Mlada angleSka letalka Amy JohnBn je kot prva ženska letela čisto sapaa v aeroplanu iz Angleške v Avstralijo. 0 njenem drzno posvečenam poletu j?ovori ter piše danes in se mu čudi celi svet. Resnieno, športno dejanje 'Arojr Johnsonove prekosi vse, kar se |« doslej posrečilo ženskeinu svetu na tsm polju. Do pred kratkem je ša bilo Ime Amy Jobnson čisto neznano. Amy fohnson. \e iz srednje premožno angrlcške družine; predno je postala svetovno znana letalka, je bila tajnica pri advokatu v mestu HulL S svojim poklicom nikakor ni bila zadovoljna. Že Dd otroških let jej je bilo letanje najljubši sen. Z 18 letom je stopila prvič v aeroplan. Neccga, dno je prišla k 13 letni sestri in jej zaupala skrivnostno: ^Na letališču so stroji, v katere lahko ftoDive za pet Silingov. Poskusive?«i Mlajša sestra se je ustrašila tega r:ačrta. »Predvsem,« je odgovorila, »nama ne bosta dala oče in mati dovoljanja za letanje.« »A kaj,« se je odrezala pogumna A.my, »starši tega tudi nikdar zvedeli ne bodo.« Neopaženo sta se izrnuzali sestri iz hiše. Prvi polet je bil za Amy doživljaj, ki jo je napotil, da se je izbrala letalstvo kot žavljenjski poklic. Ni marala mirovati poprej, dokler ni bila posestnica lastnega letala. Amy ima železen značaj in nevarjetno podjelnost. Za nič druzega se ni več zanimala kakor za letalski šport. Pristopila je kot članica k letalskemvi klubu v rojstnem mestu Hull in je izdala ves prislužek za krajše polete. — Strast za letalstvo se je v njej večala od dneva do dneva. Stavila si je nalogo: naučiti se letanja. Kje vzeti čas za ta nauk, ker Amy je bila navezana na zaslužek kot tajnica? Vsako jutro, predno je morala bili v pisarni, je bila poprej že tudi na letališču, kjer se je vežbala v vodstvu letala. Necega jutra S8 je zapletla v pogovor z nekim strokovnjakom v letalstvu, ki je sprevidel, da mlada Angležinja kar gori za ta šport. Začel jo je podučevati in jej je izstavil kmalu tozadevno spričevalo s pripombo: »Ljuba Amy, vi znate sedaj že veS nego jaz.« Od sedaj je stre- mela za ciljem, izvršiti na letalskem polju nekaj velikega. Necega dne ja razgrnila na mizo, za katero so sedeli njeni starši in sorodniki, veliko karto. Pokazala je 8 prstom na Avstralijo in rekla resnega giasu: »Poletela bom v Avstralijo.« Akoravno je razložila svoj načrt čisto natančno družini, se jej je oče smejal pri tej razlagi. Amy je odložila karto 3 pripombo: »Odslej boia gledala, da pridem do lastnega letala.l Druzega dne za tem jo ža bila nekam zginila. Odpoljala se je v London, bdji koder je nadlegovala dnevno o5eta i pismi, da bi jej podaril aeroplan, keil; ta žrtev se bo gotovo izplačala. Sledi' njič se je oča res udal in naložil pri< hranke v nakup letala za svojo hčer« ko. Amy ]e svoj nacrt tudi sijajno iz* peljala. Kako se Jej je pač to posrečilo?, Po lastni izpovedi je ona deklica brea živcev. Ko jo je nekoč vprašala sestra; kaj bo storila, ako bo prisiljena, pristati kje v puščavi pri kakem prav divjem plemenu, je odgovorila: »Jaz bt smatrala puščavo kot našo stanovamj-' sko sobo in divjake kot strice in sorodnike. Poleg letalstva Je mlada Amy sijajno izvežbana §e v plavanju ter boksanju. Je utelešenje mlade športne deklins današnjih dni v najvišji popolnosti.