Listek.
309
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali:
— Josipa Jurčiča zbrani spisi VII. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Založila in natisnila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1888, 8, str. 242. — Cena vezanemu zvezku po 1 gld , nevezanemu po 60 kr. — Vsebina: I. »Lepa Vida«. Roman (»Zvon« 1877.) — II. »Ivan Erazem Ta te nb ah«. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.  (»Slovenski  Narod«.   1873.).   —
Jurčičevih zbranih spisov je izšlo dosedaj VI zvezkov. Od teh jih je še nerazpro-danih: I. zvezka še 575, II. še 779, III. zvezka še 1016, IV. zvezka še 1137, V. zvezka še   1235, "VI. zvezka še   1574. Skupno  tedaj  6316 zvezkov.
Prodalo se je Jurčičevih knjig tekom leta 1887. vezanih 409 zvezkov, nevezanih 659 zvezkov. Skupno tedaj 1068 zvezkov. Dohodkov je bilo gld. 1060 gld. 55 kr., troškov pa   1004 gld.  78 kr.
Da se Jurčičevi zbrani spisi tako počasi razpečavajo, krivo je pač, da je veliko njegovih del po prvotnih izdavah še med narodom, glavui vzrok je pa gotovo le ta, da Slovenci nimajo za leposlovne proizvode urejene trgovine s knjigami, in najmenj še kako kolportažo.
Obračamo se torej do vsega slovenskega razumništva, da prične agitacijo za razprodajo Jurčičevih zbranih spisov. Posamičniku bode pač lehko v svojem kraji dobiti nekaj naročnikov, od katerih naj pobere denar in ga odpošlje »Narodni Tiskarni« po poštni nakaznici. Ta mu bode doposlala potem naročene knjige, katere lehko razdeli med nabrane naročnike. To delo posameznika ne bode stalo preveč truda, stvari bode pa s tem le mnogo koristil. Gotovo malo častno bi bilo za ves slovenski narod, ko bi dela prvega pripovedovalca našega Jurčiča v shrambah starela in bi jih ne bral tisti narod, katerega je Jurčič toli ljubil, za katerega je žrtvoval in neumorno delal vse svoje življenje. Najlepši spomenik njegov bode,  da vsak Slovenec in vsaka Slovenska pozna njegove spise.
Nove muzikalije. I. Himna zlatomašniku sv. očetu papežu ,,Leonu XIII." Zložil Anton Foerster. To himno je prinesel ,,Cerk. Glasbenik" v 12. št. svojih prilog 1. 1887. Upravljena je bila takrat za jeden glas in za orgije. Pozneje je to himno pre-komponiral g. skladatelj za moški zbor s tenorovim šolo. V tej obliki je pel ,,Slavec" pri papežki slavnosti v Ljubljani to himno, o kateri trdimo, da je izredno lepoglasna, veličastna in impozantna. Značaj himne v tej pesmi je popolnoma pogojen. Služila bi prav dobro za posebne slavnosti, osobito gg. novomašnikom, zlatomašnikom in sploh jubilantom. Zatorej uljudno prosimo, da bi kdo izmed naših pesnikov blagovolil tekst tako prirediti, da bi se lehko pel pri omenjenih slavuostih. Škoda bi bilo krasne himne, ko bi se morala zarad zastarelega teksta položiti ad acta. Partitura stoji 36 kr., glasovi tudi toliko. (Šolo za tenor se nahaja samo v partiturij. Delo se dobiva pri g. skladatelji.
G. Anton Foerster me je naprosil opozoriti č. gg. čitatelje ,,Zvonove" na naslednje tiskovne pomote v njegovi ,,Domovini". (Gl. Matice zvezek XVIII). St. 5. V 4. taktu tenor šolo moia zadnja glaska biti fis, mesto c, V 6. taktu mora biti druga glaska v basu b in ne a, sicer napravlja s tenorom kvintno paralelko. Ligatura v basu pa je boljša zato, da pevci gotovo vzdrže ta 6, ki nosi dve harmoniji. Pri piki bi utegnili pevci