnim koncem aa obe strani. Pri reševanju sporov in konfliktov med južnimi Slovani in tudi drugih, njim enakih ali še težjih slovanskih konfliktov ni treba iti po poti Tešina iz leta 1919. (udar Čehov proti Poljakom) ali iz leta 1938. (udar Poljakov proti Cehom) — temveč po načelih in kriteri- jih, ki stojijo nad zainteresiranimi in morejo usmcriti takšen spor v pravcu politične realnosti. Potrebno bi bilo, da bi ee pojavila avtoriteta, ki bi jo pri- znala celokupna slovanska javnost in ki bi mogla biti dovolj objektivna in pra- vična. Eden izmed osnovnih instrumentov največje slovanske avtoritete, prcko ka- tere se pojmuje ideološko-politična or- ganiziranost, je slovanska politika s svo- jimi načeli. Kadar bodo načcla slovan- ske politike, ki sedaj ne obstojijo niti kot doktrina niti kot realnost, postala T»sebina politike vsakega slovanskoga naroda, ne bo več mesta za konflikte. Samo z vidika slovanskc politike in Hjenih načel lahko pravilno ocenimo problem južnih Slovanov. Južnoslovan- ski problem ni izjema, temveč je pravilo ˇ zgodovini slovanskih vprašanj. Ob- čestvo južnih Slovanov — Bolgarov, Sr- bov, Hrvatov in Slovencev — živi v pod- zavesti in krvi, toda večkrat je bila ta kri prelita v bratomorni borbi. Vedno se moramo spominjati tudi onih, ki so v najtežjih trenutkih znali in imeli pogum poatopati po lastnem slovanskem ob- čutku. Bolgari naj vedo, da so med Srbi, ki so izgubili v bratomorni vojni svoje najbližje in najdražje, nahajajo njihovi najboljši prijatelji, a tudi mi ne bomo pozabili, da je bilo med Bolgari takih, ki v najkritičnejših trenutkih niso ho- teli dvigniti svoje roke proti svojemu bratu. Občestvo južnih Slovanov je bilo vedno želja najboljših Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov, a v dvajsetih letih po koncu prejšnje svetovne vojne kljub temu ni prišlo do njegovega ures- ničenja, kljub skupnemu poreklu, veliki sličnosti jezika, splošnim kalturnim vrednotam (junak srbskega epa kra- ljevič Marko se poj&vlja obenom tudi kot junak bolgarskega epa) in kljub očividnim skupnim interesom. Proti temu delujoče sile. tuje kakor domače, so bile in so §e vedno premočne. Naš ciJj e, da oslabimo te sile, toda oslabiti jih more samo monolitni slovanski po- kret, osnovan na stvarni slovanski po- litični ideologiji in tvorni koncepciji ureditve sveta. Zgodovina se razvija v smeri ustvar- janja velikih blokov, ki temeljijo na skupnosti političnih in gospodarskih ci- ljev in na skupnosti kulturne bodočno- sti ob naravnem jezikovnem in krvnem sorodstvu. Treba je razumeti stvarni ri- tem zgodovine, ki je neusmiljcn napram onim, ki se hranijo z enodnevnimi fikci- jami ali s krivo pojmovanim nacionaliz- mom in ne razumejo njegovega pravega smisla. Treba je organizirano povečati napore za slovansko solidarnost na Baikanu z ustvarjanjem ideološko - političnega po- kreta, ki bi se naslanjal na široke na- rodne sloje. In v ta namen se je treba neposredno obrniti na slovanske narode na Balkanu, zlasti pa na novo pokolenje, ki je, povezano z edinstveno tvorno ideologijo, poklicano, da uresniči idejo občestva južnih Slovanov. Pomembni vojni dogodki Uspešna angleška ofenziva v Libiji — Memške čefe v Italiji — Poloiaj v Abetiniji — Barbe na albantkem bojišču — Mem' ike in angleške fefalsfce akclje — Ameriška pomoe Angliji Odstavitev Laval a Angleška ofenziva v zapaduem Egiptu je dovedla tudi do zasedbe Soluma v Egiptu hi italijanske utrdbe Capuzzo v Libiji. Angleške čete sedaj oblegajo ita- lijansko trtlnjavo Bardijo. Angleška po- rocila pravijo, da so angleške čete doslej njele okrog 80.000 Italijanov med njimi pet generalov. Modcnio oboroženo an- gleško kopho vojsko podpirata angleška momarica in letalstvo^ Del italijajiskih čet se umika od Bardija dalje proti To- bruku. Po nevtralnih poročilih so prispele v zadujih dneh v Italijo številne nemške čete in velike množine nemškega vojnega materiala. Ni še znano, za katero boji- šce so te čete namen jene. Sedaj so začeli Angleži tudi v Keniji ob italijanski Somaliji živahne vojne ak- cJje. Po angleških iwrocilih se upor pro- ti Italijanoni v Abesiniji širi. Na albanskem bojišču so grške čete dosegle vch« uspehov, zlasti pri Tepele- niju in Klisuri, kjer sc italijanske čete ¦ krčevito upirajo in skušajo preprcčiti grške napore za dosego Valone. Napadi nemških letal na angle ska me- sta so v zadnjih dneh nekoliko popustili. Angleška letala pa so izvTšila več akcij proti ncmškim mestom ter so m. dr. bombardirala Berlin in Ludwigshasen ter ponovno Mannheim. Izvedla so m. dr. tudi napad na Milan. Da chnbolj podpre Anglijo, bo prezi- dent Roosevelt pretlložil ameriškimu na- narodnemu kongresu, ki se sestane 3. jannarja, zakonski načrrt, po katerem bi Združene države posodile Angliji ogromne kolioine svojega vojnega mate- riala, ki bi ga Anglija vrnila odnosno plačala, kadar bi bila za to sposobna. PoR-lavar franeoske države marsal Pe- taJn. je v soboto odstranil dosedanjega po w bi ,!&!• &\^>fr: 's/. Er. &.% t^9Rt \\ft k\ t • Samo sloga balkanskih narodov more očuvati Balkan balkanskim narodom. Sirefef primer Zagrebške »Novosti« so poročale, da so imela vsa društva v Tuzli, ne glede na to, ali so srbska ali hrvatska, sku- pen sestanek in sprejela na njem zelo značilno resolueijo. Ta resolueija navaja m. dr.: »Vsaka ped naše zemlje od Triglava do Djevdjelije, od Subotice do Jadran- skega morja predstavlja dragulj v naši kraljevski kroni; in mi smo pripravlien', da bran.mo vsako ped naše zemlje z največjo požrtvovalnostjo in proti vsem napadom, pa naj pride jo s katere koli strani«. To resolueijo so podpisali Sokolska župa, Sokolsko društvo, društvo >Hr- vatski dom«, Hrvatsko prosvetno dru- štvo »Napredak«, Narodna odbrana, bo- jevniška združcnja, Gajret in vsa cötala hrvatska in srbska društva brez razlike. K temu pripominja »Sokolski gla»- nik«: Primeru Tuzle naj sledijo tudi ostali naši kraji. Sokolstvo pa bo sre6- no, če bo lahko dalo svoi podpis na skle- pe take vsebine v družbi s katero koli organizacijo, ne glede na to, kdo je v njej ali kateri stranki pripada. Pred obrambo domovine prenehajo vse razli- ke mišljenja. Mračni dementi »Hrvatski dnevnik« je začel ostro n&- stopati proti izvestnim razdiralnim po- javom. List zahteva, da policija iz^ledi ono gospodo in izdajalske tipj, ki rišejo ali dado risati po zagrebških zidovih napise, naperjene proti banovini Hrvat- ski in proti državi. List navaja zanimi- vo dejstvo, da ie pclicija zaslodlla pri tern poslu tudi mladoletno deco in .2i- veli bratje Hrvati!« Nato je nastopil srbski poslanec v hrvatskem saboru dr. Srdjan Budisav- ljevič, ki je dejal med drugim: »Mi vsi vemo, da je za nas le ena rešitev: svo- bodna država Hrvatov, Slovencev in Sr- bov. Globoko verujemo, da bomo to dr- žavo doscgli. Narod se zanjo bori, na- rod ne bo odnehal, dokler ne zmaga. Pred sveto zastavo slovensko Vas po- zdravljam in Vam prisegam zvestobo na življenje in smrt.« Ozračje so pretresli klici: >2iveli Srbi, živelo edinstvo!«: S prisrenimi ovacijami so pozdravili »borovalci ted&njep* načelnika Jugo«lo- vanskega kluba v avstrijskem parla- mentu, državncga poslanca dr. Antona Korošca, ko je kot glavni govornik sto- pil na oder. Rekel je med drugim: »V nas se je vzbudila zavest, da se mo- ramo sami vladati. In na vprašanje, ali moremo podpirati sedanjo državno obli- ko, odgovarjamo z »ne!« Obljubljam 'Vam, bratje in sestre, v imenu nas vseh, ki smo v Jugoslovan- skem klubu: Naša misel gre naprej in neomajno ostanemo zvesti ideji narodne svobode in le en cilj imamo pred seboj, zedinjejne in samostojnost našega na- roda Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Te besede so bile sprejete z burnim odobravanjem. Zastopniki celjskih Slovencev so izro- či)i dr. Antonu Korošcu krasen lovorjev venec z narodnimi trakovi vseh treh ju- guslovenskih piemen. Kot četrti govornik je nastopil držav- ni poslanec ljubljanski dr. Vladimir Ravnihar, ki je dejal med drujfim: »Da- n«a je Jugoslav!ja n«« progrtra. 'I^relia nam je globoke vere v narodovo bodoč- nost, iskrene edinosti v skupnem boju in trdne volje doseči, naš cilj.« Tudi tern besedam je sledilo živahno pritrjevanje. Po sprejetih resolucijah so je posla- nec dr. Anton Korošec se enkrat oglasii k besedi, proseč žalskega župana Frana Robleka, da bi hranil podarjeni mu lo- vorjev venec kot načelnik naroduega trga Zalca v spomin na narodni tabor za. jugoslovensko idejo. Navdušeni zborovalci, med katere sa je pomešalo tudi mnogo vojakov teda- nje garnizije v Zalcu, so zaključili veli- ko nacionalno manifestacijo s himnama »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Tudi ta tabor je ovekovečen na po- večanih fotografijah, ki krasijo občin- sko pisarno v Zalcu v spomin na veliki žalski narodni praznik dne 17. marca 1918 in v spomin na pokojnega driavni- ,ka dr. Antona Korošca. Slava njegovemu spominu! KroniNt. Staun 4. »NOVA DORA« »0. XII. 1940 Štev. 52. c Moke in sladkorja prinimjkuje v zadnjih dneh tudi v Celju. Prebivalatvo je zaradi tega upravičeno razburjeno, ker to pomanjkanje nikakor ni uteme- ljeno. Nevolja je še tern vceja, ker smo tik pred božičnimi prazniki, ko prebival- stvo še prav posebno potrebuje moke in sladkorja. Zato prosimo pristojne čini- telje, za energične ukrepe, da se taki docela nepotrebni nedostatki čimprej odpravijo. c Obvezno predavanje za rezervnc; oficirje in vojaške uradnike. Pododbor UROIR v Celju opozarja vse rezervne oficirje in vojaške uradnike na obvezno predavanje poveljnika polka, ki bo dre- vi ob 20.30 v Oficirskem domu. Vodila se bo evidenca. Po predavanju bo dru- žaben večer. Najlepše darilo pod božičnlm drevescem je n a m i x n I golf c Mec&uü — okollčani — POZOR! V soboto 21. t. m. odpre v lastni hiši v Gosposki ulici 7, tvrdka Alojz Mastnak, poleg trgovine na veliko tudi trgovino na drobno s specorijskim in kolonialnim blagom ter delikatesami Trgovina je s svežim blagora dobro založena. Pripo- roča se za obilen oibisk. c Obrtniki in industrijci, ki 30 zapro- aili za izkaznice za petrolej, naj jih dvignejo v soboto 21. t. m. od 10. do 12. dopoldne pri mestnem tržnem nad- zorstvu na mestnem. poglavarstvu v sobi štev. 24. c Brivski in frizerski saloni v Celju bodo na zlato nedeljo 22. t. m. odprti do 12. Odsek Združenja frizerjev v Ce- lju sporoča, da so frizerski in brivski saloni ob sobotah odprti le do 2.O. c Mesnic« in stojnice v Celju bodo na zlato nedeljo 22. t. m. obratovale do 11. dopoldne. c V enem dnevu je gorelo dvakrat. V torek zvečer je zgprel cvetličnjak na posestvu ge. Janičeve na Babnem. Ško- de je okrog 30.000 din. Kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Gasilci z Babnega so požar omejili. Istega dne so se vnela drva v kleti šefa katastrske uprave, in- spektorja g. Didka v vili ob vznožju Mi- klaväkega hriba pri mestnem parku. Ogenj so kmalu pogasili, kljub temu pa znaša škoda okrog 3.000 din. c Žetov smrti. V četrtek je umrla v celjski bolnici v 66. letu starosti ga. Katarina Čamernikova iz Celja, vdova po kamnoseäkem mojstru g. Vinku Ča- merniku. Pogreb blage gospe bo v so- boto ob 15. iz mrtvasnice na mestnem pokopaliišču. V Leonišču v Ljubljani je umrl 1.2. t. m. v starosti 61 let hmeljski trgovec g. Ludvik Kaufmann iz Celja, po rodu iz Mannheima. Pokopali so ga v nedeljo na mestnem pokopališču v Ce- lju. V celjski bolnici je umrl v ponede- ljek v starosti 72 let provincial jugo- slovenske kapucinske province, p. Linus Prah, po rodu od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Na Lopati pri Celju je umrl v ponedeljek 14-letni posestnikov sin Gre- gor Lipovsek, učenec IV. razreda II. de- ške narodne sole v Celju. V celjski bol- nici so umrli: 34-letna dninarica Marija Rabova iz St. Pavla pri Preboldu, 12. t. m. 47-letna dninarica Jožefa Osterče- va iz Turnovca pri Rogaški Slatini, 13. t. m. 65-letna, v Braslovče pristojna Marija Cenetova, krošnjarka brez stal- nega bivališča, v nedeljo 48-letna dnina- rica Terezija Rajhova z Mrzlega polja pri Jurkloätru in Terezija Kajtna s Pla- nine pri Sevnici, v sredo 49-letni orož- niäki narednik Ivan Otorepec iz Celja, v četrtek pa pol leta stari dninarjev ßincek Ivan IršiČ iz Ljubnice pri Vita- nju. V četrtek je umrl na Mariborski cesti 9 v starosti 54 let akad. slikar g. Avgust Seebacher, na. Sp. Hudinji pa v starosti 69 let trgovec g. Feliks Bauer. N. p. v m,! c Uprava dijaške kuhinje drž. deške meščanske sole v Celju se iskreno za- hvaljuje odvetniku dr. Alojziju Gori- čanu v Celju za znesek 200 din, ki ga je poklonil iz neke pravne poravnave. Posnemajte! c Javna zahvala. Nameščenci tvrdke Jos. Benko v Celju izrekamo javno za- hvalo svojemu šefu g. Jos. Benku, indu- Btrijcu v Murski Soboti, za veliko soci- alno razumevanje, ki ga je pokazal s tem, da nam je naklonil draginjsko mesečno doklado in za božič še trinajsto plačo. — Nameščenci in nameščenke '..vrdke Jofl. Bönko v Celju. c Čiani Vodnikove družbe naj čimprej dvignejo Vodnikove knjige v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. c Namesto venca na grob g. Antona Lavrinca, mojstra v tovarni A. Westen d. d. v Celju, so darovali mehanični od- delki tovarne 455 din Podpornemu dru- štvu za revne otroke v Gaberju. Odbor jim izreka iskreno zahvalo. c Zdravniško dežurno službo za člano OUZD bo imcl v nedeljo 22. t. m. zdrav- nik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Tudi pri na$ najde smular — „svoi rai"! Celje, 20. decembra. Med vsemi planinskimi višinami, ki obdajajo lepo Savinjsko dolino in nudijo pozimi svoje zasnežene planote in po- bočja, so smučarjem najbolj pri srcu Golti, obširno gorovje, ležeče ob sred- njem toku Savinjc nad prijaznim trgom Mozirjem. Ta planinski kraj, zaključen v ogromno celoto, se boči preko vrhov Medvedjaka (1566 m), Boskovca (1596 m), Petelinjeka, preko vmesnih dolinic, planot in pobočij v široko enoto pre- krasnih smučišč, ki v širnem polkrogu obkrožajo Mozirsko ko: DrsalLšoe SK Celja v mestnem pax- ku je poleg odlične ledene plošče oprem- Ijeno sedaj še z zvočno aparaturo ter I nudi poleg užitka drsanja tudi spremlja- [ nje godbc. Zlasti sedaj za praznike bo drsališče lepo pripravljeno in garderobe bodo toplo zakurjene, tako da bo po- skrbljeno za vsestransko prijetno raz- položenje drsalcev. Posebno mladino va- bimo na drsališče. Opozarjamo, da so letos uvedene permanentne vstopnice, s katerimi imate priliko dnevno po več- krat izrabiti ugodnost drsanja. Najlepše božično darilo za mladino je permanent- na vstopnica za drsališče SK Celja. +: Sezona smučanja se je pričela z občut- nim mrazom, vendar so smučarji zado- voljni, ker imajo tudi dovolj snega. V okolici Celjske koče, kjer so lepi smuški tereni, je 20 cm snega pršiča, ki sedaj privablja dovolj smučarjev. Še večji obisk koče pa se pričakuje o praznikih. * V tekmovanju za prvenstvo hrvat- f»ke lige je bila v nedeljo v Splitu odi- grana nedavno prekinjena tekma med Hajdukom in Splitom. Tekma se jc kon- čala neodločeno z 1:1 (0:1). Iz naiih kraiev Zafec $ Dijaška kuhinja. Za siromašne učen ce osnovne in meščanske sole v Zalcu je v začetku novembra začela obratovati dijaška kuhinja, ki razdeli trikrat na toden po 80 obedov. Pretežna večina učencev dobi hrano brezplačno, nekateri pa plačajo po 1 ali 2 din. Da se zberejo potrebna sredstva, je bila izvršena ob- sežna nabiralna akcija, ki izkazuje do 15. decembra slede"ce prispevke: Zbirka v Zabukovci 132 din, v Grižah 230 din, v Kasazah 214 din, v Petrovčah 293 din, v Št. Petru 170 din. Nadalje so prispa- vali posamezniki: Tkalnica v Preboldu, Cejjska opekarna v Zalcu in tvrdka Rakusch v Celju po 200 din, Franc Las- bacher, kaplan v Zalcu, 30 kg bele mo- ke, Branko Krašovic v Zalcu 15 kg ri- ža, Ivan Virant in Juteks v Žalcu po 150 din; po 100 din: Elektrarna v Zal- cu, Ivan Vizovišek (v naturi še 3 kg masti, 10 kg bele moke in 25 kg krom- pirja), Vilko Senica, Bono Karčič, dr. Martin Herman, dr. Ločniškar, Lorber in drug ter Janič, vsi v 2alcu, Ogrisseg in Themel v St. Petru in neimenovan; po 50 din: barvarna Mautner, inž. Spa- cek v St. Pavlu, ga. Piklova in Rudolf Lorber v Zalcu ter neimenovana. Vsem darovalcem se v imonu otrok prav pri- srčno zahvaljujemo. Nabiralna akcija se še nadaljuje. O nadaljnjih prispevkih, kakor tudi o rodbinah, ki dajejo revnim otrokom večkrat na teden kosilo, bomo še poročali. ž Zvočni kino Žalec. V soboto 21. t. m. ob 20. in v nedeljo 22. t. m. ob 14., 16. in 18.45: »Druga poročna noč