Didakta september-oktober 2016 17 OTROCI ZA ZDRAV IN OPTIMALEN RAZVOJ POTREBUJEJO UMETNOST / Dr. Tina Bregant, dr. med., spec. Pediatrije / Univerzitetni Rehabilitacijski Inštitut Republike Slovenije – Soča. UVOD Umetnost je na prvi pogled oddaljena od veščin in znanj, ki bi jih radi predali našim otrokom. Včasih se zdi, da je nepomembna, ko jo postavimo ob bok matematiki in jezikom. Kdajpakdaj se celo zazdi, da v naphane kurikule vrtcev in šol ne moremo stlačiti niče- sar več, saj bi preobremenili učence. Vendar pa nas glasba potolaži, ko smo žalostni. Lepa slika pritegne našo po- zornost in razvedri oko. Zakladi ume- tnosti burijo našo domišljijo. Umetnost nam zares polepša življenje, če ji le znamo prisluhniti. Če smo kdaj opazovali otroke, ko pri- sluhnejo glasbi; pozornosti, ki je je de- ležna glina, ki jo oblikujejo v skodelico; ustvarjalnemu zanosu ob slikanju; ali se nismo vsaj takrat zavedali pomena umetnosti za otrokov razvoj? Umetnost kot ena od potreb na poti samouresničitve Odrasli si želimo, da bi otroci odrasli v srečne, uspešne in samouresničene odrasle. Talenti in nadarjenosti otroka praviloma ne postanejo očitni v zgo- dnjem otroštvu, temveč se razvijajo in izrazijo s pomočjo spodbud iz okolja. Praviloma talente zaznamo v šolskem in študijskem obdobju, kar pomembno vpliva tudi na kasnejšo poklicno usme- ritev. Seveda imajo naše biološke da- nosti, zapisane v genomu, pomemben vpliv. Geni določijo naše zmožnosti, vendar pa šele okolica določi, kateri talenti se bodo polno uresničili in do katere mere se bodo izrazili. Umetni- ška nagnjenja so zapisana v genomu, pa vendar se brez ustreznega okolja ne morej izraziti v polni meri. Umetnost in kultura, zlasti kultura okolja, pa ho- dita z roko v roki. Unesco je pred leti opredelil umetnost kot manifestacijo kulture in sredstvo za sporočanje in prenašanje znanja o kulturi in kultu- rah. Vsaka kultura namreč pozna svoje značilne umetniške sloge izražanja in kulturne prakse, ki jih prenaša iz roda v rod (UNESCO 2006). Kulturna oziroma umetnostna vzgoja postaja v 21. stoletju ena pomembnej- ših tematik na področju izobraževanja in kulture tako v evropskih kot svetov- nih krogih (Požar Matijašič in Bucik 2008). Cilji umetnostne vzgoje so v izobraževanju zabeleženi kot podpora temeljni človekovi pravici do izobra- ževanja in sodelovanja na kulturnem področju, razvijanje individualnih sposobnosti, kot so ustvarjalnost, sa- moiniciativnost, kritično mišljenje ter dvig kakovosti izobraževanja. Z vidika otrokovega razvoja pa umetnost, po- dobno kot znanost, zahteva urjenje v zaznavah, pretanjenem in natančnem opazovanju ter sposobnosti interpreta- cije: povzemanja in ustvarjanja novih miselnih shem, kar prispeva k bolj ce- lostnemu razumevanju sveta in sebe. Velja poudariti, da tako naravoslovna znanost kot umetnost zahtevata stalno primerjavo in preverjanje realnega sveta okrog nas z mentalno sliko, pred- stavami in idejami, ki jih oblikujemo v naših mislih, pri čemer je ključnega pomena eksperiment, ki v naravoslov- ju teorijo nenehno vrača na realna tla, v umetnosti pa spodbuja razvoj novih načinov izražanja (Campbell 2004). Otroci potrebujejo umetnost: pravljice, pesmi, skladbe, slike in kipe. Potre- bujejo jih prav tako, kot potrebujejo zdravo prehrano, gibanje, igro in lju- bezen. Drži, da se bodo učinki odtegni- tve zdrave hrane pokazali zelo hitro, prav tako, kot se bodo na telesu zelo hitro pokazali primanjkljaji v gibanju. Odtegnitev in pomanjkanje pozornosti in ljubezni se ne bosta pokazala tako hitro in usodno za otrokovo telesno zdravje kot prehrana in gibanje, a vendar bosta imela dolgotrajne učin- ke na otrokovo življenje in njegovo delovanje. Otroci, ki odraščajo brez stika z umetnostjo, ki lahko zavzame več oblik in pojavnosti, resda lahko tekajo in skačejo naokoli, a vendar jim nekaj umanjka. Otroci, ki odra- ščajo brez skladovnice knjig doma, brez klasične glasbe, brez pogleda na umetnine izpred stoletij, na prvi po- gled niso prikrajšani za najpomemb- nejše. Če pa vemo, da količina knjig doma določa, ali in koliko bomo brali, ter da sta branje in razumevanje ena najpomembnejših akademskih veščin, potem lahko hitro ugotovimo, da knji- ge določajo našo izobrazbo. Materina uspavanka, ki zaziblje že novorojenčka v sladek sen, in poslednja pesem ob grobu, nas opomnita, da nas glasba spremlja od zibelke do groba. Glasba je namreč izjemno močan izpovedni medij. Slika, ki pove več kot tisoč besed in nas prevzame s svojo izpovedno mo- čjo, nam govori drugače, če jo znamo brati tudi v jeziku umetnosti in ne zgolj vizualno. V umetnosti lahko tudi zgolj uživa- mo. Vanjo se potopimo z vsemi čuti, v novo izkustvo. Prav ta potopitev v svet umetnosti nas uči raziskovanja človekove duše in njenih globin. Uči nas empatije, ki nam jo preda le bra- nje pravljic, gledanje slik, poslušanje glasbe (Bregant 2015). Uči nas uživanja in trpljenja. Uči nas spoznati višine in globine našega uma, lepote, gnusa, strahu in upanja, bolečine, ljubezni, navdušenja. Redkokatera človekova dejavnost zajame vse odtenke naše- ga uma tako celostno kot umetnost. Umetnost je zato ključ do empatije. ALI UMETNOST PONUJA VEŠČINE IN ZNANJA, KI JIH NE PRIDOBIMO NIKJER DRUGJE? V visoko storilnostnem svetu nam zmanjkuje časa celo za osnovne reči. Današnje generacije so kronično ne- prespane, preobremenjene, vsakdanjik je nabit s stresom (Bregant 2013). Ali nam je umetnost v današnjem svetu v uteho ali je zgolj še ena od nepotreb- nih preobremenitev, s katerimi bi le dodatno obremenili svoje otroke in je kot taka nezaželena? Ob nezaželenosti umetnosti ne mo- rem ne pomisliti na barbarsko razde- janje Palmire v Siriji, ki ga je izvedla 18 Didakta september-oktober 2016 organizacija ISIL poleti 2015 (Denton 2016). Ponosno so dejanje razglasili za kulturno čiščenje. Haška konvencija je leta 1954 razglasila uradni dokument za zaščito kulturnih spomenikov med vojno. Konvencija je vstopila v veljavo 1956 in bila do leta 2016 ratificirana v 127 državah, tudi v Siriji, kjer je bila nato kršena (UNESCO 1954). Simbol- no je za ljudi kultura in umetnost iz- jemno pomembna. Zanimivo, da se tega zavedajo celo barbari, medtem ko marsikdo pri nas meni, da je pouk umetnosti v šolah nepotreben. UMETNOST KOT SPODBUDA RAZVOJU OTROK Umetnost spodbuja ustvarjalnost Na ustvarjalnost lahko gledamo kot na reševanje problemov, ki nimajo preprostih rešitev oziroma za katere običajne, pogoste in konvencionalne rešitve ne pridejo v poštev. Zahteva prožnega duha in prilagajanje sprotni situaciji ter se lahko izrazi v različnih situacijah glede na intelektualne spo- sobnosti, znanje, miselni slog, oseb- nost, motivacijo in okolje (Bregant 2011). Zanimivo je, da je ustvarjalnost izrazita v predšolskem obdobju, nato nekoliko zamre ob vstopu v šolo in ob uvedbi ocen, nato pa svoj vrhunec do- seže v obdobju najstništva in je precej neodvisna od kulturnih vplivov. Ustvarjalnost je kot sposobnost mišlje- nja izven običajnih okvirov postala vrednota. V današnjem globalizira- nem sveti se srečujemo s problemi, ki jih lahko rešijo le najboljši in najbolj ustvarjalni misleci. Težave, kot so izu- mrtje vrst, globalno segrevanje, vojne in podobno, zahtevajo rešitve, ki se jih dosedaj še nihče ni domislil. Že v preteklosti so razvojne preboje uspeli narediti le dovolj ustvarjalni misleci, danes je teh priložnosti (na žalost), še mnogo več. Iz raziskav vemo, da otroci, ki so v otroštvu izpostavljeni umetnosti, raz- mišljajo bolj ustvarjalno, so bolj izvirni v svojih idejah, raziskujejo, ustvarjajo in prenavljajo intelektualno lastnino (International Child Art Foundation 2011). Slednja v 21. stoletju predsta- vlja merilo razvoja in blagostanja. Uveljavilo se je tudi prepričanje, da današnji svet potrebuje bolj številč- ne in boljše, bolj ustvarjalne mislece (Van’t Hul 2013). Ustvarjalnost sama po sebi zahteva fleksibilnost učenja, odprtost za nove ideje in stvarjalnost, divergentno mišljenje, kar so vse vre- dnote današnjega časa, saj so se izkaza- le za gonilo napredka (Bregant 2014). Ustvarjalnost ne pomeni nujno tudi inteligence in nadarjenosti. Kdor je nadarjen in tehnično brezhibno obvla- da svoj instrument, je torej nadarjen za igranje, ni nujno tudi ustvarjalen. Za umetniško ustvarjanje je poleg ustvarjalne zagnanosti in čustvene zanesenosti potrebno tudi veliko vaje in izkušenj tj. trdega dela. Trstenjak pravi: »Brez tehnike tudi največji ta- lent v umetnosti samo jeclja, najsi bo to v literaturi, glasbi ali slikarstvu in kiparstvu« (1981). Šele v optimalnem okolju pa otrok, ki v sebi združuje kre- ativnost, inteligentnost in talent, res postane vrhunski glasbenik, slikar ali pa znanstvenik (Bregant 2014). Umetnost spodbuja razvoj gibalnih ve- ščin, zlasti finomotoričnih spretnosti Ukvarjanje z umetnostjo, ki sega od slikanja, oblikovanja gline, igranja instrumenta do izraznosti s telesom – plesa, spodbuja otrokov razvoj gi- balnih veščin (Bregant 2015b). Zlasti ročnih spretnosti, ki jih tehnologija zaenkrat hromi, ne moremo spodbu- jati na lepši način kot z ustvarjanjem lastnih izdelkov in uporabo glasbil. Is- kanje rešitev pri izdelavi in ustvarjanju je nujno in do njega pride spontano. Razumevanje lastnega telesa in prek njega ustvarjanje miselnih shem je nujno celo za razumevanje bolj ab- straktnih pojmov, ki jih spoznamo ka- sneje pri matematiki in naravoslovju (Bregant 2016). Za pisanje je potrebno imeti dovolj do- bro razvite grafomotorične spretnosti, ki jih ne moremo razviti z uporabo tabličnega računalnika (Agosa 2014). Pisanje z roko in ročne spretnosti so kognitivna, kinestetična, zaznavna in gibalna veščina, ki zahteva usklajeno delovanje vseh naštetih sistemov in dovoljšno zrelost živčevja. Celo pri uporabi tabličnega računalnika, ki naj bi olajšal zapisovanje, so proce- si procesiranja zaznane informacije toliko drugačni od ročnega zapisa, da vplivajo na kasnejši slabši priklic tako konceptualnega kot podatkovne- ga znanja (Mueller in Oppenheimer 2014). Glede na zadnje izsledke zato spodbujamo ročno pisanje, za kar pa je potrebna dobra grafomotorika. Grafomotorične spretnosti se ne prič- nejo razvijati s pisanjem prvih črk, pač pa z uporabo pisal, s katerimi že zelo majhni otroci čečkajo in ustvarjajo zna- čilne vzorce na podlagi. Pri analizi gra- fomotoričnih spretnosti se je izkazalo, da ni enega samega funkcionalnega prijema. Najbolj optimalen je sicer še Didakta september-oktober 2016 19 vedno triprstni prijem, a otroci lahko funkcijo grafomotrike dosežejo tudi drugače, npr. z modificiranim stran- skim triprstnim ali dinamičnim štiri- prstnim prijemom (Schwellnus 2012). Raznolikost prijemov spodbudimo le z uporabo rok. Lahko si pomagamo s šivanjem, ustvarjanjem iz različnih materialov, igranjem instrumenta, kar prav tako oljaša vadbo in koordinaci- jo finih gibov rok. Pri igranju instru- menta dodatno vadimo tudi povezave med različnimi zaznavnimi sistemi, saj moramo sproti usklajevati prebrane notne zapise, položaje prstov in rok ter zvok, ki smo ga ustvarili. Povezave med čustvenimi stanji, telesno izvedbo gibov, ki zajame finomotoriko tako govoril kot rok ter izraznostjo glasbe, so danes znanstveno dokazane (Vuil- leumier in Trost 2015). Z umetnostjo lažje razumemo abstraktne pojme Ker je umetnost zanimiva in zabavna, neizogibno povezana z ustvarjalnostjo, jo imajo otroci praviloma radi in se z njeno pomočjo lahko približajo tudi znanjem, ki so bolj dolgočasna in mo- notona. Umetnost jim lahko približa tudi abstraktnejše koncepte deloma zaradi razbremenitve in zabave, ker ustvari okolje, ki bolje podpre učni pro- ces; deloma pa zaradi usvojitve zahtev- nih abstraktnih pojmov prek boljših zaznav, bolj kompleksnih finomotorič- nih spretnosti in dobre telesne sheme, ki so jo oblikovali glede na zaznave in vadbo telesnih veščin (Levstek in drugi 2013). Korakanje po taktu, ploskanje, učenje izštevank, spoznavanje, kdo je večji in kdo manjši, kdo ima več bon- bonov, miselne predstave, vključno z razumevanjem perspektive, kot jih raz- vija likovna umetnost, pa predstavljajo različne modalnosti, ki vse označujejo količino in lahko pomembno pripomo- rejo pri prehodu iz intuitivnega razu- mevanja matematike v bolj abstraktne pojme, ki vključujejo algoritme in zah- tevnejše miselne operacije (Brezovnik in Bregant 2014). Holtzman in sode- lavci so redno sodelovali pri izvajanju likovno-matematičnih projektov na šoli. Z večletnimi raziskavami so potrdili ugotovitve, da je likovna umetnost učinkovita in stimulativna za doseganje kompleksnih matematičnih konceptov in procesov, matematične spretnosti pa so dragocene za prepoznavanje ume- tniških vsebin, ki jih ponuja naravno okolje (Holtzman in Susholt 2011). Zgodba iz knjižnice, ki jo je zapisa- la knjižničarka z oddelka za otroško Umetnost Spodbuda Nevrofiziološki učinek Različne zaznave, raznovrstne modalnosti Delovanje senzoričnih sistemov: vid, sluh, tip, ravnotežje, (okus). Kompleksnejše delovanje zaznavnih sistemov in povezav med njimi. Uporaba finomotoričnih spretnosti Razvoj finomotoričnih in grafomotoričnih spretnosti. Razumevanje telesne sheme. Povezava uho-roka; oko-roka, uho- oko-roka … Natančnejša in uporabnejša finomotorična spretnost ter ročnost. Razumevanje telesa, odnosov med telesno in okoljem. Boljša telesna shema pripomore k boljšemu razumevanju abstraktnih pojmov, npr. pri določanju količin, računanju ipd. Zabava Olajšanje pri pridobivanju zahtevnih, monotonih veščin. Lažje, bolj zabavno in motivirano učenje. Ustvarjalnost Odprtost za ideje, samoiniciativnost, spontanost procesov, kjer procesi niso zgolj pravilni ali napačni. Fleksibilnost učenja, odprtost za nove ideje, ustvarjalnost, divergentno mišljenje. Izraznost Z uporabo različnih tehnik, materialov se izražamo na različne načine. Vsak se izraža na svoj način Noben način ni pravilnejši. Boljša samozavest in samopodoba. Izražanje samega sebe. Povezovanje z drugimi. Novi načini komunikacije. Izpovednost Izražanja čustev, emocij »Izraziti neizrazljivo«. Čustveno opolnomočenje. Sprostitev napetosti. Terapevtska uporaba. Tabela 1: Spodbude razvoju in nevrofiziološki učinki, ki jih ima umetnost na razvoj otrok. 20 Didakta september-oktober 2016 literaturo (Buel Bradley 1963), nam govori o pomenu pravljic. Francoskega matematika Hermita so na Francoski akademiji znanosti in umetnosti vpra- šali, kaj je ključno pri izobraževanju mladih. Odgovoril je: »Spodbujajte domišljijo. Iz nje vse izvira. Če želite matematike, jim v otroštvu dajte (be- rite) pravljice.« (Buel Bradley 1963). Znanstveniki se torej zavedamo po- mena umetnosti in kulture, ki nas v našem znanstvenem delu bogati. Pri nastajanju znanstvenih odkritij so prav tako kot pri nastajanju umetni- ških del ključnega pomena intuicija, ustvarjalnost, domišljija in navdih. V znanosti je do te stopnje precej težje priti, saj je potrebno usvojiti temeljna znanja, vendar pa se v teh veščinah lahko izurimo že prej, prek umetno- sti, in nas tako vrhunska znanost ne pričaka »nepripravljene«. Znanost je potrebno tudi predstaviti svetu in prav umetniški izraz je pogosto ljudem bliž- ji kot poznavanje kompleksnih znan- stvenih načel. Umetnost pomaga pri izražanju samega sebe in razumevanju sočloveka Izraznost in izpovednost umetnosti ter univerzalnost, ki jo pod določeni- mi pogoji razumejo vsi ljudje, krepijo otrokovo samozavest in samopodobo. V nekaterih primerih lahko šele var- no okolje umetnosti, kjer ni potrebe po diametralnosti in usodnosti »prav ali narobe«, omogoča otroku izraziti samega sebe in njegove najgloblje stra- hove in težave. Tako umetnost lahko deluje celo terapevtsko. Včasih šele prek umetnosti najdemo pot do sočloveka, saj uporabimo dru- ge modalnosti kot običajno. Namesto govora in besed, lahko uporabimo iz- raznost telesa, slike, glasbe ter na ta način vzpostavimo novo komunikacijo. V Tabeli 1 sem povzela najpomembnej- še učinke, ki jih ima lahko umetnost na otrokov razvoj. ZAKLJUČEK Umetnost ima izjemno in raznoliko izpovedno moč. Je odprta in dostopna vsem, če ji le zmoremo prisluhniti. Ljudje namreč radi poslušamo zgodbe in umetnost nam jih pove na različne načine. Poleg tega smo ljudje socialna bitja. Živimo v skupnostih, kjer soustvarja- mo in oblikujemo kulturo. Umetnost in kultura hodita z roko v roki. Če pomislimo, da ima otrok pravico do hrane in varnega zavetja, do izobrazbe in igre, potem lahko dodamo tudi, da ima otrok na poti do svoje uresničitve pravico tudi do kulture in umetnosti. Na ta način spoznava življenje ne le racionalno, pač pa skozi različne za- znave in emocije na načine, ki mu ponudijo življenje bolj polno in lepo, kot če so za umetnost prikrajšani. Na ta način otrok tudi razvija empatijo, ki je za bivanje v skupnosti izjemno pomembna. Zaključila bom z anekdoto iz Einsteino- vega življenja. Pogosto se citira Doris Gates, knjižničarko in pisateljico za otroke, ki naj bi vprašala Einsteina, kaj bi on svetoval zaskrbljeni materi, ki želi spodbuditi svojega otroka, da bi postal raziskovalec in znanstvenik (Shedlock 1952). Einstein naj bi od- govoril: »Prvič: berite mu pravljice. Drugič: berite mu pravljice. Tretjič: berite mu pravljice.« Literatura Agosa H. (2014) The Place of Handwri- ting in the Age of Pcs, Laptops, Tablets and Smartphones. Kindle edition, Lulu.com (October 26, 2014). Bregant T. (2011) Kreativnost pri otro- cih - ali jo je treba razvijati ali zado- šča že, če je ne uničujemo? Didakta, let. 21 (št. 145): str. 13–14. Bregant T. (2013) Kreativnost pri otro- cih. V: Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij (zbornik re- feratov, ur. Orel M.), str. 53–59. Polhov Gradec: Eduvision. Bregant T. (2014) Ustvarjalnost: poso- dobitev gimnazijskih programov. V: Vidmar, V. (ur.), Rupnik Vec (ur.), T., Rupar, B. (ur.). Zaključna publikacija projekta Posodobitev gimnazijskih programov 2008-2014 Konzorcija strokovnih gimnazij: sa- moevalvacija šolskih razvojnih timov, str. 191–202. Ljubljana: Konzorcij strokovnih gimnazij. Bregant T. (2015a) Razvijajoči se mo- žgani in porajajoča empatija = Developing brain and emerging empathy. V Modern approaches to teaching coming generation = Sodob- ni pristopi poučevanja prihajajočih generacij, Orel M. (ur.), Mednarodna konferenca EDUvision, Ljubljana, 3.–4. december 2015, str. 24–30. Polhov Gradec: Eduvision. Bregant T. (2015b) Pomen gibanja za otrokove možgane. V: Gibanje za male in velike v vrtcu, str. 5–12. 16. strokovno srečanje zaposlenih v vrtcih na Gorenjskem, Jezersko, 30. maj 2015. Bregant T. (2016) Matematične spo- sobnosti pri otrocih: nekaj vrojene- ga, nekaj pridobljenega, a vedno Didakta september-oktober 2016 21 lahko vir zadovoljstva. Obzornik za matematiko in fiziko, let. 63 (št. 1): str. 18–24. Brezovnik A. in Bregant T. (2014) Uče- nje matematike s pomočjo umetno- sti. V: Kognitivna znanost (zbornik 17. mednarodne multikonference - IS 2014, 9–10 oktober 2014) Mar- kič O. idr.. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 16–19. Dostopno na: http:// is.ijs.si/zborniki/2014_IS_CP_Volu- me-C_(CS).pdf. Buel Bradley J. (1963) The Listening Heart. Wilson library bulletin. New York, N.Y.: H.W.Wilson: 678. Campbell P. (2004) Seeing and seeing: visual perception in art and scien- ce. Physics Education, let. 39, str. 473–479. Denton B. (2016) A Jewel in Syria Where ‘Ruins Have Been Ruined’. The New York Times. Dostopno na: http:// www.nytimes.com/2016/04/05/ world/middleeast/palmyra-syria- -isis.html?_r=0 Holtzman C. in Susholtz L. (2011) Object Lessons: Teaching Math Through the Visual Arts, K-5. Portland: Stenhouse Publishers. International Child Art Foundation – ICAF. (2011) Nurturing Creativity and Developing Empathy Global- ly. Journal of Urban Cultural Rese- arch. Dostopno na: https://www. icaf.org/news/Nurturing%20Crea- tivity%20and%20Developing%20 Empathy%20Globally.JUCR_ Vol3_2011_F.pdf. Levstek T., Bregant T. in Podlesnik Fe- tih A. (2013) Razvoj aritmetičnih sposobnosti. Psihološka obzorja, let. 22 (št. 1): str. 115–121. Dosto- pno na http://psy.ff.unilj.si/psiho- loska_obzorja/arhiv_clanki/2013/ levstek_et_al.pdf. Mueller P. A. in Oppenheimer D. M. (2014) The Pen Is Mightier Than the Keyboard: Advantages of Longhand Over Laptop Note Taking. Psycho- logical Science. Dostopno na http:// pss.sagepub.com/content/ear- ly/2014/04/22/0956797614524581. Požar Matijašič N. (ur.) in Bucik N. (ur.) (2008) Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stole- tja: predstavitev različnih pogledov o umetnostni in kulturni vzgoji v izobraževanju. Ljubljana: Pedago- ški inštitut. Shedlock M. (1952) The Art of the Story-teller. New York: Dover Publications. Schwellnus H. (2012) Pencil Grasp Pattern: How Critical is it to Functional han- dwriting. PhD thesis. Graduate De- partment of Rehabilitation Science University of Toronto, Canada. Trstenjak A. (1981) Psihologija ustvarjal- nosti. Ljubljana: Slovenska Matica. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization – UNE- SCO. (1954). UNESCO. Convention for the Protection of Cultural Proper- ty in the Event of Armed Conflict with Regulations for the Execution of the Convention 1954. The Ha- gue, 14 May 1954. Dostopno na http://portal.unesco.org/en/ev.php- -URL_ID=13637&URL_DO=DO_ TOPIC&URL_SECTION=201.html United Nations Educational, Scienti- fic, and Cultural Organization – UNESCO. (2006). Road Map for Arts Education. Zbornik prispevkov The World Conference on ArtsEducation: Building Creative Capacities for the 21st Century; Lizbona, 6.–9 . ma- rec 2006. UNESCO. Dostopno na: http://portal.unesco.org/culture/ en/ev.php-URL_ID=30335&URL_ DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201. html Van't Hul J. (2013) The Artful Parent: Simple Ways to Fill Your Family’s Life with Art and Creativity, Shambhala Publications Inc., Boston, MA. Vuilleumier P. in Trost W. (2015) Mu- sic and emotions: from enchant- ment to entrainment. Ann NY Acad Sci ;1337: 212-22. Dostopno na doi: 10.1111/nyas.12676.