,,Narodna"stranka in Ijudska šola. Dae 2. dec.mv,TA so imeli strukovnjaki v šolstvu sestarno poBvetovanje v Calja o ljniski šuli. Blo je to p 8vstovanje, kaktr trdi BNar lirt", ^temsljito', kateregn. go su uieležili ^izknseai" gtrokovajaki. Ia dae 8. dec. so proteiotili avet g svojiroi sklepi. Seveds ne z VBetti. kajti »ekateri morajo iz političnih (zirov csfttt zs&ano Btajni". Mi aaše mlade rojake 7 njih lastijeai interesa opozorimo, da bi najbolje za aje, d& tudi ostali sklepi.oatanejo njih sladka tsjccgt aa samo začsgan, ampak za vedno, če bo taki. kakorčn* po obja^ljeni glede Bemgčiaa na Ijudskih sclsb. Ear se tiče učnega jezika 7 ljndgkih šolah, cemskib sol po Siovea8ke», ntrakVističaih sol, je staLšcie ,Nar. 8traBke" pra7ilao. Obžtlovati pa rooramo, da čitaim 7 ,N«r. lista", glasila ,Narodce stranke', sledf če stavke: nV eatalem pa aarcdss stranaa 7 BČeajn nemsčine aikakor ai nagprotna, ampak izraža S7oje mneaje, da je dobro, ako 86 7 primerni obliki cgodi ljudstvu glede želje, da ge otroci nančijo tndi ntmgkega jez>ka." ,Narodaa str»nkau izjavlja Da pcdlagi izjav izkušenih atrokovnjakov, da se po gedsj za sioveaske sole na Stajerekem veljavnem nČBem aa*rtu ia učnem reda alovenski otrcci 7 sloverakih solata labko do osmega golskega leta naučijo nemačiao popolnoma (!), ako ss necsaki jezk od tretjega šolakega leta Daprej pončnje po novem tako zransm »nalitičnem načiaa m podlagi Scbreiaer Beijakovib vadnic." Ako bi bilo to rea, da bi se mogli slovengki ctrcci 7 Ijudaki soli popolnoma naučiti aemSčiae. rešeno bi bilo marsikatero vpraianjo aa Sp. Ištajergkem, tako aa pr. vprašaaje o alo7eo8ki narodnoati, (<žez 50 let bi ae bilo od aas ne duha ne slnha), reieao bi bilo vprašaije glede nčaega jezika na aredajih aolah po Sloveaakem ia glede uaiverze. Slovenaki udni ja/ik sa aredajih iolah je 7 gedajnih razmarah ie neka bargla, a jako potrebna bergla, ki postsna pa napotrebna, kakor bitro bcdo znali ačeoci Ijndgke sole nočem reči popoin noa, ampak la dcloma armški. Slavna komisija je bržkone tndi s&ona čntiia, kaka ne7amoat preti glotesski narcdnosti, ko bi ge otroci 7 Ijndgki aoli popoinoma Bemški aaačili. Pravi namreč: Z gealcm Bveč Bemsčiaa" mora iti tudi 7zporedno klic n7eč narodae za^esti ia več narodaega ponoaa11. Ti gospodje zahtevajo tedaj od priproBtfga ljncstva narodao za^eat in sarodai ponos, ko ga vendar santi aiti trobice nimajo, gicer bi ne bilo mogoče, da bi bili take predloge stavili. Mi ostanemo mir i, ker pra7 dobro 7emo, da ae sluvfBski otrok 7 Ijndski soli ae more nemščiae popolnonta nau'iti, liti po analitičai niti pu kaki drngi mettdi. Toliko pozaami tadi mi razmere. Mi aismo proti temu, da se tndi nenašdina uei 7 ljnd skih solab. A obaoditi moramo Nar. stranko, ki prprcsto ljndgtvo 8 takimi ob),nbami marai ter tako podpira težnje aStajerčate" straake. Ic to bi naj bili Bsrcdai vcditelji ? I Kako poguamo ia moiato je bilo ss tertgkega kta p<8t(paaje dr. Hrašovca 7 Zalcu, ko je javao ia jasao ia odkrito povedal, kako stalieče mcrajo narcdni Siovenci tgtb atanov zavzemati glede aa poduk ia odgojo 7 aašib solah. Ib Dasi mladi?!