~ a • ; r R t' o a !<• ' 'rt <r- >. b.
LETO II. - Štev. 50
KOPER, 14. dicembre 1951
Cena 5 din
Skrbimo, da bo letošnja MOYOLETNA JELKÄ nepozaben praznik za naše najmlajše
Où givi delilni dolila med člani delovnih kolektivov
Delitev dobička med člane delovnih kolektivov predstavlja nasproti nedavni preteklosti ogromen revolucionarni prelom. To je končni rezultat načela: Tovarne delavcem!
Z delivijo dobička se tudi na zunaj manifestira, da so delavci kot Člani delovnih kolektivov dejanski upravitelji tovarn oziroma pravilneje: neposredni koristniki sadov svojega dela. Dobiček, naj bo v tej ali oni obliki, je rezultat dela, ki si ga v kapitalizmu prisvaja kapitalist kot ' lastnik proizvajalnih sredstev. V naši družbeni gospodarski stvarnosti pa dobiček po odbitku družbenih obveznosti se deli med tiste, ki so ga s svojimi žulji, s svojim delom, proizvedli.
Odlok o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij z dne
30.	7. tega leta določa, da so vsa gospodarska podjetja, ki so pod u-pravo delovnih kolektivov, dolžna doseči dobiček v povprečnem odstotku 35 odstotkov od planiranega fonda plač podjetja. 10 odstotkov od dela dobička, ki ostane po oddaji prispevka za proračun, se uporabi za občasno povečanje plač članov delovnega kolektiva in za nagrade. Iz tega naslova se sme v pbračunskem obdobju plača posameznega člana delovnega kolektiva povečati največ do 1.400 dinarjev mesečno.
Èa podlagi tega odloka so industrijska, gradbena in prometna podjetja sestavila predloge obračuna in delitve dobička za razdobje avgust - september 1951. Od 38 teh podjetij, ki so 'sestavila finančne plane, je pretežna večina, že v novembru sestavila* za novedeno oddobje obračun in stavila predlog za delitev dobička. Za osnovo za delitev dobička so podjetja vzela znesek, dosežen z realizacijo izdelkov oziroma od prodanih izdelkov tekoče proizvodnje in zalog, ne pa zgolj zneska, ustvarjenega s proizvodnjo.
V	konkretnih predlogih za delitev dobička hi bilo mogoče razvideti oziroma diferencirati, v koliko je dobiček, ki se naj deli, rezultat prizadevanja delovnega kolektiva. V smislu odtoka o dobičku in razdelitvi . dobička podjetij se ( kot dobiček gospodarskih podjetij smatra v vrednosti izražen presežek proizvodov, ki ga delovni kolektiv ustvari s svojim delom. Iz tako po stavljenega pojma dobička bi bilo treba izločiti vsak »dobiček«, ki je rezultat zgolj nekih oblastvenih-upravnih ukrepov, kot so razne oblastveno določene cene, tarife in podobno, ali pa »dobiček«, ki je rezultat nedovoljnega vzdrževanja svojih naprav in podobno. Pri nekaterih podjetjih izstopa težnja, prikazati dobiček, dasi iz celotnega poteka obratovanja izhaja, da delovni kolektivi niso v ustrezni meri prispevali k njegovi ustvaritvi, ustvaritvi.
V	tem pogledu je predvsem poučen primer prredloga delitve dobička podjetja »Vodovod« v Kopru.
V obračunskih mesecih avgustu in septembru je imelo podjetje glavni del svojih dopustov in ni vršilo posebnih vzdrževalnih del na svojih napravah, a je v tem obračunskem obdobju izkazalo od vseh drugih podjetij največji dobiček. Ta'»dobiček« je v bistvu rezultat oblastveno predpisane tarife za potrošnjo vode. Kolikor manj ima podjetje stroškov z vzdrževanjem vodovodnih naprav, toliko večji je »dobiček«. AH je to res dobiček? jfli se sme tak »dobiček« sploh deliti? Deli se le tisti dobiček, ki ga delovni kolektiv ustvari s svojim delom.
Podoben ja primer predloga delitve dbbička gradbenih podjetij. Dobiček gradbenih podjetij temelji v glavnem na njihovih situacijah, v katerih za obračun z investitorji pribija jo na preračunani 'plačni fond. 35 odstotkov dohičkd. Ta dobiček se realizira ne glede na prizadevnost delovnega kolektiva za dvig proizvodnosti dala, ki je v gradbeništvu sorazmerno nizka. Gradbeno podjetje realizira svoj dobiček, ne glede, ali je uspelo izvršiti gradbeni objekt z nižjimi ali z višjimi gradbenimi stroški, ali je prihranilo na delovni sili ali ni. Praktično: gradbeno podjetje, ki troši največ delovne sile, ima največji dobiček, kar bi bilo seveda pravilno, če bi temu ustrezala tudi največja proizvodnost dela.
V neki meri podobni so tudi primeri glede določevanja dobička pri prevoznih podjetjih, ki obratujejo po oblastveno določenih tarifah.
T- fph in podobnih primerov izhaja, da je treba odlok o dobičku
rnzdelitvi dobička gospodarskih podjetij, katerega besedilo je jasno, tudi pri sestavljanju obračuna realizacije in predloga delitve dobička pravilno uporabljati. Dobiček, ki se deli, mora biti ustvarjen z delom delovnega kolektiva. Cim višja je proizvodnost dela, tem višji je dobiček in tem večji je delež članov delovnega kolektiva na doseženem dobičku.
Glede na povprečno stopnjo dobička je dobiček praviloma rezultat razlike med stroški obratovanja, polno lastno ceno, in konkretno tržno ceno. Cim nižja je polna lastna cena, tem večja je razlika med volno lastno ceno in konkretno tržno ceno, tem večji je dobiček. Doseči nižjo polno lastno ceno, se pravi, delati z višjo proizvodnostjo.
Zato se tudi delitev dobička med člane delovnega kolektiva ne sme ■ praviloma izvajati enako ali po višini plač, kot so si to nekateri zamišljali, nego se mora vršiti po stopnji dejanskega prizadevanja posameznih članov delovnega kolektiva. Kolikor je kdo s svojim d elom prispeval k ustvaritvi dobička, ki se deli, toliko. naj bo na njegovi delitvi tudi udeležen.
Delitev dobička kot spremenljivi
del plače mora postati osnovno gibalo iri vzpodbuda za dvig proizvodnosti dela v naših podjetjih, kaže, da, je treba, da se v ta namen spremenljivi del plače, ki iz, vira iz delitve dobička, poveča na račun osnovne plače, S tem bi se delovnemu človeku udeležba na dobičku postavila kot temeljni način zaslužka, ki je tem večji, čim višja je njegova proizvodnost dela. Povečanje spremenljivega dela plače bi nujno še tesneje povezalo delovne kolektive na njihova podjetja, od katerih ne bi več prejemali »plač«, nego si kot upravitelji podjetij po odbitku družbenih obveznosti delili doseženi zaslužek.
Na petem rednem zasedanju IOLO so sprejeli nove važne odlolie
Dopolnjeni? proračun je za 53^ večji od prejšnjega in bo omogočal hitrejši rozvoj vseh panog našega gospodarstva
Pripombe k odlokom na zadnjem zasedanjuIOLO
V KODI
JA
22.	december je Darf jugoslovanske armade. Ta dan bacio večje svečanosti -tedi v Istrskem okrožju. V počastitev tega dne bodo množične organizacije na predvečer po večjih mestih priredile slavnostne a-kademije. V Kopru bo na akademiji sodelovala vojaška godba, slovenska družina Ljudskega gledališča, zbor Radiofonije in dijaki slovenske gimnazije.
22.	decembra bodo dopoldne vojaške svečanosti. V mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru , bo odprta razstava poiSvečena 10-letnici Jugoslovanske armade, ki bo prikazovala .sodelovanje vojaških edink: in življenje vojiske v narodnoosvobodilni borbi. Poseben del razstave bo prikazoval življenje in delo tukajšnjih edinic od osvoboditve dalje in še posebno v letošnjem Pletu.
23.	decembra bodo v vseh edin?» cah športna tekmovanja.
SEJA OKROŽNEGA IZVRŠNEGA ODBORA OKROŽNEGA SINDIKALNEGA SVETA Danas 14. decembra 1951 ob 8. uri bo na sedežu Okrožnega odbora sindikatov seja Izvršilnega odbora Okrožnega sindikalnega sveta z naslednjim dnevnim redom:
1. Pregled sklepov zadnje seje, 2. Priprave za letne skupščine sindikalnih organizacij, 3. Kulturno in politično delo sindikatov in 4f Razno.
V ponedeljek, dne 10. decembra zjutraj ob deveti uri so se zbrali v koprskem gledališču delegati I-strskega ’ okrožnega ljudskega odbora na svojem pgtem redinebi zasedanju. Predsednik Ernest Vatovec je začel, zasedanje, in pozdravil poleg delegatov tudi številne goste, med katerimi namestnika Vojaške uprave JA majorja Sužnje-viČa in organizacijskega sekretarja okrožnega komiteja Partije Pavliniča. Poročilo Overo-Vateljev zapisnika zadnjega zasedanja, volitvam komisiji in odobritvi dnevnega reda, je sledila dokaj . živahna razprava o novih vaznih odlokih.
Besedo o obrazložitvi odloka o dopolnitvi proračuna Istrskega o. krožja za leto 1951 je ,imel poverjenik za finance IOLO Jure Maho-vec, ki je med drugim dejal, da z uveljavljanjem novega plačilnega sistema in . uvedbo novih cen v našem gospodarstvu vzvèzi z novimi. gcispcKlarsko-ilnancnimi odloki, je moralo priti, tudi do ukrepov v našem splošnem proračunu, ki ga je odobrila Okrožna skupščina letošnjega, januarja. Zaradi tega je‘bilo potrebno sestaviti, dopolnilni proračun, katerega odlok sò odobrili delegati na ponedeljskem zasedanju.
.Dodatni proračun splošnih izdatkov je za 53 odstotkov ali 454,7801 tisoč dinarjev večji od prejšnjega. Od tega dodatka odpade 44% na investicije in 55,5 odstotkov za o-stale družbene potrebe, ki jih je določal letni proračun. Na ta način so se znatno zmanjšali izdatki, seveda vedno na osnovi c-»sedanjih prqporcev.
Finančni dodatni pian investicij, ki je prvotno znašal 525,518.000 din in ki je; bil do konca julija reali-ziram za 49,9%, se je z odlokom o dopplnijvi. proračuna povečal na
635,816.000	din, kar je 59% več z ozirom na indeks dosedanjega dopolnilnega proračuna. Od tega dodatka odpade 77% na gradnje, 23% pa na razne opreme.
Dopolnilni proračun določa tedi več izdatkov za vzgojo in kulturo, izdatkov namenjene sistematizaciji plač učiteljiskemu kadru in potrebam raznih kulturnih usitanov. Zaradi tega so bili med drugim znatno zmanjišani stroški za vzdrževanje dijaških domov..
DEL NOVE TRANSFORMATORSKE POSTAJE PRI KOPRU
Izdatki za zdravstvo in .socialno zavarovanje se bodo prav tako povečat; kakor določa dopolnilni proračun za 63,817.000 din, vštevši tudi pofcojinine; invalidnine ter plače zdravstvenega osebja.
. Preden so kandidati glasovali za odlòk o dopolnitvi proračuna je toV. Kolenc predlagal, naj bi skupščina zbrala kandidatno komisijo za vse popravke osnutkov novih odjokov. Ker se izmed delegatov nihče ni oglasil v diskusiji za sprejetje odloka o dopolnitvi proračuna, je tov. Črtomir Kolenc po soglasni odobritvi tega odloka, obrazložil pomen naslednjega odloka o ■ spremembi in dopolnitvi odloka o prekrških, ki ga je' nato prečital.
K odloku o prekrških je tov. Celestin Kozlovič dejal, da bi bilo dobro spremeniti Člen tega odloka, ki določa, da lahko krajevni odbori kaznujejo osebo za prekršek do
1.000	din. Dejal je,, da bi krajevni odbori kaznovali prekrške tudi do 2.000' din. Tovariš Kolenc pa mu je nato odgovoril, da se ne gre za kompetenco krajevnih ali mastnih in okrajnih ljudskih odborov, pač pa za kažnjiva dejanja, ki presegajo 1.000 din vrednosti, kaznuje okrajno, okrožno ali višje ljudsko sodišče. V razpravi za glasovanje za ta odlok se je oglasil tudi tovariš Borisi, ki je zaraidi nerazumevanja prvega edstavka 18, člena, zatrjeval, da bi se drugi odstavek tega člena ne nanašal na vse mladoletni*, Češ da so zato poboljševalni zavodi itd.
Razen enega delegata so glasovali vsi za odlok o prekrških, ki vsebuje 155 členov.
Sledila je obrazložitev in čitanje odloka o finančnih prekrških, o katerem so posamezni delegati največ razpravljali. Med drugim je đe’egat Valerij Grižon iz Nove vasi dejal, da kmečke niabavno-prodajne zadruge ne morejo dnevno polagati denarja v banko, keb nimajo vsak dan poti, da bi kdo prišel v Koper ali Piran' ter Buje, kjer so namreč bančne podružnice. In v tem oziru so seveda težave- Zato naj bi določal odlok, koliko časa in koliko denarja smejo hraniti zadruge po vaseh v njlihovih blagajnah. Tovariš Knez pa je tudi v: zvezi s tem dejal oz. obrazložil, zakaj zadruge z uvedbo novih gaskih ukre-pav ne vlagajo redno denarja v banko. Predvsem zaradi tega ne, ker kupujejo za svoje članejrazno blago z gotovino. Tovariš Vanja je tudi povedal, da naj zadruge, kakor gospodarska podjetja in tovarne poslujejo z lastnim gospodarskim računom. Zlasti naj se pri tem izognejo kreditiranju, to se pravi prodajanju blaga na kredit. Stremeti pa je treba, da se kupuje blago na odprt račun. Govoril je tudi o blagajniških planih in zakaj nastajajo težarve v finančnem poslovanju. Poudaril je, da je prvi pogoj za dobro ih solidno poslovanje trdna in jeklena finančna disciplina. V zvezi s tem je poudaril tudi delegat iz Sečovelj, da je treba res izboljšati finančno disciplino, čajarav so pri tem še gotove težave, ki jih je treba prebroditi.
V obrazložitvi odloka o lovu je delegat Bilc,slav poudaril, da so ta odlok sestavili lovski strokovnjaki in da ga jè pri nas poterhno izvajati. To njegovo trditev je potrdil tuda delegat Pečarič, ko je bil dan odlok v odobritev. Tovariš Fonda pà jè k temu dodal, da naj bi določal odlok tudi razdaljo od vasi ali naselja, ki jo mora upoštevati lovec pri streljanju, ker se utegne zgoditi včasih tudi kaka pomota ali nesreča.
Dr. Lucijan Ferfolja je zatem prečital odlok o obvezni prijavi nalezljivih bolezni ter o ukrepih za preprečevanje raznih bolezni. Temu odloku pa je pripomnil, naj bi v desetem členu ižpadla bolezen steklenina, v prvem členu pa da bi dodali; še: tuberkuloz« bacila TBC. Ih končno je Dr. Feiifolja' posvetil nekaj besed temu, da hi naši ljudje bili fizično krepki in zdravi. Treba pa bo za io veliko vrč prizadevanja: poskrbeti še' end
avtoambulaneo za okraj Buje in Koper ter stremeti za skupno upravo vseh bolnic, s čimer bi se zmanjšalo administrativno osebje od sedanjih 21' na 13. Te predloge so delegati odobrili s ploskanjem.
Ko je bil sprejet tudi’ odlok o drugi dopolnitvi odloka o osnovanju in nadležnosti javnega tožilstva, so delegati glasovali tudi za odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ukinitvi agrarnih komisij ter o prepovedi ustanavljanja ukinjenih aigrarnih odnosov kolonov in polovicarjev. Slednjega je obrazložil tov. Biloslav š tem, da agrarni interesenti, ki so dobili zemljo od agrarne roforme, naj zemljo tudi obdelujejo. Kdor bo zanemarjal obdelavo zemlje, mu bo odvzeta ih bo prešla v last krajevnega ali mestnega ljudskega odbora dotič-nega območja.
Odlok o dopolnitvi odloka o prejemkih oseb v delovnem razmerju in učencev v gospodarstvu je prečita! in obrazložili Fabjo Valentič, odlok o drugi dopolnitvi odloka o davkih pa tov. Jure Makovec, ki je. pripomnil, da je druga točka slednjega odloka odpadla.
Na ponedeljskem zasedanju so delegati soglasno sprejeli tudi odlok o drugi dopolnitvi odloka o vzdrževanju stanovanjskih zgradb, kakor tudi odlok o dela prostih dnevih, ki določa, da bedo dela prosti dnevi 1. januar in 2. maj} 29. in 30. november; poleg navede-1 nih praznikov pa lahko vsak okraj določi za svoje območje še po en dela prosti dan za praiznov. tradicio. natoih narodnih praznikov. Vštete kot prazniki so seveda še nedelje ter 1. november in 25. december.
Skupščina je zatem razrešila dolžnosti zaradi starosti in onemoglosti predsednika višjega sodišča dr. Vladimirja Orla in imenovala na njegovo mesto dr. Stanka Hribarja.
Ob zaključku je še skupščina sprejela odlok o proglasitvi hrvatska gimnalzije v Blu j ah za obče družbeno, koristno delo, keir je namen, da se bo ta zgradba razširila, so sprejeli delegati tudi odlok o razlastitvi nekaterih parcel v bližini zgradbe hrvatske gimnazije v Bujah.
Dan tintU pravic
»Dan človečanskih pravic« so 1». tos jugoslovanski narodi proslavili z velikimi slavnostmi. Časopisi so obširno pisali o tem dnevu in o proslavah Društva združenih narodov so po jugoslovanskih krajih priredila predavanja in slavnostne akademije.
Jugoslavija je toliko bolj spontano proslavila »Dan človečanskih pravic«, ker so načela, ki jih razglaša splošna deklaracija o človečanskih pravicah, popolnoma uresničena v naši državi.
V državnih zakonih kakor tudi v načelih socializma in internacionalizma. ,so zajeti in poudarjeni tisti veliki smotri, za katere so se vselej borili najnaprednejši zagovorniki človekove1 svobode in enakopravnosti in ki so tudi skrajni cilj delovanja vsega človeštva.
Istrski okrožni ljudski odbor je _ na svojem V. rednem zasedanju, ‘ki Se je vršilo dne 10. tm., sprejel vrsto odlokov, ki pomenijo nadaljnje ukrepe na poti poglabljanja ljudske deahbkracije in urejevanja gospodarstva v Istrskem okrožju. V naslednjem podajamo kratke oznake posameznih sprejetih odlokov.
Odlok o prekrških ureja kaznovalno pravico upravnih organov. Dosedanji odlok iz leta 1949 ni več odgovarjal današnjim pogojem. Po tem odloku je prepuščena kaznovalna pravica za prekrške različnim; organom javne uprave. Pokazala pa se je potreba vnesti v politiko prekrškov več reda: koncentrirati to politiko na enem mestu ih jo izročiti v roke strokovnjakov, sodnikov ža prekrške. Po novem odloku sodijo na prvi .instanci sodniki za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru, pritožbe pa rešuje senat za prekrške pri poverjeništvu za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Nadaljnja važna sprememba je to-, da oisnutek v primeru z dosedanjim odlokom zoižuje vrsto in mero kazni za prekrške, tako, da dopušča kazen zapora do 'tridesetih dni in denarno kazen do 10.000 dinarjev, ki se lahko samo v posebno naštetih primerih in samo z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora podpiše tudi nad to mero. Cilj tega odloka je doseči večjo zakonitost v delu naše uprave in jo tako okrepiti, obenem pa utrditi in še bolj zaščititi pravice prebivalcev na področju dela javne uprave.
Namen odloka o finančnih prekrških je utrditi f,inameno disciplino v javnih uradih in ustanovah, družbenih organizacijah, zadrugah, ter podjetjih pod upravo delovnih kolektivov. Ugotovljeno je namreč, da se osebje naše finančne službe premalo dosledno ravna po obstoječih finančnih predpisih, kar povzroča škodo finančni In gospodarski politiki našega okrožja. Take nepravilnosti rušijo denarne in blagovne odnose, uporabljanje o-bratnih sredstev za investicije ali obratno, nepravočasno predlaganje zaključnih računov in slični prekrški pa povzročajo motnje v našem gospodarskem ustroju.
Da se take nepravilnosti čimbolj odpravijo, je dana okrajnemu in okrožnemu poverjeniku za finance pravica, da prekršitelje primerno. kaznuje.
Sorodnega značaja je sprememba odloka o sestavi in izvajanju. proračuna, po kateri morejo bili vse proračunske obveznosti poravnane do 31. .decembra, izvzete so samo obveznosti i’z investicij, za katere veljajo posebni predpisi. Tudi ra predpis, ki ima za cilj utrditev proračunske discipline, bo prispeval k boljšemu poslovanju naših gospodarskih in finančnih ustanov.
S področja financ je bil sprejet' še en odlok in sicer odlok o dopolnitvi odloka o davkih, ki predpisuje, da morajo tudi člani kmečkih delovnih zadrug plačevati davek od dohodka ohišja. Ta davek je sicer za 30% nižji od odgovarjajočih davčnih lestvic za ostale kmete, je pa pravilno, da tudi zadružniki prispevajo od svojih dohodkov, kot
vsi ostali prebivalci, za splošne družbene potrebe.
Odlok o lovu izpolnjuje občutno verzel, ki je doslej obstajala v tukajšnji zakonodaji, saj nismo imeli nobenega pravnega predpisa o lovstvu. Novi odlok vsebuje osnovna načela za organizacijo in izvajanje lova, zaščitne predpise in končno določa tudi kazenske sankcije za tiste, ki se ne bi podrejali takim predpisom in s tem povzročali škodo.
Tudi odlok o obvezni prijavi nalezljivih bolezni in o ukrepih za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni predstavlja važno dopolnitev v ustroju naše zakonodaje, ki pa jo bo treba še v nadalje dopolnjevati in že novi odlok daje izvršilnemu odboru pooblastilo za izdajo nekaterih nadaljnjih važnih predpisov s področja zdravstva.
Po veljavnih predpisih o organizaciji in pristojnosti javnega tožilstva za Istrsko okrožje ima višji javni tožilec pravico vlagati zahtevke za zaščito zakonitosti v enem letu po pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe. Pokazala pa se je potreba, da. bi se v primeru težjih kršitev pravnih predpisov ta omejitev enega leta odpravila in s tem dala možnost višjemu javnemu tožilcu, da tudi po tem roku interveniral v zaščito zakonitosti. Tako razširitev pravic višjega javnega tožilca vsebuje odlok o drugi dopolnitvi odloka o ustanovitvi in 1 pristojnosti janvnega tožilstva za Istrsko okrožje.
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odpravi agrarnih komisij dopolnjuje naše predpise, o agrarhi reformi v toliko, da tiisti, ki zapusti premoženje, dobljeno ipo agrarni reformi , to premoženje izgubi V korist tistega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, kjer to premoženje leži. Ta ukrep bo zadel nekatere špekulante, ki so dobili zemljo po agrarni reformi, pa so jo pozneje iz kakršnegakoli razloga zapustili, obenem pa bo odpravil pojave, ki so. bili nasprotni duhu agrarne reforme, da je zemljo izročiti tistemu, ki jo dejansko obdeluje.
Odlok o drugi dopolnitvi odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu določa, da imajo pravico do 70% plače v primeru odpustitve poteg delavcev tudi nameščenci, nadalje pa določa organe za izplačevanje prejemkov v takem primeru in postopek podjetja cib odpustitvi uslužbenca.
Odlok o drugi 'dopolnitvi odloka o vzdrževanju, stanovanjskih poslopij podrobneje določa način vplačevanja dela najemnin v amortizacijski sklad in način vodstva tega sklada.
Končno je bil na zadnjem zasedanju sprejet tudi odlok o dela prostih dnevih. Poleg vseh nedelj so plačani, dela prosti dnevi 1. januar. 1. in 2. maj ter 29. in 30. november, 'neplačana prosta dneva pa sta 1. november in 25. december. Tako bodo naši delovni ljudje imeli poleg ostalih tudi dvakrat v letu po dva praznika skupaj in sicer za tradicionalni delavski praznik 1. maja ter za praznik Republike, simbol na|e osvobodilne borbe in največji praznik našega delovnega ljudstva.
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Glavna skupščina Organizacije združenih narodov, razni njeni odbori, podcidbori in komisije nadaljujejo. svoje delo. V četrtek se je sestal plenum .skupščine, na kateri so najprej izvolili nove nestalne člane Varnostnega sveta, ker tem poteka- mandat kancem tega leta. Med drugimi poteče mandat tudi Jugoslaviji in za to mèsto sta se borili Grčija, in Bela Rusija. Zanimivo je, da so na mestò Jugoslavije v Svetu kar osemkrat volili in nista niti Bela Rusija niti Grčija
...............................................................................................................................m...minimi...........
»»..j.i—	j..	ilnnski « 7	'i w	'	— skačeio okrog
Podoba je, da imaijo italijanski šovinisti v zadnjem času znova zelo velike skrbi. In sicer jih mori 'sedaj jugoslovanska vojska, ker sicer ji nè bi v teh dneh posvetili v glalvni tržaški šovinistični cunji kar tri dolke članke. Ko se bralec prégrize Skozi dolgovezno čtivo, šele proti ikoncu pride na to, kam pes taco moli. Hoteli bi natveziti svojim ovčicam to, alko bi bilo mo-g oče, še drugim, da je jugoslovanska vOjsika od muh in da se je zaradi tega ni bati. Priznavamo, da je jugoslovanska vojska instrument mirit 'in de sei je zalo ni bati nobenemu miroljubnemu nairodu. Prepričani pa smo tudi, da ne bo u-spelo še taiko nazornemu »dokazovanju dobro podučenih strokovnjakov« dopovedati prav nobenemu ‘Italijanu, da se jugoslovanske vojske ni treba bati napadalcu. Fašisti in njim podobna banda so imeli pač dovolj izkušenj, da z njo ni zobati češenj, tako da jih je še danes vse polno javkanja, kadar se na njo le spomnijo, das! je od tega časa pre. šlo že dokaj let.
Nova razglabljanja šovinističnega glasila pa iipiajo danes čisto druge smotre. V Rimu je nedavno zasedala atlantska obrambna zvezg, kakor pristavlja Italija z veliko vnemo svoj lonček, misleč da je v tem najprimernejše zatočišče za njeno politično udejstvovanje. Izrinjena iz Organizacije Združenih narodov upa, da bo ta vojaška zveza primerno mesto, kjer bo mogla
poudarjati svojo, včtiko,.,važnost v Evropi. In da ‘bo Sama yečja, je treba seveda druge naredili majhne. Predvsem Jugoslavijo. Ta si je v zadnjem času nele utrctila položaj v zunanjem Svetu, marveč' si je nabrala tudi pomembne diplomatske uspehe, ki italijanskemu šovinističnemu' imperializmu kar he puste spati. Sklenila j è, pogodbo p dobavi orožja z ZDA, dobila je znatna posojila in zbrala pri OZN za svojo tezo proti ruski napadalnosti ogromno večino držav. Uspehi so tem večji, a;ko upoštevamo, da si Jugoslavija in njeno državno vodstvo, nista niti v najmanjšem vezala roke ne v zunanji ne v notranji politiki, kàj š.ele pri izvajanju svoje socialistične družbene ureditve. Jugoslavija se s tem polagoma uveljavlja kaj ena najvplivnejših držav današnje Evrope.
S tem-seveda padajo vse nade 'Sosednega iredentističnega šovinizma. Doslej je ta vsaj lajal upajoč, da bo njegov samotni glas sčasoma mogoče Je zadel, če že ne na rešitelja, pa vsaj na poslušalca v puščavi. Vendar bolj ko postaja od velikega napenjanja hripav, tem hrezizglednejši so njegovi obupni poskusi. Kmalu se mu ne bo 'splačalo niti kričati več, da isi ne zapravi po nepotrebnem prav posled-
njih' sil. Zato, si je ubral sedaj dru-gq pot, omalovaževanje drugih z ciSiithim namenom, dà povzdigne sphe. Toda zgodovina in Izkušnje zEiđnjih desetletij so tako poučne, dà bo težko tudi na te lirnanee loviti kaline. »Italia farà da se« je bilo mogočno geslo očetov današnjega šovinizma, napovedujoč s tem, dà se bo Italija sama in brez tuje pomoči osvobodila. Potem Si pa ni mogla priboriti niti svoje prestolnice, dokler je bil notri še en sam francoski bataljon. Kasnéje v pr.vi svetovni vojni, kamor so se podali Italijani Z razvitimi prapori »avete vojne«, jih je izmozgana in neharfcdna Avstrija negnala skoraj v Ktriče škornja ih gotovo bi plavala vsa slavna vojska po sicilskem morju, da ji niso prihiteli na pomoč mečni, frgricoški in angleški vojaški, oddelki. Vendar »Italia farà da še«! Ö-na jò. ludi tedaj na papirju pobila AvšfrijoAn' si izvojevala ndjsijajnčiso zmago, pred katero zätctrinljo 'vojaška delà Aleksandra Velikega Makedonca in Napoleona, afe» pögledsmo , opevanja njihove samohvale. In tudi danes, »Italia farà da se«. Ona bo branila ves zapadni svet, saj drugi so tako in tako za nič. Angleški lev je revež že izgubi! zobe, da mu brez strahu
skačejo okrog nosa perzijske in egiptovske miši, Francija je ne-spo. sobna, da si ‘sploh vlada, kaj šele da si uštVari ' vojsko, Jugoslavija nima ne orožja, ne vojaškega duha, ostane torej sariio še Italija koit vojaška evropska velesila, ki bi' f znala odbiti eventualni napad Sovjetov in njih satelitov.
Ce sè je že Višinski Smejal v Parizu ob resnih zadevah, se mora vsak povprečen človek na glas krohotati nad talko res svojevrstno šovinistično imperialistično- megalomanijo. Pobožna vlada De Ga-spèri-Paeelli, ki je brez vsakega orožja, brez vojaških kadrov, brez vojaškega duha, nagrizena do kosti od razdiralne ■kom.'nförmisMßna prdorigiude, brce Surcvih iri brez vojrič proizvodnje sè ponuja kot rešitelj zapadnega Sveta, ko ni mo. gel italijanski imperializem v času svoje največje slrive, bahajoč se z osem milijoni bajonetov, dečim je zmetal vso svojo beračijo v orožje, pokesati naipram neprimerno slabotnejšemu nasprotniku lcot je današnji, najmanjšega uspeha.
Žato ise 'šovinistični imperializem danes zaman trudi, da bi knga pre. 'Pričal o svoji moči. Ne-le oni, na katere lete njegove strupene puščice hi ki jih 'poliva z gnojnico, marveč tudi. ti, katerim se darieis tako velikodušno ponuja, dobro vedo, kakšna je ta njegova moč in zato je tuidii njegova nova igra že od vsega začetka izgubljena.
dobili poitrebne dvotretin-ske večine.
Najvažnejše vprašanje, o katerem sedaj razpravljajo, je jugoslovanska pritožba proti Sovjetski zvezi in njenim satelitom zaradi agresije, ki jo izvajajo že Teta in leta proti Jugoslaviji. V naših prejšnjih političnih pregledih smo o tej agresiji že obširno pisali, ko je Jugoslovan, ski minister Djilas utemeljil jugoslovansko pritožbo in zahteval, da se ta pritožba sprejme ha dnevni red. Poudarili smo tudi, da je bil jugoslovanski predlog z veliko večino sprejet, z izjemo seveda ko-mmformdvskih držav, k! se čutijo s to pritožbo prizadete. Tako je ve;s svet izvedel iz dokaznega jugoslovanskega gradiva za agresivno in imperialistično politiko Sovjetske zveze, katere predstavniki pa nasprotno kaj radi demagoško govoričijo O' miroljubnosti Sovjetske zveze, prav za prav o edini miroljubni državi v svetu.
Neizpodbiti dokazi Jugoslavije pa so postavili kremeljsko vodstvo na laž. Zanimiva bodo prav v tem po. gledu razpravljanja o jugoslovanski pritožbi, ko bodo sovjetski delegati s pomočjo 'satelitskih poskušali z .neslanimi izrazi pobijati jugoslovanske argumente. Pri tem bodo gotovo že stoti in stoti ponavljali, kako se je Jugoslavija prodala zapadnim imperialistom, kako izziva na mejah itd.
Sovjetski zunanji minister Višinski je tudi v sredo v Političnem odboru gtóvne skupščine v Parizu napadel zapadne velesile in dejal, da so one krive in odgovorne za! tekmovanje v oboroževanju, čeprav je Zapad jasno povedal že nekajkrat, da je pristopil k močnejšemu oboroževanju samo zaradi tega, ker se Sovjetska zveza vas čas po vojni nenehno oborožuje, ker oboro-žuje tudi .svoje satelitske države primer Koreja in Jugoslavija, drugje pa prede svoje mreže, če le more, kar se je opazilo v Perziji, Egiptu in sploh na Srednjem vzhodu.
Toliko o pariškem zasedanju Organizacije združenih narodov, ki bo
trajalo še precej časa, saj morajo še rešiti maroško vprašanje, vprašanje volitev po vsej Nemčiji in še nešteto drugih.
Oči sveta so pa zadnje dni nekako bolj uprte v Egipt, od koder prihajajo vznemirjajoče vesti. Po raznih incidentih med Angleži in domačim prebivalstvom ob Sueš. keim prekopu in pa med egiptsko policijo in demonstranti v glavnih mestih, pri čemer 'je bilo veliko mrtvih in še več ranjenih, so od-nošaji med Londonom .in Kairom postali še bolj napeti, tako da se je zadnje dni govorilo celo o prekinitvi diplomatskih odnosov, kar bi seveda položaj še poslabšalo.
Suez je zelo ranljiva točka angleškega imperija in seveda Velika Britanija noče priznati odpovedi pogodbe iz leta 1936 s strani Egipta. Ta pa nasprotno vztraja, da bo pri. stopil k pogajanjem z Londonom, če preje povleče Anglija svoje čete s Sueškega področja. Egiptski odgovorni politiki so že večkrat odkrito povedali, da kot suverena država .ne morejo- dovoliti na svojem ozemlju prisotnosti tujih čet in da se boi Egiipt toliko čzsa boril za, svoje pravice, dokler ne bo Velika Britanija popustila, ker je bila pogodba iiz leta 1936 Egiptu vsiljena. Anglijo v njenem stališču podpirata v tem tudi Amerika in Fran-T cija, ker imata tudi ti dve velesili velike interese v tem delu sveta, kjer so v bližini veliki petrolejski vrelci in druga bogastva, katera si je Zapad v preteklosti z raznimi pogodbami pridobil.
Pogajanja za premirje na ,Kareji pa potekajo v zelo prijateljskem duhu, tako da obstaja upanje, da bo še v tem mesecu podpisano premirje. Komisije so se že sporazumele o demarkacijski črti med Severom in Jugom,, sedaj pa na novo ustanovljeni odbor preučuje vprašanje zamenjave vojnih ujetnikov, pri čemer imajo seveda precejšnje težave, toda v Washingtonu izraža, jo tudi v tem pogledu optimizem. S tem v zvezi pravijo tudi ^.lcbro obveščeni 'krogi, da je treba razumeti nenaden povratek predsednika Trumana iz Floride v prestolnico. Truman sam želi, da bi se čimprej rešilo korejsko vprašanje, zato je dejal, naj bi se razgovori nadaljevali tudi po 27. decembru, če bi bilo vsaj nekaj možnosti na uspeh, seveda ibi morali Severni pokazati dobro voljo in nekaj popustiti pri svojih zahtevah.
BOGÄTO ŽIVLJENJE pučarskih in kaštabonskih zadružnikov
-borbi, s staro, porioseiro obleko, . ki so si jo kupili v starem mestu v Trutu, v »Ghettu« ali na »Reni«, kakor so že 'pravili trgovinam, ka-karnor so go-spodje prodajali svoje stare, ponošene obleke, čevlje, plašče itd. »Mi mladeniči, če-pa nima. mo vsaj vsako leto novo obleko, ne gremo ab ri-edeljah niti s-hiše«, je pripomnil Klement. Poleg .njega je še -stal mlad zadružnik Ivan Am-brožič, ki je segel v pogovor: »Pa smo vendar vsakokrat v kinu v Šmarjah, na vseh zabavah, kar jih. je v naši okolici.in povsod, kjer je kaj takega.. Nikoli nismo >zadnji.« Ambro Žiče ve besede pa je potrdil Ludvik, ko je rekel, da včasih ni •obiskovalo : klnopredstav, bodisi to kjer koli niti '5 odstodkov ljudi iz vse okolice. Danes pa nad lO c/o, ljudi obiskuje kinopredstave in druge kulturne prireditve, ki jih pod prejšnjimi režimi sploh ni bilo, saj niti govoriti niso smeli po domače.
In še veliko takih prepričljivih dokazov bi mi lahko našteli pučar-- zadružniki. Toda ura je bila
že pozna in zadružniki so dejali, da morajo k počitku, ker .-so naslednjega dne zadnjikrat pobi l ali oljke. Letos so jih nabrali nad 3Ì‘0 stotov. Vsak član, od najmajš-eg!« pa do največjega, če bi delili j%> članih; bi dobil svoj kvinta! olji c., ie katerega lahko predelajo od 116 do 18 kg olja. To ni malo. To-dft pridelke, kakor tudi denar in bone si delijo pučarski in košiaffcioiiški zadružniki po opravljenih d'e lovnih dneh.. To je pravilno, to jtjf socialistično, kdor več dela, naj tudi več ZcrSLižh.;, ,.	,	;
Prihodnje dni, če že niso izačeli, kakor smo že -poročali bodo začeli - <i v B i-e-u. Sicer -bi že načeli, toda prej so ;še morali pobratič oljke, da jih', mraz ne uniči. Ob d elati namerava':''- liar- 40 hektarjev velik kompleks. Tu bodo sadili na 11.5 ha •vinograde, č? bodo uspevali, sa 4 ha razne pnivrtainfr pa vmes še sadna- drevesa itd., na ostalo pa poljedelske kulture, deteljo, it-d. Ko jim bo ves ta kompleks rodil, takrat 'bodo imeli dovolj, i vina., i kmi-ha, polente, fižo-la. — skratka vsega, kajti zemlja v Briču je rodovitna itn na njej bo zrastlo dovolj za vse. Seveda tudi dela ne b o manjkalo, tega pa se pučarski Ži ko-štabon-ski zadružniki nikoli nit vstrošijo,. sicer bi si nikoli ne upati obdelati Brič.	G. B.
KRKAVČE. — Bogatejši kmetje ne plačujejo redno davkov. V Krkavčah je precej bogatinov kmetov, ki izigravajo naše zakone. Siromaš-nejši kmetje pravočasno plačujejo davke, medtem ko bogatejši zaostajajo. Tak je ha pr. Feldič z Rova in Simončič, ki še nista poravnala ne prvoga in ne drugega obroka. Smo več kot prepričani, da ti imajo denarja, pač pa hočejo izigravati naše zakone, ki se jim zdijo krivični. Poleg tega pa še druge v tem oziru zapeljujejo. Temu bi moral krajevni ljudski napraviti konec, kajti, če premorejo revnejši kmetje, bogatejši laže.
*
NOVA VAS. — Oljarne delajo z vso zmogljivostjo. Na področju krajevnega ljudskega odbora Sv. Peter — Nova vas dela z vso zmogljivostjo 5 oljarn, ki dnevno na primer v Krvavcah Norbedova oljar-
NAČELNA NAVODILA KDZ OB KONCU LETA
To je naša dediščina, ki jo moramo odpraviti
Se ne moremo končno govoriti o tem, koliko so na-pr.edovali lèto-s pu_ carski zadružniki, kolika bo vrednost njihovega delovnega dne. Toda dejstvo je eno: napredek je viden iz leta v leto in, četudi hočemo iz dne-va v dan. Nekdo bo morda rekel, da ni to res! Pa mu dokažimo.
Zadružniki pravijo, da je velika razlika med njihovim sedanjim in ■ prejšnjim življenjem. Prej- so : na matom, • bornem gospodarstvu morali več delati, več skrbeti in pri vsem tem- slabše- živeti. Lepo se tega'spominjajo predvsem zadruž,nice, kakor je To-n-ca Fontova iz Hrvatinov, kako -so morale , po dva in ' več cini v:tednu na remarijs tja daleč po, vaseh hrvaške Istre in prosjačiti bogatejše kmete zn perutnino, jajca, -slanino itd., ponujati pa jim raznovrstne predmete, ki so jih neVa.idi kupovali. »Kolikokrat. sem —; natešče širi od doma in se ria-teSče tudi vrnila«, pravi Portava. Po vrnitvi iz romanja čestokrat rii bilo' časa- se dobro odpočiti. Skrb za prodajo, - lahko 'rečemo, nèber-a-čonih' stvari, jih je vedno • dušila, dokler n-Sb prodale. Cd ji-šlo' prav s d- -zaslužile 'kos polente zn otroke, če ne pa še-te ni bilo. -Neštetokrat, so- jih »lahcjci« spodile preden so prestopile njihov prog. Po tolike trudu hišo imele nazadnje niti »centesima-; zaslužka. Treba ga je bilo poiskati drugje. »Vsega tega mi danes ni več treba«, je dejala Forto-va s "solzami v'očeh, ki so ji silile samo zaradi obujanja teh fipo-mmo-v.
Ne,1- dairies" re,š--ni treba Fantovim za vse to - skrbeti. V zadrugi so si opomogli. Vsi zadružniki -so jima pomagali, da so Si prezidali nečloveško hišico ali bolje rečeno kečo v lepo, toplo stanovanje, ki je eno najlepših pri Hrvatinih,
Toda primer Fortovih je samo eden öd neštetih. Izmed vseh zadružnih družin v Koštaboni in Pučah -sta samo še dve družini, ki nimata modernih in lepih štedilnikov. Prej pa so si lahko vzidali štedilnike v kuhinjah sanno bogatejši kmetje. In dalje pravijo zadružniki v pogledu življenja samega: »Katera družina je, preden je stopila v zadrugo, uporabila vsak mesec toliko sladkorja, masti* olja, ka-ve, riža, kakor ga -denes uporabi? Sc bel kruh je bil šemo za praznike in tudi c-b takih -prilikah ga ni imel vsakdo«. Se več! Večkrat šs polente, ki je najskramnejša hrana pučarskih in koštabenskih kmetov ni bilo pri hiši. Ali je.bilo, to človeka vredno življenje? Danes' smo veka vredno življenje? »Danes smo siti belega kruha, pravi Bambičev Ludvik in nadaljuje, »skoraj da -si' želimo polente, ker nam je letos uničila šuša Koruzo«. A nekdaj je jedlo bel kruh le okoli 10% vseh ljudi v Kostab'n- in na Pučah.-Mnogi ni,so po,anali-kaivc, ki si -jo.danes privciš-člj-o,; kadar jo želijo. Šestčlanska družina uporabi povprečno zdaj nad 10 kg sladkorja, ped Ita-- lijo in dc&ler se niso združili pa,'če go je bilo za tako družino 2 kg, je bilo dčibro. Prav tako je tudi z oljem mastjo in slanino, jajci itd. Štiričlanska'družina, ki j-e'ped prejšnjimi režimi uporabila 2 litra olja na messe. Jih danes uporabi 6 do 7 li- ’ troy. To je. dejst-vo, to lahko vsa-kem-ur, ki,ne verjame v obraz povedo sami zadružniki. Pa ne samo
Da naiprimer naš trg ni danes dovolj založen z jajci, .slanino, šunko in 'vsemi priboljški, ki si jih včasih na« kmet ni smel privoščiti, če je hotel plečati davke, da ni š!o njegovo gospodarstvo na boben, je prav lo eden izmed dokazov, ki še bolj prepričljivo potrjuje, da tudi pučarski zadružniki, ki so morali vča<si-h prodajfttj »pršute«, da bi si obdržali lastno imetje, sami uporabijo doma te priboljške. Sicer ni to noben priboljšek, - ampak kmečki pridelek, ki si ga vendar naš kmet ni mogel privoščiti, čeprav je zanj garal noč in dan. Ce je hotel stati na lastnih* nogah, ni mogel drugače. To jo resnica, ki jo lahko povedo samo tisti, ki so jo občutili na lastni koži. To pa sò pučarski zadružniki — prejšnji polovičarji in revni kmetje.
Da .tudi resnici na ljubo po.vc-mo, je -še težav, ki jih morajo premagovati tudi pučarski zadružniki. Ni lahko na primer danes kupiti si obleko. To je -treba priznati. Vsekakor je tudi v tem laže kakor včasih. O tem pa prepričljivo pripoveduje zadružnik Nin KdSuIan: »Ce sem -si svaka tri leta kup-i-l prej
eno obleko, sem bil na konj-u. Zdaj pa si lsih-ko vsako leto kupim oC“*-ko, če hočem. Iri da ne govorimo o 'čevljih«.
Mlad zadružnik Klement Bonača je, -želel, da -bi, vedeli naši bralci tudi to, da so bili mladeniči včasih zadovoljni, sicer , ne on, pač pa spominja se- svojega starejšega brata, ki je padel v narodnoosvobodilni
Kmetijske delovne zadruge morajo pestati voditeljice in preusmeri telji-ce. ria-šega, kmetijstva. Vsaka delovna zadruga mora biti primer vzornega posestva. Predatavi jati mora organizirano enoto kmetijske proizvodnje, -k.i mora biti vzor posameznemu kmertu, in okrajni-, kako morajo ti preusmerjati -svojo kme-tij-sko .proizvodnjo:
Plan proizvodnje naj bi bil miniaturen plan celotnega okrožja.
Daber mizar preden začne izdelovati pohištvo mora točno preračunati, koliko materiala ima na razpolago -ter koliko tega uporabi, recimo za eno omaro, posteljo ali stolico. Le ko točno izračuna svojo zmogljivost -v tmaiterial-u, določi količino in (kvaliteto- izdelkov. Enako- je temeljna osnova plana zadruge -ugotovitev razpoložljivih sredstev. Zastonj je n: pr., prevzeti naloge, da bomo posadili toliko hektarjev povrtnine ali vzredili do.
Šs nekaj ugotovitev efe proslavah
slovenske knjige
Ob -prilik!: 400 leladce slovenske knjige -smo imeli na Koprskem yr-- slo usperih -prireditev. Na zaključni! prfreditvi v Kopru je -nes,topila tudi f-oLklciridiiéfià skupina iz Srna. rij. Ne bc-mo pretiravali, če rečemo,-dri so -ravno .Šmarčani vnesli v p -- :-;u£.rn . najtopšo točko: Prav zaradi tega bo ria mestu, da o naši folklori 'spregovorimo nekaj resnih besed; Fantje ter. dekleta ,i-z' Šmarij -sodile narodnih-.plesov - naučili v rc-kciadnsm-l.čaau. - Mar-ni tat deke -. -de so reo-n-ićni naredbi pleši nek-E-j', ker no.io.ga čl- vr-ka. privlačuje? ..Čeprav -so živeli .Istrski Slovenci- va': -Po . Je.it . ličeno’ v drugi dršr-Vi, ločeno od ovoje matije, so vendarle/ zadržali svoj .narodni značaj, lahko rečemo, večji. del.-tistega, kar je značilno z-p vse jugoslovanske narode.'In prav zaredi tega'se naši, ljudje v I-stri redi oprijemi,je jo tega, kar je prfivz-aprav 'njihovo, TJšpeli nastopi Šmarčanov, .pa.t-udi Dcikančriittov, nam naravnost vsilju. jejo' mi-sei, 'da' bi -se marale tudi ostale naše vasi lo-tiiti folkloristične dejavnosti.' Uopehi -ne -bi izostali. To nam potrjuje vsa dosedanja praksa. Svoj čas smo napisali, da bi- morala -Skupina iz Dekanov spremeniti program, kritizirali smo jo, češ, da vna-ša v program, kar ni pristno slovenskega ter podobno. No, tedaj foi morali še dodati, -da krivda ne pade na njihovo folkloristično skupino, tem-več na inštruktorje. Toda izade-va vendarle ni h.uda, saj iso Dekančani bili prvi, ki so pri nsis prebijali led. Položaj na ja sedaj zrel, da napravijo še korak dalje.
Tu se moramo -spomniti, s kako spoštljivostjo so si Dekančani na svoji knjižni razstavi ob priliki obletnice prosvetnega- dru-štva ter hkrati tudi 400 letnice slovenske knjige ogledovali razstavljeno tamburico, lastnino člana nekdanjega tamburaškoga -društva. Vsiljuje -se nam misel, da bi bilo fcciriistino in nadvse hvaležno, če bi Dekančani ■ obnovili tamburaški zbor. Rekli bi lahko še, da so Dekančani v naši prosvetni dejavnosti, vse do danes bili odtočno v ospredju, da so v tem pogledu vsem. ostalim našim vasem -Kazali pot. Z obnovo ta-mbu raških z-bo-rov bi d-olbile tud-i- na-še folkloristične skupine docela drugačno vredno-st. Ne -bo odveč, če navedemo, da s,o imeli za časa Avstrije -svoj tamburaški z-bor tudi Slovenci v -samem Kopru in prav tako, da so želi s -s-vojimi nasto-pi zavidljive .uspehe.
U-spc-le prireditve oto priliki 400 let-nice slovenske -knjige so na-ra popolnoma potrdile, da -naš-a prosvetna dejavnost lahko doseže še večje uspehe, če so prejemi bolj premišljeni ter bolj v skladu s splošnim današnjim položajem.
Izboljša,rije delitve dela v naši prosvetni ter kulturni dejavnosti bo omogočila, da se z večjimi u-
spehi u-veljavijo vsi naši učitelji. Talko -bomo d-osegli, da bo naš učitelj predvsem v šoli ter v prosvetnem druät-vu. Taka stroga deli-tev dela je velikega pomena ter bo obrodila dclbre sado-ve. Lahko bi tu na-vedlii. primer Sv. Petra, kjer so pred -kakim tedmcim dni. nastopili kar samostojno s Kronanjem Matije- Gutača te.r se po tem nastopu jeli' pripravljati za masto-p s slovansko dramo. Primer Sv. Petre? nam potrjuje, da so za prosveto dovzetne pra-v vse naše vasi, da si prav vsi našli ljudje želijo čim večjega-dvigal tudi v prosveti ter kul-tur--. Seveda- je- zopet-: res', .da ne more orti v-sak učitelj v- enaki meri i.ni-cir liven in da se ne bo mogel uveljaviti prsv v vseh -panogah naše prom,-eie. Drži pa, če rečemo, da je ravno učitelj najvažnejši činitelj naše presvete na vasi in da bi mora! biti v vs-e-h primerih steber tamkajšnjega prasvetne-ga društva. Potrebno bi bilo, da se vsi naši prosvetni delavci pa tudi naši ljudje na -splošno, zavedajo-, kaj vse -nam še manjka, kakšni s,kupni naponi naj -bi -bili potrebni, da- dosežemo nove kar bolj vi-d-ne uspehe. Tu lahko ugotavljamo na pr., da z našimi podeželskimi godbami ni vse v redu. Vzemimo našo zelo glasbeno va-s Bentcike. Tu ima skoro vsaka h-iša godbenika, na-š okraj pa nima nobene take godbe, za ka-tero bi -la-hiko trdili, -da popolnoma- uistreza, da je na dovoljni umetniški višini. Ali ne bi mo-gli ravno v Bertokih postaviti na noge gedibo, ki bi bila najboljša ter kot taka zastopala naš c-kraj? Z do-bro v-oljo se to da doseči. Prav ta-ko se postavlja tudi vprašanje pevskega zbora, ki naj bi predstavljal Istrske Slovence.
Naši prosveti ter kulturi se odpirajo nova pota. Povsod ra-ste zanimanje tudi- za prosveto ter kulturo, pazimo zategadelj ria vse prijeme tako, da bodo organizacijski temelji čim trdnejši.
ločeno število gla-v živine, če. nimamo zato dovolj delovne sile, gnojil ali krme.
Kaj vse moramo ugotoviti pred izdelavo plana? Predvsem je potrebna statistika obdelovalne zemlje razdeljene po kulturah (njive, vino-gradi, -sadovnjaki, travniki, go. zdna zemlja itd.). Vedeti irioramo koliko glav živine imamo in razpoložljivo količino krme. Zadruga mora ime-ti točen seznam.-strojev, orodja, gnojil semen, inventar živega in mrtvega materiala. Ni .potreb,?! niti omenjati, da igra tukaj ^ glav-no vlc/go količina delovne sile.
Ko -dobimo jasno sliko sedanjega stanja v zadrugi ter , spoznamo vse pomamkljivcisti v delu pri vsaki k-metijiski panogi, moramo poiskati vzroke večjemua ali manjšemu neuspehu ter preučiti najboljši način izboljšanja tega nenormalnega stanja.	ST
Stari pregovor pravi: »Zajem}, ko. liker moraš zajeti«. Bilo bi nelogično-, da ne rečem škodljivo,- zg-da-ti si naloge, ki jih ne moremo izvršiti z -naši-mi mo-žrio-s timi in silami. Bolje- je zajeti manj in to dopro, ohraniti, kakor iz nepremišljenosti zai. grati še tisto,- kar bi mo-gli dobro obdelati.
Kmetijski plan sl zadaja na splošno te-le, naloge: količinski in kvalitetni- dv.iig produkcije (rastlinska proizvodnja), količinsko- in kvalitetno izboljšanje živine ter s tem ' v zvezi dvig -krimske baize;, obnova starih -ter nasšditev novih nasadov trt in sadnega drevja itd. Celotna proizvodnja mora biti do-bro preračunana, V sema mora -biti določe. no -sorazmerje! Sorazmerje med delovno silo in kvaliteto kultur, med gnojili, .semeni in kulturami, med živino in kOSčino -krme, med živalmi in zgradbami itd.
Važno vlogo igra na svakem go-s-pddarstvu posebno pa pri KDZ menjavanje posevkov —■ kolobare-nje. Med po-šamoantmi kulturami mora biti določeno sorazmerje. Površina naravnih in umetnih travnikov ter s tem v zvezi pri-delek krme mora ustre-zati števil-u živine. Hlevski gnoj je termometer proizvedli j o. Vsako -njivo mora-md vsaj vsako tretaje leto dobro pognojiti z gnojem, da izboljšamo njene fizične, kemične in biološke lastnosti. ‘	•
Ko smo združili (komasirali) razdrobljene- parcele v njive enake površine, moramo- uvesti plo-dored. Določiti -moramo vsa,ki rastlini u-strezno meato in ča-s sledovanja v podrobnem pjo-doredu. Brez plodo. reda ni naprednega kmetijstva. O meniti je, da je pri nas nešteto primerov, kjer, stročnice (detelje in lucerne) gojijo na površinah izven pio,doreria, čeprav so edino te rastline med vsemi kulturami rastline,mi, ki vpijajo iz zraka dušik in s tem izboljšujejo -zemljišča. Stročnicam zara-di tega pripada najbolj dostojno mesto v plodoredu.
To so splošne naloge, ki jih moramo rešiti preden preidemo na konkretne naloge. Vsaka KDZ — si je zadala nalogo, da bo pri-deia-la toliko stotov pšenice, toliko sto. tov krompirja, graha, paradižnika itd. Zato -so potrebna. proizvajalna sredstva. Obdelava njiv, vinogradov
in .sadovnjako-v zahte-va delo-vno silo, in c-stali material. Naše zadruge se do sedaj aslanjajo na zunanje nabave -tudi za semena in sadike ter še nekatere stvari, ki bi same lahko doma pridelale. Potrebna je čimvečja osamosvojitev. Za. druge bi n. pr. morato pridelati glavna semena in sadike povrtnin ter sadno d-revje ne samo za domačo porabo temveč tudi za prodajo. Isto ve-lja za vzrejo plemenske živine.
Enako' ko.t pri poljedelski proizvodnji si morajo zadruge zadati, realne naloge v živinoreji. Izboljšati moramo domače pasme, uvesti kontrolo molže ter matične in plemenske knjige.
.Seveda paralelno z izdelavo plana proizvodnje mora zadruga izdelati natančen plan potreb. Nič ne smemo izpustiti. Zastonj je tekati okrog poslednji čas. Plan proizvodnje zahteva določeno količino materiala, ki ga sami doma ne moremo pridelati. Tukaj pridejo v poštev semena, gnojila, škropila, stroji, orodje, gradbeni material itd.
Plan proizvodnje in potreb seveda ne -bi ibii popoln brez finančnega plana. Ta nam pove, koliko bomo imeli dohodkov in koliko izdatkov. Izdatki so odvisni eri dohodkov. Ni pravilno, da zahtevamo le kredite in posojila, če ne preračunamo prej-točno, če se nam to ali ono ne izplača.
Naše zadruge so v začetku svojega razvoja. Lahko rečemo, da ni. majo še pešte-nih -hledov, kleti niti ne c-stalih s-hramb in stanovanjskih
0-	bjekto-v. Prav stanovanjske hiše so dediščina gospodarskega izžemanja. Potrebne s-o velike investicije iri dolgoročni krediti in posojila. Vsega. tega se ljudska oblast zaveda
1-	n tudi nudi zadrugam vso materialno pomoč.
Se na nekaj ne smemo pozabiti. Vsakemu je -dobro znano, da je istrski ikimst dober delavec — garač. Svojo -zemljo ljubi in j,o tudi dofo-ro obdeluje — vedno pa to po svoji sposobnosti in znanj,u. Potrebno pa mu je tehnično znanje. Vsaka zadruga bi morala imeti svojo knjiž-niteo. V zadrugo morajo prihajati časopisi in razne strokovne revije. Zadružnik se mora vedno v prostem času učiti in izobraževati. Strokovno smo precej zaostali. Vsaka zadruga pa ima možnost, da izo. braizi nekaj fantov na kmetijski šoli.
F-refpričani -smo, -da bodo nagi zadružniki vzeli v poštev, kar smo navedli, ter se držali nasvetov iri navadil. Delati moramo načrtno in preračunano — -spoznati moramo vse pridobitve modeme kmetijske tehnike in učiti se, ter z učenjem izboljšati pr-oduktivnost naših napo. rov in dela. Dr. Fran Juriševič.
PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE
Ljudska univerza v Kopr-u priredi 14. t. m. v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru predava, nje s projekcijami.
Predaval bo ing. Joško Simončič o atomih in atomski bombi.
Ker bo predavanje zelo zanimivo, vabimo vse občinstvo, da se tega predavanja udeleži v čim večjem številu.
na, ki je sicer na motorni pogon, predelajo od 40 do 60 stotov oljk. Kaže, da bo letos veliko več dela kakor lani, saj je let-iin-a oljk taka, da je Krvavčani, lahko bi rekli še ne pomnijo.
*
KOSTABONA. — Kmalu bo pod streho zadružna kovačnica, v kate-ri si .bodo zadružniki iz Puč i-n Košta-bone popravljali raizne stroje, vozove itd. Prav tako bo v tej stavbi pros-tor tudi za mizarje' Na tà način -si bodo prih-amili veliko stroškov, ki jih -še morajo dajati v te namene. Poleg tega se bodo v kovačnici kakor tudi v mizarski delavnici izučili vajenci svojih poklicev. Ko bo stav-ba dograjena, bo miza-rska delavnica začela delati razna mizarska popravila za zadružnike, ki si prav ta-ko nameravajo v bližnji prihodnosti popraviti hiše. Vsekakor pa bosta zadružna kovačnica in mizarska delavnica o-pravile veliko del tudi privatnikom in .s tem koristili vse-m vaščanom.
.♦
POMJAN. — Kaj pravijo zadružniki? Zadruga v Pomjanu, kakor pravijo njeni zadružniki, ne gre kaj prida. To se zlasti ka-že v vrednosti delovnega dne. Zdaj dobivajo za delovni dan 80 dinarjev. Toda ali so oni kr,ivi, če tako malo prejemajo? -Pomjanski zadružniki so delavni in ni mod njimi leniuha, ki bi prejemal hrano in druge potrebščine zastc-nj. Pač pa je v tem drugi vzrok. In ta je v slabih letinah, nerodovitni zemlji in tako na. prej. Poleg vsega tega pa jim povzroča težave to, da imajo razkosano zemljo. -Saj imajo 42 ha zemlje na več kat 240 -parcelah. Ce v, bodoče ne bodo uredili te -zadeve, pravijo, da se bodo morali pridružiti zadružnikom. i-z Ba-bičev, Šmarij, ali kamor jih bodo hoteli. To bi ute-gnffih biti najbolj pametno za njihov sedanji položaj.
*
GRINTAVEC. — Kako je s cesto? Lani oktobra so se Grintov-čani odločili, da si zgradijo cesto, ki bo vezala njihovo vas s Sriaar-1 jami. Okoli en kilometer so jo že dogradili. Toda naenkrat so ustavili vsa dela. Ras je, da je takrat bolj silila elektrifikacija. Toda kljub temu bi lahko cesta bila že gotova. Delovodja pravi, da je zmanjkalo denarja. Seveda, če niso pravilno gospodarili z njim. Namesto, da b! si poskrbeli gramoz za cesto nekje v bližini, ali pa ga celo sami nalto-lkli, saj grobega -kamenja ne manjka, so ga vozili i-z Sečovelj, tako da so več plačali za prevoz kakor za gramoz sam. Privatni šoferji so imeli pri tem mastne zaslužke. In tako so uporabili denar. Nabavili so tudi cementne -cevi -za jarke, -pesekitd. za vzidavo, pa -se je veliko cevi pokvarilo. Pesek pa so vzeli v Šmarje, kor so ga baj« tam patce-bovali. No in tako je casta le napol dograjena. Kdo bo skrbel za dograditev -ceste -na Grintavec, pravijo Gr.intavčani, da -bo najbolje vedel predsednik krajevnega ljudskega odbora v Šmarjah.
*
FRANCE BEVK nas je obiskal
Pred nekaj dnevi -so člani M.KUD Sv. Peter — Nova va-s z veseljem prebrali pismo, ki'jim ga je poslal France Bevk, naš primorski pi-satelj, predsednik -društva književnikov Slovenije in podpredsednik Preizi-dija Ljud-ske skupščine LR Slovenije. Med drugim jim Bevk piiše to le:
»Na vaše cenjeno pismo, v katerem mi izražate željo, da bi vaše društvo -nosilo moje ime, vam sporočam, -da si to štejem samo v čast in se vam zahvaljujem za vašo poizornost. Posebno me veseli, ko s tako vnemo zatrjujete, da bo v va-s gorel pla-men slovenske narodne zavesti in da bo vaša prva na-lo-ga kulturni dvi-g našega ljudstva. Prepričani -bodite, da ste edino na pravi poti. Cim vi-šja kultura našega ljudstva je najkrajša pot k napredku in -blagostanju, hkrati pa tudi naj-učinkovMe-jše orožje v boju za ohranitev svobode ...«
To.plo je bilo vsem pri srcu, ko so pre,brali njegove vrstice.
»Obiskal nas je naš France Bevk
GA20N. Zadovoljne se vračajo s paše. — Srednja- ker se je do-bro napasla, ostali dve pa, ker jih čakri kosilo.
V zadnji svetovni vojnii se je vse napredno človeštvo odločno uprlo italijanskemu in nemškemu fašizmu, ki si je hotel podrediti in za-sužniti vse narode. Potrebnih je bilo več milijonov žrtev, da je fašizem po petih letih -krvave vojne vihre doživel odločilni poraz. Vsak. do, ki je na lastni koži občutil fašistična zverinstva, je upal, da bodo tudi v Italiji zatrli že v kali vsfck .nov poskus zločinskega fašističnega' udejstvovanja. Toda temu ni tako. Nasprotno, v Italiji lahko fašizem danes odkrito in ne-mo.teno nadaljuje svo-je »častno poslanstvo« iz preteklosti. Da je -to res, nam nazorno pričajo šte-vilni dokazi. Oglejmo si jih ndkatere: Pred dnevi je znova začel -izhajati v Rimu list »II popolo d’Italia«, ki ga je bil osnoval še Muissoli-rii v času prve sveto-vne vojne in je bil, kakor znano, uradno glasilo fašistične stranke. Vest o tem do-godku je vzbudila veliko pozornost tako v Italiji kakor tudi v tujini, ker je to nov znak jačanja obnovljenega italijanske,ga fašizma. V prvi številki so izšli članki, ki poveličujejo Mussolinija, maršala Gra-zianija, fašistične legionarje v Španiji in tako dalje. Toda, kar je najvažnejše, je to, da je list do-bil dovoljenje za- izhajanje o,d -samega vrhovnega rim-akega sedišča. Znano je, da obstaja danes v Italiji fašis-tii-ana stranka »Movimento So-ciaie Italiano«, ki je naslednica stranke »Uicmo qualunque«. Ta stranka obstaja to. gai,no od 26. decembra 1946. le-ta" V parlamentu ima danes štiri poslance: Aimirantija, Michelinija, Ro-bertija in Nielvillea, šteje pa c-koli 400 ticoč vpisanih članov. Njen predsednik je De Marsanich, ki ni član parlamenta, a nosi naziv generalnega sekretarja stranke. To
Italijanski fašizem zopet na pohodu
so neovrgljiva dejstva, čeprav mil ro-vna pogodba z Italijo, ki jo je podpisalo dvajset -drža-v, vse-biuje paragraf, ki pravi: »Italija, ki je na osnovi- dvaj-setega člena sporazumna o premirju -pod vzel a poitrébne mere za razpustitev fašističnih organizacij, -se obvezuje, da ne bo na -svoje,m o-zemlju“3ovolila obnovitev takih organizacij, ki bi imele politično, vojaš-ko ali polvojaško obeležje in ki bi imele za cilj o-dE vzeti narodu njegove demekrajtične svoboščine.« Ce bi se italijanska vlada držala mirovne pogodbe, bi omenjena stranka ne smela obstajati. Toda Italija se -ne drži členov mirovne pogodbe niti glede številnih drugih vprašanj. Zpaičilnp^pa da stranka MSI ne samo ' da razpolaga z močnimi finančnimi sredstvi, marveč uživa tudi veliko pomoč nekaterih italijanskih krogov, ki niso- daleč od onih na oblasti. Celo v povojnem policijskem aparatu )e veliko število fašistov, kajti znano je, da ni bil nikoli temeljito očiščen. Nasprotno, iz njega so odstranili še vse tiste antifašiste, ki jim je v- prvem času u-spelo -priti v policijo. S tem nam po-staja jasno vse, a predvsem dejstvo, da se čestokrat »iskani« fašistični elementi »nikakor niso mo-gli najti«.
Po za-dinji -svetovni vojni so izšli v Italiji t-udi še naslednji fašistični al-i polfašistični listi: »Rivoluzione«, ki je pisal, da je cilj gibanja »organizirati ta-jne fašistične formacije, jih oborožiti in jih pripraviti
za revolucijo, dalje »Credere«, »Mussolini«, »Rivolta ideale«, »Rat-taplan«, »Idea nuova« in drugi. Po pisanju -teh listov je razvidno, da ima italijansko fašistično g-ibanjd zveze z neko skupino fašističnih' zločincev v Argentini, posebno pa še v Francovi Španiji.
Odkrito je stranka MSI začela nastopati v začetku leta 1949. Njen poslanec Robeirti je 4. novembra1 1950. leta imel v neajpelj-skem gledališču govor, v katerem je med drugim dejal: »Imenovati našo stranko za fašistično ne predstavlja nikakršne žalitve, marveč nasprotno, to nam je v korist in čast.« Deja-1 je tudi, da bo verjetno kmalu prišel čas, ko se -bo MSI lahko javno indentificirala . s staro fašistično stranko »Partito Nazionale Fascista«.
Predolgo bi bilo, če bi hoteli naštevati še sto in sto drugih dokazov, -ki pričajo, kako -sé lahko..danes v Italiji nemoteno^a-zvija- fašizem in nadaljuje s svojim zločinskim delom proti naprednemu človeštvu. Ka/kšne cilje pa je imel fašizem in jih ima še dane-s, je vsem dobro znano, zlasti pa Slovencem, ki morajo še danes v gori-š.ki pokrajini in Beneški Sloveniji prenašati bes pobesnelih fašističnih tolovajev, -ki uprizarjajo raz-ne šovinistične demonstracije in militaristične pohode, na katerih histerično kričijo, da hočejo Trst, Istro, Dalmacijo in nekatere dr-u-ge »italianissime pokrajine«, na vzhodu, wki da so prepojene s krvjo slavnih
Mussolinijevih legionarjev in šJcva-drdstov.«
Razumljivo je, da ponovno obnavljanje fašizma in njeiga nemoteni raz-v-oj v Italiji ni- ostalo v svetu neopaženo. Tako se n. pr. v angleškem tisku pojavljajo v zadnjem času vse pogosteje članki, ki prikazujejo krepitev omenjenih fašističnih tendenc v Italiji. Predvsem pa je razburila Angleže, kakor -tudi vse ostalo demokratično ljudstvo vest o ponovnem izidu lista »II popolo d’Italia«. Prad dnevi je namreč londonski »Times« pisal, da je ponovni izid italijanskega fašističnega gl-asila samo »epizoda v verig-i dogodkov, ki so v zaidmijih -mašečih dokazali, da domo, tožje po preteklosti v Italiji prav gotovo ne upada.« Med temi dogodki našteva list tudi imenovanje znanega fašista i-n nekdanjega poveljnika zloglasne X MAS Valeria Borghesi-ja za častnega predsednika stranke MSI.
»Najnevarnejši dogodek zadnjih mesecev pa je b.i-1 poizkus, ki ga je po vsem videzu podpiralo tudi desno krilo Katoliške akcije, da se poid imanem Naoienalne Fronte združijo vsi oni elementi v italijanskem javnem življenju, ki čutijo, da se stvari ne razvijajo najbolje,« zaključuje londonski »Times«.
Vse fašistične demonstracije in razni militaristični pohodi fašistov predvsem v goriški pokrajini in Beneški S-loveniji, ki jih podpira italijanska vlada, so povzročili glo. boiko zgražanje pr-i jugoslovanskih narodih, ki so na lastni koži občutili metode italijanskega fašizma. Zato odločno obsojajo tako delovanje fašistov, kakor ga obsoja tudi ves ostali demokratični sVet, ki si ne želi več povratka neslavne fašistične ere-,	A. B,
— z besedo nas je obiskal. Mi pa borna njega počastili z našim delom«, so deja-ii.
*
KOPER. — Tudi pri Intereuropi so si delavci razdelili dobiček. Na Dan republike je upravni odbor delavskega isveta Intereuropa v Kopi-u razdelil med delovni kolektiv dobiček, ki so ga- ustvarili pripadniki kolektiva v dveh mesecih in to v avgustu in septembru. Vsak je dobil po vloženem delujn priza. devanju. Najmanjši ' delež je bil okoli 1.000 dinarjev, največ ji pa okoli 3.000 dinarjev. Prav tako kot v Kopru so si randellili dobiček t-udi podružnice Intereurope v ostalih krajih. Prihodnjo delitev pa bodo imeli ob konc-u leta.
*
SV. PETER — NOVA VAS —- »Nono leto nas ne sme prehiteti, ne bo* nas dobilo nepripravljene. Za to skrbi Mladinsko kulturno umetniško društvo »France B»Vk«.‘;
V nedeljo je imel M KI,’D izredni občni zbor, ki je spre jel takle program za novo letoT v- nedeljo 30. dec. bodo pionirji uprizorili »Sneigiulčiico«. Zvečer bo ljudsko rajanje — ples v Sv. Petru. 31. dec., v ponedeljek ho pionirska veselica z Novoletno je-lko, zvečer pa bo silvestrovanje z zabavnimi nastopi igralske -družine in pevsk'èiga , ^o-ra. Po zabavnem spo-rèdii bo rio-vavaška gadiba igrala poskočne komade za ve-sele -plesalce. V torek %. januarja 1952 pa bo nastopila igralska družina s svojo krstno predstavo, Finžgarjevo ljudsko dramo »Veriga«. Zvečer pa nas bo spet zabavala navovaška godba v Novi vasi.
»Čeprav terjajo te priprave od nas veliko dela«, je dejal tov. predsednik Sikur Ivan, »bomo vse to z veseljem priipravi-li, -sa-j je naša prva naloga kulturno se dvigniti iri se take predstaviti sveitu!«
*
Šmarska pionirska nogometna skupina
n h,
Pionirji v Šmarjah se čutijo ^jrav tako »močni« v športi} .kpt ’ odrasli nogometaši. Večkrat so gfedaii 'tao-gamótoe tekme velikih in se Lodlo-čili ustanoviti tudi oni -svojo pionirsko nogemento sku-bind. »Ce velik: tako igrajo, zakaj ne bi tildi mi, ki smo sicer še ma-jhni, toda bomo zrasli,« so dejali pašemu dopisniku.
Ustanovili so svojo nogometno skupino letos v juniju. Od takrat se redno vadi-jo in so odigrali že tri telone z res dobrim uspehoma Prvikrat so se pomerili s skupino iz Gažona in zmagali (2 : 0), drugič s skupino iz Križišča in še bolj zmagali z izidom 8 : 0, tretjič pa s skupino iz Grintovca, kjer je bil izid 7 : 1.
Skupini so dali ime »Branik«, iri pravijo, da bodo res vedno branili, oiziroma napadali nasprotnika, da bodo zmage njihove.
(Najboljša igralca v skupini sta Savarin Orlando in Glavina Emil in to na vsem sektorja.
Ce bodo mladi nogometaši — pionirji iiz Šmarij vztrajno nadaljevali po tej poti, jih bomo nekoč lahko videli kot močno no-gomettno skupino, ki bo delala čast nogometu na Koprskem.
Dobro bi bilo, da bi se pionirji tudi oprijeli telovadbe, ki je njim najprimernejša fizkulturna panoga in po-sebno še, ker je pri nas tako zanemarjena.
*
ZAGOVARJATI SE BOSTA MORA LA PRED LJUDSKIM SODISCEM
Pred okrajnim ljud-skim -sqdlsSem v Kopru se bosta morala prihodnje dni -zagovarjati Luciano Deste iiz Izole, rojen 1930 in Neri Degrassi, rojen 1934 leta. Obadva je Narodna -zaščita aretirala zaradi olbiipaj-ne kraje raznega železnega materiala pri podjetju »Brodos-pa-s« med Izolo in Koprom, kje-r dvi-gajo iz morja kose potopljenega. Rexa. 2e večlkrait ata srečno uspela s krajo, toda v -noči med 6. 7. decembrom sta bila zasačena na-dejanju od pa. tro-Ie Narodne zašči-te. Zaradi -te-ga se ibosta morala zagovarjati pred ljudskim sodiščem.
*
PUCE — Tatovi na delu pri kraji oljk. Prejšnji čet-rtelk zvečer sö im|.
H -pučanski zadružniki skupni sestanek, ki -se je zavlekel dolgo v floč. Medtem -so neznanci v-drlt v klet, kjer so imeli zadružniki nabrane oljke, in oidne-sli oikoli šeststo kilogramov oljk. Priletna zadružnim Viler je-š,la -takrat mimo k-toti in opazila vlomilce, ki so od strahu, da bi jih kdo ne videl ta-koj «bežali,. Na kupu oljk so namreč pozabili vrečo, ki vzbuja sum kdo naj bi kra-1 oljke. Zadružniki so dan zadevo v preiskavo Narodni zasftti na Postajo v Šmarje, ki bo nedvomno na podlagi tega tudi nasla Krivce.
SEČOVLJE — Umor ali .samomor. v nedeljo zvečer o-b deveti uri )e 19-letna Jolanda Ma-rkežič iz Sečovelj zapuščala ples in jo ni bito več nazaj. Njena dr-užba jo je Potem dolgo iska-la. in jo končno masla utopljeno v reki Dragonji. Vzroki u-mora ali samoumora so še neznani. Preiskavo nadaljujejo.
PRIPOMBE K OPISU PRVE PREDSTAVE LJUDSKEGA GLEDALIŠČA V KOPRU Svssfs Canfcss*« Kralj na Betajnovi
to, da je edino pravilno tako! Za- vanje gledališkega dela. Kajti sode. kaj potem toliko vprašajev, kje je	lovaili so prostovoljno zelo požrtvo-
bii klavir? Kaj naj pomenijo kr-	vatni ljudje, povečini z že večlet-
Prejeti 'smo odgovor na oceno predstave Ljudskega gledališča v Kapru. Uredništvo ga objavlja z-željo, da se oglasijo še drugi .tovariši, ki naj pojme o tej stvari dobro razčistijo.
V »Istrskem tedniku« št. 49, dne 7. decembra 1951 je izšel pod peresom' S. S. opis premiere Cankarjeve drame: »KRALJ NA BETJNÖVI«, s katerim se igralski kolektiv, režiser in uprava gledališča povsem ne strinjajo in zato želim na tem mestu pojasniti nekaj dejstev, ki naj v pravi luči prikažejo študij, delo in uspeh te drame.
2e takoj v začstlku opisa ni točno, da se je skupnost pripravljala šest mesecev na svojo .prvo uprizoritev. Tem-voč; samo dva in pol meseca. T,udi ni nobene škode, da si je igralski kolektiv lotil za začetek tako težkega dela, ker to ni' bilo slučajno,, temveč je bilo delo po daljših premislekih želja gleda, liske komisije v kateri se nahajajo, poznavalci gledališča. S Cankarjem -se ja hotelo dati posebnega povdanka otvoritvi Ljudskega gledališča v Kopru.
Dalje pripoveduje opisovalec, da je bil Kantor izbran na Vrhniki, kar ne more biti. Problem Kantorja je vsesplošen problem razvijajočega kapitalizma v tistem času po vsem svetu im ne isamo lokalno pri nas. Sicer ise ne ,bi drama obdržala in me bi postala poznana po evropskih odrih.
Prete-htanje uprizoritve »na dlani« je netstrokavnjaška in je ne more nihče vzeti resno. Kolebanje med dobrim in slabim ne more nikogar vzgojno prepričati. Z nejasno in neodločno besedo pisec trga like vseh vodilnih igralcev. Vmešuje radijski dialog, katerega ni nihče slišal in ,se nanaša na Cankarjeva navodila, (ki so iza .sodobnega režiserja večkrat že zastarela. Strga prev vse like in še celo Francka* mu je ibila premalo lepa. Uprizoritev »Kralja na Betajnovi« je problematična za vsa poklicna odra in vsak režiser skuša približati to Cankarjevo dramo sodobni stvarnosti,.
; Konca drame, očividno ni razumel, katerega premnogi ,ne razumejo. Neprepričljivo pogreibščino katero omenja v opisu je Cankar hotel. Hlapci, sužnji, njegovi Betajnove! — predobro, vedo vse Karnto-rjeve pregrehe, v srcu jih obsojajo in grajajo — ampak so preslabotni, nesamostojni in odvisni, da bi jih izpričali pravici ina ljubo — ker so (hlapci se s težavo in nemo pridružujejo Kantcrjevi zdravici!
Lik Knneca je v opisu edino pohvaljen. Strinjam se s tem, bil je dobro /padam vendar je to. 'edini lik v drami, iki prinaša /s' isvojo tragično usodo Krneča nekoliko lahkega razvedrila-- in to ,se je opisovalca naibd.j 'dcpadlo.' Ne moremo in ne smemo pa nsjpràviiti iz, resne Cankarjeve drame rnirko reto, da bi • se ta n,5!k®ic,rim .dopadla!
v.kov	'1
Kaj (cról-ócr/n-iec 'me ve, da mnogi slavni režiserji postavljajo vse' dogajanje »Kralja na Betajnovi« večkrat v eno samb KamtbrjeVo sobo ali gostilnico? In mnogi 'zagovarjajo
Veliko je število naših borcev in aktivistov, ki so po osvoboditvi prevzeli po inalogu naše ljudske oblasti razne službe in funkcije v našem upravnem aparatu ter v naših gospodarskih podjetjih. To so bili ljudje, ki so prisil iz ljudstva in ki niso za casa fašističnega režima in kapitalistične vladavine^ imeli prilike obiskovati srednje šole in ki zato danes nimajo tiste formalne izobrazbe, ki jo zahtevajo od vsed nameščencev sedanji zakoni, čeprav ti ljudje, ki so med narodnoosvobodilno borbo dali prav vse iz sebe, že od osvoboditve sem vršijo poverjene jim odgovorne naloge vestno in z vso požrtvovalnostjo, ki jo od njih zahteva današnji čas in ljudska oblast.
2e takoj po končani vojni so se za te naše ljudi vsepovsod po naši domovini ustanovili tečaji, krožki in večerne gimnazije, v katerih so si ti najboljši sinovi naše socialistične domovine. pridobivali znanje, do katerega pred vojno zaradi fašističnega nasilja in krivičnega šolskega sistema niso mogli priti. Mnogi med njimi tudi niso hoteli obiskovati šo!, v katerih se ni čula slovenska beseda in ker so te šole služile samo enemu namenu: potuj, čevanju naših otrok. Te šole niso bile naše in so bile samo prednje straže nenasitnega italijanskega imperializma. In tako so, ostali mnogi naši zavedni in nadarjeni ljudje brez tiste višje šolske izobrazbe, ki jo naša nova stvarnost nujno zahteva od vsakogar, ki še udejstvuje v javnem življenju.
2	ustanavljanj cim večernih gimnazij je naša prosvetna oblast priskočila na pomoč tem zaslužnim tovarišem in jim omogočila, da so prišli' do potrebnega teoretičnega znanja in formalne kvalifikacije, ki so si jo s svojim delom in požrtvovalnostjo med osvobodilno borbo im po njej pri graditvi soci-
vaveče planine in neznane rože? Zakaj pogrevati pročitana navodila k tej uprizoritvi?
Dalje vprašam: Kdo je videl razbite in razveižene mize? »Problematične« kostume nam je posodi, lo poklicno gledališče SNG iz Trsta, ki so bili pravilni im je tudi že samo igralo isto dramo v teh kos tornih. »Površnemu ličenju« sta iz prijaznosti pomagala dva poklicna igralca istega gledališča.
In kdo naim more očitati pomanjkanje dobre volje in iznajdljivosti? Opisovalec prav gotovo ne 've, da je igralski kolektiv neumorno delal noč in dam poleg svoje naporne dnevne službe žrtvoval vse ure za čimboiljšo uprizoritev in da je uprava vso garderobo do najmanjših rekvizitov naprosila? Cernu po. tem očitanja s simboli in za,verni?
Kar se jezika im izgovorjave tiče, pripominjam, da so povečini igrali ljudje, ki jim je poklic, da se dnevno ukvarjajo s slovenskim jezikom in če je kdaj spodletelo je to povsem naravno ■ in zelo bi želeli, da bi kdo prišel v gledališče k vajam in nas. z dobro voljo poučeval.
Pojasnitev »da je uprizoritev za koprske raizmere dobra« -smatram za podcenjevanje gledališkega dela v Kopru in naisvet, da sta potrebna še dva igralca za popolno nepozna-
Zvezdogled
-a vo
Čudno ime, kajne? Italijani mu pravijo baoca in ca-o, oziroma bocca in capo, to se pravi usta na glavi. Ima pa res čudna usta. Vajpnii smo, da ima usta spredaj, več ali manij zarezana, v podolžni smeri telesa, tu pa so usta skoro navpična na podolžno smer. Pa kakšna usta, polna zob, še na neibu so zobje. Oči so pa prav na vrhu glave, kot da ribo sploh ne briga svet okoli nje, marveč samo to, kar je nad njo, kot bi res štela zvezde. Zato se nikar ne čudite temu imenu. Vendar te oči na vrhu glave nlimajo nič opraviti s kakim pesniškim ali pa znanstvenim razpoloženjem ribe, ki bi hotela doživljati lepoto zvezd ali pa jih raziskovati,
iiii!iiiiHiimiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiimmi!i!ii!iiii!i tuiiiiiiiiiiiiiiiimii
ČiSaJte Ib širite
«Idrski tednik»

alizma že itak zaslužili ter de facto pridobili.
Z letošnjim šolskim letom so se na pobudo okrajnega sveta za prosveto in kulturo odprle večerne gimnazije v vsem koprskem okraju v vseh večjih krajih, kjer so za uspešno delovanje teh prosvetnih ustanov dani potrebni pogoji, to se pravi, kjer obstaja redna nižja gimnazija ali 8-letka. Vpis v te večerne gimnazije je bil prav zadovoljiv, posebno v Kopru, kjer se je vpisalo nad 80 obiskovalcev v tri razrede nižje gimnazije. Pauk v večerni gimnaziji bo trajal do konca rednega šolskega leta in ab koncu tečaja bodo obiskovalci večerne gimnazije opravljali izpit iz snovi, ki jo bodo predelali med letom. Novost letošnje večerne gimnazije je v tem, da bodo dijaki večerne gim. nazije posedali en ratzred skozi vse šolsko leto, ne pa kot doslej, ko je tečaj enega razreda trajal samo tri mesece, tako da -so obiskovalci obdelali učno snov enega razreda preveč zgoščeno, v naglici in včasih tudi preveč površno, medtem ko bodo sedaj 'po novem sistemu imeli dovolj časa i profesorji i di-jaiki, da predpisano gradivo temeljiteje in v večjem miru predelajo. Sprle eivdla, ki jih bodo prejeli po opravljenem izpitu ne bodo potemtakem samo list papirja, temveč bodo dokazilo, da si je lastnik v resnici osvojil znanje iz predmetov, naznačenih ,na .spričevalu in da le-to nima nič manjše vrednosti od onega, ki ga prejme reden dijak na koncu šolskega leta.
Naša prosvetna oblast "je z večernimi gimnazijami dala možnost vsem onim, ki Tž katerega koli vzroka niso mogli dovršiti redne gimnazije, da to store sedaj ,in vsak naš delovni človek, ki želi izpopolniti svojo Izobrazbo ter si pridobiti potrebno kvalifikacijo, bi se moral te prilike poslužiti in se vpisati v večerno gimnazijo.
no prakso na odnu iin ki so mnenja, da je bila uprizoritev na dostojni kulturni višini.
Ljudsko gledališče je s to dramo v enem samem tednu nastopilo že petkrat i.n povsod želo lepe uspehe. Ob gostovanju v Piranu je po prvem dejanju nekdo pritekel v garderobo in vekniknil: »To je pa velika stvar, saj vi igrate odlično«. In objektivna strokovna ocena v »Primorskem dnevniku«, pisana cd poklicnega gledališčnika in ki je v popolnem nasprotju z opisom S. S. v »Istrskem tedniku« — nam bo vodnik in vzpodbuda v na-nadaljnem delu.
Ob koncu bi še rad pripomnil, da je pred meseci Vladimir Bartol lepo razčlenil v »Primorskem dnevniku« smisel in pomen recencije, kritike, ocenjevanja in poročanja, ter kdo je upravičen, da se tega loteva.
In dodajam, da ni dovolj, da človek, ki hoče ocenjevati Cankarjeve uprizoritve, da prečita drobno knjižico izdaje SKZ 1946 ini poučne Kreftove besede o režiji in se potem slepo nainaša nanje. To je vse premalo. Treba je Cankarja proučevati in ga spoznati. Treba je dela in razprave o njih uprizoritvah spremljati po svetu in jih zasledovati. Treba je dnevno z gle. dališčem živeti!
marveč je to njena življenjska potreba zaradi vedno lačnega želodca. Zvezdogled malo plava; večino življenja preživi zarit v pesek ali morsko blato. Kaj bi mu služile oči ob strani, kaj bo gledal pesek ali blato, njemu služijo oči le na vrhu glave, da gleda, kaj plava nad njim, da bo to spravil v svoja navpično odprta usta. Sedaj nam je jasno, zakaj so usta navpično zarezana in se navpično odpirajo. Toda hrana ne bi šla k njemu, zato jo vabi. Pod jezikom ima dolg izrastek, ki je kot črviček. Ko pomoli ta izrastek iz ust In z njim pobin-glja, kdo bi si mogel misliti, da. ni to okusen morski črviček, tudi ribica ne, ki plava nad starim grešnikom zvezdogledom. Kaj je ribica kriva, če se ji zahoče sočnega črvička. 2e je odprla usta, da ga zagrabi, teda v tem hipu ‘Si? se že odprla strašna zobata usta in že strmoglavi ribica po navpičnih listih.
Zvezdogled je zavaljena riba. Dolga je največ četrt metra. Glava jé skoraj štirioglata, ima ščite, večina riibe je velik, dolg rep. Hrbet je ploščat. Na hrbtu sta dve plavuti, prva je zelo kratka in ima strupeno bodico, ki pa človeku ne more prizadejati hudega. Repna plavut je zadaj popolnoma ravno odrezana, kot pri malokateri ribi, je rjava, zadaj pa belo obrobljena. Zvezdogled je zgoraj temen, sivo-rjav In kakor z moko posut. Ob straneh so beli madeži, tudi trebuh je bel.
Zvezdoglede ' love vse leto. Meso, je izredno okusno: Posebno brodetu daje odličen okus in tudi meso v brodetu ohraihi vse svoje od-ìilqe.
GOLOB - vojak,
V zadnji svetovni vojni smo mnogo slišali o junaških podvigih vojakov, moderni tehniki, tankih, topovih, letalih in celo atomskih bombah, kdo od nas pa je kdaj bral v kakem vojnem poročilu o golobih? Zakaj pa naj bi v vojnih poročilih poročali o golobih? Kaj pa imajo opraviti golobje v vojni, se baste vpraševali dragi bralci. Morda bo med vami tudi kdo, ki bo vedel povedati, da uporabljajo golobe za pismonoše. Toda je mar to edino delo, ki so ga kdaj opravljali golobje v vojni?
Na bojnih poljanah so v zadnji vojni padali konji in tudi psi kot pravi vojaki. Toda tudi golobje so odigrali važno vlogo v tej vojni. Bili so poleg pismonoš še vojaki, vohuni in vojni fotografi.
2e stari Egipčani so opazili izredne sposobnosti goloba. Spoznali so, da bi lahko golob hitro in varno prenašal pošto, ,saj je ta med vsemi živalmi najzvestejši ter pre. kaša v zvestobi celo psa, ljubi svoje gnezdo in je globoko zveist svoji golobici. Njega ne more premotiti nobena stvar, da bi se spet ne povrnil k njej. In prav to so uporabili pri golobu ljudje ter ga napravili za pismonošo, bojnega tovariša in vohuna. Pred več kot sto leti so ustanovili v Belgiji posebna društva, ki so skrbela za. dresira-nje golobov-pismonoš. V vojaške namene pa so začeli golobe uporabljati pred približno 'JO leti. S svojim hitrim in zanesljivim prenašanjem poročil iz kraja v kraj je golob-pismonoša izredno mnogo pomagal ljudem v vojni. Ko je bil leta 1871 obkoljen Pariz cd sovražnikov, so branilci mesta spustili v balonu golobe na deželo, odkoder je vojaštvo po golobih nato dostavljalo naredbe in nasvete, kako naj se brani mesto. V prvi svetovni vojni pa je bila naloga goloba-pismonošo še mnogo važnejša. Plemenita ptica se ni nikdar izneverila tor je svojo dolžnost vedno odlično izpolnila. Le golobje so lahko varno prenašali skozi topniški ogenj poročila med posameznimi poveljstvi. Pred Verdunom in trdnjavo Vaux so napravili golobi največja čuda. Golob še je namreč lahko neopazno vtihotapil tja, kamor ni mogel nihče drug. Letel je lahko ponoči, ter se brez težave izogibal strupenim plinom, ki so jim v gostih oblakih večkrat za-fif.avljali pot. Celo ranjeni golob ni hikdar po-zabil svoje dolžnosti. Več-

NOVA VAS
NEKIU MISLI
e wecemii imsiasiji
Evgen Frelih
Lep uspeh jugoslovanskih gospodarskih znanstvenikov
ZASNEŽENI VRHOVI NAŠIH GORA VABIJO SMUČARJE
Znanstveni sodelavci Zavoda za raziskovanje gozdov v Sarajevu so po večletnih poizkusih izpopolnili metodo, s .katero se na umetni na'-čin pospeši rast drevesa-. Po metodi, ki jo je odkril inženir Dimitrije Afanasijev s svojimi sodelavci Andrijo Premužičem, Desimirom Ljubibratičem, Javanern Stamimiro-vičem ter Uzeirom Biserom, se po-veča hitrost rasti dreves za desetkrat. To je mogoče na ta način, da sadiko drevesa prvo leto zalivajo z raztc/plkio hranljivih sestavin, med katerimi so mangan, salpetei in druge. Ta način so znanstveniki imenovali- »avksinii-ziranje« (avki,-siini so kemijski mikroelementi, ki se nahajajo v velikih množinah v Bosni in Hercegovini). To metodo uporabljajo v deželah, v katerih raziskujejo umetno zasaditev tako-imenovanin ekspresnih gozdov. A-mariški znanstveniki so po treh desetletjih raziskovanja uspeli, da bor v šestih letih doseže višino dveh metrov, dočim pod normalnimi po-goiii v istem času zraste samo 50 cm. Ta uspeh je objavljen v gospodarskem biltenu ameriškega veleposlaništva v Beogradu letos meseca septembra.
Toda inž. Afanasijev je z uporabo te metode dosegel, da bor samo v enem letu zraste za -.30 cm. Z eksperimenti s hrastoh je inž. Afa-nasijev z avksiniiziranjem imel u-speh, ki je bil dosedaj neznan v zgodovini svetovmega gozdarstva.
GOSPODARSKE ZANIMIVOSTI
Poleg dela za novo organizacijo zadružne proizvodnje na Hr-vat-skem proučujejo možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja kmečkih obdelovalnih zadrug, in sicer z boljšim izkoriščanjem posebnih pogojev v posameznih krajih hrvatske republike. Razvoj plantažnega vinogradništva in sadjarstva, uvedba nekih novih kultur in večja skrb za vrtnarstvo in živinorejo predstavljajo nekatere naloge, ki jih je treba rešiti.
V	Dalmaciji na primer obstojajo vsi pogoji za plantažne vinograde, ki bodo v doglednem času lahko dali odlične vrste grozdja in kvalitetnih izvoznih vin. U-gadne klimatske razmere v Istri in v Dalmaciji omogočajo intenzivno g-ojitev povrtnine, ki bi mogla uspešno konkurirati na evropskih tržiščih, nato gojitev lešnikov in kostanja, ramiti črešenj in drugega sadja. Na gospodarski razvoj zadrug v Liki, Baniji in na Kordunu lahko ugodno vpliva večja skrb za sadjarstvo, posebno češpelj, ki tukaj lahko dobro uspevajo. Isto je z zadrugami v bivši zagrebški oblasti in drugod.
V	predvidenih načrtih razvoja zadrug, ki jih sedaj izdelujejo, je glavna pozornost posvečena raziskovanju nadaljnjih motnosti za čimbolj uspešno proizvodnjo. V Liki se bodo na primer zadruge pobrigale za razvoj. čebelarstva, ki je bilo kljub izredno bogati paiši za čebele zapostavljeno. Podobne načrte predvidevajo t-udi za razvoj perutninarstva, domače industrije in druge dejavnosti, ki bodo v--bodoče lahko dale zadrugam vsakodnevne dohodke.
V Iloku v okraju Vukovar je u-stancvljena prva slovaška kmečka obdelovalna zadruga v naši državi. Ciani zadruge so pripadniBci slovaške narodne manjšine, ki so imenovali svojo zadruga »Fnuška go-
iz Jugoslavije
ra«. Nova zadruga ima ugodne pogoje za razvoj gospodarskih panog, a najbolj vinogradništva.
*
Makedonsko poljedelstvo bo v kratkem dobilo 250 novih traktorjev. Od teh traktorjev, ki jih bodo 'nabavili v inozemstvu, je 32 že na poti. Na štirih traktorjih, ki so jih inozemske tvrdke že prej dobavile na poizfkušnjo, se že dalj časa vež-ba na traktorskem kursu okoli 50 traktoristov — mladih zadružnikov.
Večje število zadrug v Makedoniji je v 'tem letu dobilo nove velike traktorje, ki ;so jih kupile v inozemstvu z lastmimi sredstvi. Z novimi 250 traktorji se bo število traktorjev v Makedoniji povečalo na približno 600. S tem se bo v veliki meri mehaniziralo poljedelstvo v Makedoniji, ki je bilo do sedaj precej zaostalo.
Z obnovitvijo valobrana ter obale Jugoslovanske mornarice na Reki, bo peško pristanišče doseglo svojo predvojno zmogljivost. Preostala bodo salmo še dela na Ljubljanski obali, kjer bo treba zaradi posebnega terena izvršiti posebna dela. Ko bo prihodnje leto končano delo na sušaškem valobranu in na obali Jugoslovanske mornarice, bo roška luka lahko sprejela dva prekomorska parnika več kot do se-
daj.	Normaliziral se bo tudi obalni potniški promet.
Na sušaškem valobranu, ki je dolg 327 metrov, je polovica del že končana. Dela ped vodo so končana na dolžjmi 300 metrov, a na notranji strani valobrana na dolžini 150 metrov.
LES — BOGATS TVO JUGOSLAVIJE
krat se je v prvi svetovni vojni zgodilo, da je ranjeni golob priletel v svoj golobnjak' in tam poginil, ko je do konca opravil svoje poslanstvo. V prvi svetovni vojni -je golob rešil tisoče in tisoče človeških življenj, zato so m-u tudi v Franciji postavili poseben spomenik. Pri Verdunu, ob vznožju trdnjave Vaux so na marmornati plošči zapisane naslednje besede:
»Spominu goiobov-pismonoš, ki so dali svoja življenja za Francijo«.
V drugi svetovni vojni pa se je važnost in vrednost golobov še povečala. Ze takoj v začetku vojne, v septembru 1940. je francosko vojno poveljstvo poslalo na svojo zapadno fronto nad sto tisoč goiobov-pismonoš. Toda moderni golob-
pismonoša v drugi svetovni vojni ni služil samo za dostavljanje pošte, temveč se je naučil tudi fotografirati. Zato so mu pripeli okrog prsi lahek, izredno majhen fotografski aparat z mikrofilmi. Gotovo se bo. ste spet začudili, kako more golob fotografirati. Vendar je vse dokaj preprosto. Goloba so prepeljali z letalom nad sovražno ozemlje in ga tam izpustili. Mali filmski apa-parat na golobovih prsih pa je bil urejen tako, da je fotografiral na določene razdalje od časa do časa. Poprej pa so že izračunali, da je deloval fotografski aparat takrat, ko je letel golob točno nad objekti, ki jih je moral fotografirati.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V -manj kat patih letih je delovni kolektiv rečne ladjedelnice na Ouikarlci pri Beogradu obnovil ali rekonstruiral 1.700 parnikov, remor-.kerjsiv, parnih ali motornih vlačilcev in drugih plovnih objektov, se je igralski kolektiv lotil za za-prametu v petoletnem načrtsu, ki ga je delovni kolektiv te la-djedel-nnice izvršil 45 dni pred določenim rakom. Kolektiv je med drugim obnovil 14 velikih tovornih parnikov ter tri velike potniške parnike, Za svoje izredne uspehe je ladjedelnica debila prehodno zastavo zvezne vladein je njen kolektiv proglašen za najboljši kolektiv rečnega prometta. V tem kolektivu dela 38 odlikovanih delavcev, 34 ra-cionalizaitorjev iri 315 udarnikov, Med-’1 zadnjimi so nekateri dobili ta
Za leto dni je hrast zrastel tri metre in 20 centimetrov, normalno pa doseže v tem času samo višino 20 centimetrov.
Znanstvena raziskovanja inž. Afa-maisijeva so se začela že leta 1937. Tedaj je skupini znanstvenikov u-spelo, gojiti v dveh letih drevo, ki je raistlo pet do desetkrat hitreje kot drevo v gozdu. Pred vojno je v preizkusni postaji pri Sarajevu zasajeno drevo, ki se najde v Kaliforniji in ki raste zelo počasi. To drevo doseže v več desetletjih višino -50 metrov. Z zelo skrbnim negovanjem je to drevo v preizkusni postaji pri Sarajevu v desetih letih zrastlo na deset metrov,
. dočim v Kaliforniji v tem. času zraste do treh metrov.
-Svoje znanstvene eksperimente je Anž. Afanasijev aplsal v knjigi, ki bo skoraj izšla.
Filatelija
(Nadaljevanje) voju tiskarn. Pojavili so -se novi faktorji: seno, slama, pleve,!, krem. pir itd. Sredi XIX. stoletja si je srčika lesa priborila prvo mesto med surovinami za papir. Kakor vemo, -so stor-žasta drevesa, kot so bor, smreka, tisa in druga drevesa s trpežnimi listi glavna surovina za ves papir na svetu. Dandanes pa so znanstveniki dognal >, da bi bilo izdelovanje papirja ceneje iz raznih tro-pičnih dreves. V Maroku že proučujejo nov način proizvodnje i-z enkaliptusa (avstrijsko gozd. no drevo, ki doseže višino 160 ra. in ohseg 30 m), v Indokini iz barn., busa, v Kongu iz papirusa itd.
No, pa povrnimo -se k filateliji. Ker je znamka neke vrste tiskovina, si poglejmo glavne lastnosti tiskarskega papirja, oziroma papir, ja, iz katerega so znamke, aj Debelina papirja.
Vsak zbiralec ve, da je debelina znamk -lahko različna. Iz precej debelejšega papirja, kot so današnje znamke, so znamke iz starejših izdaj. Dandanes se debel papir uporablja za znamke zelo poredko, n. pr. pri kakšnih priložnostnih znamkah, ali pa v vojnem času, ko služi znamka obenem kot plačilno sredstvo. To se zelo redko dogaja (Rusija 1915), Debelino znamke občutimo me-d prsti. Seveda ne smemo pri tem znamko preveč drg. niti, kar bi se lahko pokvarila. Ve. čina znamk je iz normalno debelega papirja. Ob raznih papirnih krizah, ko papirja primanjkuje, tiskajo znamke na takoimenovanem cigaretnem papirju ali pelure papirju, ki je zelo tanek (n. pr. hrvaške znamke pokrajinske serije, ki so izšle v poznejših dokladah na pelure papirju).
b)	Teža papirja.
Teža papirja pri znamkah samih ne pride -do izraza, je pa v neposredni zvezi z debelino.
c)	Gladkost papirja.
Večina vse znamke so iz gladkega papirja, le pri bakrotisku se uporablja takoimenovaiy satiniran pa. pir, to je papir, ki ni posebej Ukan. Papir .za znamke tudi ne sme biti preveč klejen, ker sicer ne sprejema rad barve.
e)	Prosojnost.
Pride -pri .papirju za znamke vsč. krat. do izraza, 'zlasti pri tankem papirju. Takšnega papirja filatelist nima rad, ker imajo takšne znamke večkrat'kakšne »posebnosti« v obliki najrazličnejših tiskov, pa tudi zato, ker takšne znamke v albumih s temnimi podlagami ne pridejo prav do izraza. S pomočjo prosojnosti papirja pa se dajo odkriti razne »tajnosti« znamk, saj se proti svetlobi lepo vidi vodni znat, struktura papirja — in pa tudi razne okvare na znamki sami.
f)	Raztegljivost papirja.
Pri papirju znamk je zelo važna raztegljivost, ki je vzrok, da imamo včasih pri eni in isti nakladi i-stih znamk več med oabo se razlikujočih velikosti znamk; to opažamo predivse-m pri znamkah, ki so tiskane v globinskem tisku. Pri tem tiskanju je namreč potrebno, da paipir najprej navlažimo, v stroju se pa papir meid tiskanjem zelo stisne in ise nato navadno neenakomerno osuši — in razlike v velikosti so tu. Res precejšnje raztegljivosti je treba le takrat, če tiskamo vzbočeno. V teh primerih se mora papir lepo izoblikovati in če so pri izbiri pozabili na raztegljivost, se neredko .zgodi, da se izobčeni del (navadno kaka doprsna slika vladarja) preščipne in izpade. Takšno zanimivost opazimo pri nekaterih starih portugalskih znamkah. — Znamke, ki so tiskane na raztegljivem papirju, so -navadno zelo občutljive, hitro se odtrgajo oge-ljni robovi — in znamke bo zanič.
DREVESA RASTEJO DESETKRAT HITREJE
niiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHimiiiiiiHun
Tone BVSiheG s
I1CS JI BIL ¥ AMERIKI

»Ne bom več delal!« — je siknil jezno Tiče, ki so mu pra-vili tudi Merikan, ko se je vrnil truden neke pozne večeri i-z blatnega Podklanica, kjer je premetaval težko ilovico. Pri tem je zalučal po dvorišču obilno motiko, polno mastne in rjave zemlje. Da, Za majhne in kamenite istrske njivice je motika še vedno najvažnejše poljsko orodje. Brez motike in kosirja si ni mogoče predstaviti istrskega kmeta. — Očetu, ki je vedno- ta čas strgal s kosirjem raz ’ hlačnic blato, je skoraj izpadla pipa iz'ust cd presenečenja. Začudeno je pogledal sina, toda ni se upal na dan z -besedo. — Ti,č-e se je truden spustil na hrastov ček pred hišo, uprl glavo med -dlani in se zaprl v lastne misli.
»Ben, ma -kaj te je asa pičila, da si danes tako strupen? fie je končno opogumil oče.
»Se vprašate kaj da mi ja? Ali je sploh to- kakšno življenj,e? Garam noč in .dan kakor blago (živina) in nazadnje nimam za cigarete. Pa kje je obleka, čevlji.! Lani- je pobrala ves pridelek suša, preklani biurja, letos . . .«
»Ban, ja« — je previdno začel oče, — »ko bomo poplačali dolgove, bo že bog previde1!. -Saj si slišal v nedeljo župnika, da bo cesar znižal davke in -da bo Tret postal »punto franko« (svobodno pristanišče)«.
»Lari — fari! — « ga je jezno prekinil Tiče. »Zdaj, -ko pripravljajo vojno,, bi se hoteli delati vsi dobre, toda mene že ne 'bodo prevarili več. Vojake sem odslužil, zdaj grem kamor me je volja, magari v Ameriko!« — Zadnjo besedo je Tiče na. memo poudaril in zapičil pogled v očeta, kot bi se hotel prepričati kako bo delovala nanj. Ko le ni dobil odgovora, je naglo suknil v hišo, kje-r iso že čakali mlajši bratje za mizo. Tudi oče je počasi pri-krevisal za njim in brez besede prisedel. Se prekrižali -se je pozabil tc-krat, kot bi se zbal, da bo' s tern še bolj razjezil Tičeka, ki je bil še najboljša delovna moč pri hiši. Molče so za-jemali i-z obilne glinaste sklede nepogrešljiv radič in fižol. Beseda Amerika se je zapičila v dušo očetu in sinu. Prvemu kot grozilna nevarnost, drugemu kot edina rešilna misel. Po večerji je Tiča naglo zginil v vas. Tudi mlajši brat Vane no Je mec.pa.zno splazil skozi gorenja vrata. Bilo je ravno okoli pusta, ko so fgntje zahajali k pupa-m in se menil kako bo s plesom.
»M.a kaj mu je za ena oblast danes?« — je tiho spregovorila mati, lei so ji tudi rojile po glavi besede 'iz dvorišča. Oče nalašč ni odgovori!, dasi je pričakoval tako vprašanje. T-udi je vedel, -de. ima Tiče •v marsičim prav, Toti», ali niso
garali tako ali še bolj njegovi predniki? -Sa-j se je spominjal časov, ko so čakali v Kopru po več mesece-v, da je pripeljal parnik iz Argentine malo koruze. Njegova mati Crni-kavka je znala, povedati, da so bile v starih časih tako slabe letine, da -so ljudje uživali sirkov kruh, pomešan z otrobi. — Ko .pa je opazil, da je žena prižgala feral, se je napotil tudi on za njo. Sele v postelji, ko je zmolil nekaj očenažev, da bi bog raizsv.etil Tičetu pamet, je končno spregovoril: »Ben, še znaš, kako je. Tiče bi se rad poročil z .ono ... naj bo ta, ki če, in mi nimamo denarja. Tudi če bi (hoteli v-zeti pohištvo z druge roke v Trstu, je vendar treba 10 do 15 goldinarjev. Se najbolj pa mu gredo po. glavi Cunji, ki da pošiljajo iz A-meri-ke dolarje«.
.»Ma buh se nas usmili!« — je začudeno spregovorila mati — »ben pa kdo bo potem delal, če bodo vsi v Ameriko in teko •. •«
»Pa pustimo za danes tà delar (zadevo). Jutri mo-ramo iti kosit na Vardo« — io je prekinil mož in se v trenutku pogreznil v globok spanec.
. Pri sosedu Cuču je bilo kot po ■navadi vse polno ljudi. Tudi Tiče je čepel na niztem steličku za o-gmjiščem, -si -brisal zacc’zene cči od brinijfeve-ga dima in požiral vsako besedo, ki io je spregovoril Cuča o Ameriki. Cuča se je bil vrnil pred desetimi -meseci i-z Kalifornije, kjer je delal na sladkornih plantažah in je na moč hvalil Ameriko, čeravno -je prist,rodai le toliko denarja,
da je za 'Silo zakrpal hotna kačo.
ki bi se bila vsak čas sesula...
»Vi si ne morete niti zamisliti, kako -se živi v Ameriki!-« — je do-kazoval Cuča. — »Na svoje cči sem videl jagode, debele kakor palci, koruzo kakor rokave, buče kakor baratele, kokoši -kcit... »In tako je pripovedoval večer za ve.scrcim in zabaval vaščane. Mlajši, zlasti otroci so verjeli, so kimali in se na skrivaj posmehovali. Ker pa- bo radi poslušali »štorijo«, niso mu -ugovarjali, da bi ga -ne razjezili, ker ni imel dovolj zemlje za preživvlja-n-je številne družine, se je ukvarjal se je večkrat tudi zgodilo. Ker pa tudi s coiprnijami in uroki. Da, na vsem Koprskem ni znal nihče tako ■uspešno napraviti »za gata« kakor nravno on. Celo- župnik Kovač se je bil taiko ispoizaibil, da èa je dal poklicati na skrivaj v fa-ro-vž, ko m-u^ie bil igad pičil psiiČIkai »Slugo«. Cuča se je z veseljem odzval čudnemu vabilu in j-e tako- prisilil župnika, da mu je dal piri spovedi »odvezo«, katero mu je že več let kratil radi uganjanja »štrignrij«, ki da so -no .cerkvenih -predpisih -prepovedane. Slučaj je hotel, da 'je psiček radr.-.vel. Cuča je prišel na ta način do goldinarja in do- — odveze, ge danes se spomin ja-jo- starejši vaščani te čudne- kupS'àe.
■Do pusta je manjkalo le nekai dni. Zamudniki so- n-aßlo sklepali žonitcivanjske- pogodbe. Garje fantu ali dekletu, ki bi se ne poročili v istom letu kakor njihovi vršnjaki. — Tudi Tiče se je zagledal v siromašno, toda pošteno in pridno sosedo. Oče -bi bil sicer raje videl, da bi se Ml ozrl za kakim bogatej-(Nadaljevanje na 4, strani).
Na vsem našeim ozemlju, posebno ipa v južnozapajtinih predelih Bujskega, ,so bile letos zelo ugodne prilike za razvoj grozdnega molja. V resnici sta letos napadala grozdje dva grozdna molja (Conchylis Aimblgüella in Polychrosis Bojtrk-na).
, Skoraj visi fernetcvalei poznajo ■molja ipcid italijanskim imenom »tignòla«. Črviček grozdnega molja živi v notranjosti jagod, kjer se tirani š sojkom. Dokler je jagoda zelena in drobna, se • posuši ali pa slabo razvije. pozneje pa v drugi generaciji veliko število napadenih jagpd začne gniti. V letošnjem letu ragen .groadinega molja, je tudi vre. me vplivalo na . razvoj gnilobe. Ta boliizen je povaročena oid glivice »Roiritis cinerea«. Kakor vse glw viene,bolezni prav tako ta, zahteva za svoj nagel razvoj razen odgovarjajoče. toplote <25—29 stop. G) tudi vlago. Vlaga je velikega , pomena, >;ker- če. je visoka, (posebno v zadnjih jesenskih mesecih, se- pojavi -na- kožici napadene jagode pleisnoha sivo pepelnate barve. V manjši jelenski vlagi too parazit povzročil porjaveicist kožice in bo ta.sjic,rflj razpaja. V taitpm primeru se ne bo pojavila plesnoba.
Na ta zadnji način je letos, napadla -gliva »Boiritšs -cinerea« pred. vsam,sorte grozdja, ki imajo, drobno kožico, kakor ma -«pr., bujsko malvazijo, r.efošk t.or bdi burgundec. Vsak kmatovalpc je opazil, da grozdi,-če mu slučajno peide na tla, se, kar razlije, prav tako je bil letos donos v moštu sorazmerno s trcipinami. izjemno višek, ker je kožica jagod bila napadena od pie. menite gnilobe.
.IČakišne posledice prinaša plemenita gniloba. ,
Napadeno grozdje zgubi predvsem, kislino in se poveča koncentracija sladkorja, ker skozi razpadajočo kožico, izhlapeva voda grozdnega soka v veliki količini. Razen tega ga-1 oba- razvije encin oksiida-zo, ki;, pbvzroči pri vinu najprej lahko pretvarjanje barve iz zelene v rumenkasto, nato pa čim tako vino pride v dotik z zrakom, pp-rjaivi. "
. Temu pretvarjanje barve pra. vimo »sivi prelom«.
Oksidaza napada razen barvila še čreslovine in kiprofilo.. Vina poidvržena temu obolenju ootanejo čista, dokler so v sodu, tako pa ko jih prezračimo, se bo pojavila večja ali manjša sprememba. V nekaterih primerih bomo opazili, da vino samo porumeni v drugih pa kar porjavi, ali celo pentane motno, če ga pustimo samo nekaj ur na zraku. V drugem primeru pa bomo morali pustiti ibolmo vino celo tri 'do štiri dni na zraku prej, ko se bado pojavili simptomi sivega preloma. Da ne bi zamenjali sivi prelom z . drugimi prelomi (črni, bakreni, belil, motno vino v našem priapsru dobi na površini mreno temnejše kovinaato' blesteče barve in na dno posede se vleže .sesedek rdeslkssto-rjave barve. Spremenjen bo tudi okus, ki diši po žganem sladkorju.
Upkleir jc vino v sodu, težko ugotovimo, .ali je zdravo ali bola,no,, zato je priporočljivo pred pròto-' kom napraviti poizfous vseh belih vin. V ta namen postavimo dva do tri dni na zrak ipolovico napolnjen kozarce z vinom. Ce vino v kozarcu ne bo ‘spremenilo barve, se nam ni treba bati preloma, tako vino lahko brciz skrbi ■ pretočimo. V nasprotnem primeru bomo morali ta. koj preventivno zdraviti, ker če bi tako vino' .pretočili, bi brez nadaljnjega potemnelo.
Na: učinkovitejše .srodstvo za zdravljenje bolnega vina je pasterizacija (segrevanje na 70—72 stop. Celzija).- 2nl na teritoriju nimamo paste,riaötprjev, zato moramo uporabiti enostavnejši način, ki pa ni. ma tako dobrega učinka — žvep-iarijc.
Zdravljenje sivega preloma moremo čimprej 'izvršiti Najboljše interno, če preprečimo prebyti že tgkot pri'prc&elävi bolnega
grozdja. V ta namen dodamo moštu cid 3 do 5 grasnov žveplenejs! diok&ita ali pa ad 6—10 graihcy kàlijeveiga metäbisulfita na hl. Do. damo ga v prahu ali raztopljenega v vodi takoj po predelavi gfbzdja ■prej, ko se prične burno kipenje. Iste količine kalijevega mstabišulr fi,ta dodamo bolnemu vinu. Z žve-plamjem bomo samo ustavili bolezen, ne iberno pa odstranili že obstoječe napake v barvi ih okusu. Da bi se kalijev mPtabisulfit pravilno raztopil, ga postavimo v krpico, zavoj zavežemo z, vrvico-ter skozi gorenjo veho spustimo v sod. Zavoj mora viseti na gornjem delu soda, da se mertabisulfit naglo raztopi in enakomerno raztopi. Ko se je kalijev metabiisulfit raztopil ponovimo poizkus s koizarcem. Ce vino. ponovno potemni, dodamo spet manjšo dozo (5 gr na hi) kalijevega mefabisiulfita. Ponovimo poizkus s kozarcem in samo, ko bo ostalo vino v kozarcu neizpreme-njeno, brez skrbi pretočimo.
Bolna ,že porjavela vina, svetujemo kmetovalcem, da takoj, prodajo odkupnim podjetjem. Med tem ko ostala vina, pri katerih s,rtio s kalijevim metabrsulfitcim preprečili prelom, svetujemo, da jiih prodajo ipazimi. Spomladanski dvig temperature, bi pospešil bqjezen.
Da se, ne bi prihodnje leto ponor vilo isto,, svetujemo vsem vinogradnikom, da bi že v poletnem Času začeli z ibonbo proti grozdnemu
Podorjirao čimprej hlevski gnoj
Vsak kmetovalec, ki se seli prištevati med napredne kmete mora vedeti, da je hlevski gnoj dragocena snov, od katere je odvisna količina pridelka Ni pa vsak hlevski gnoj — gnojilo. Koliko tega dragocenega materiala leži po naših dvoriščih in dež izpira iz njega najvažnejše hranilne snovi. Nekateri kmetje imajo še to slabo navado, da pripeljejo gnoj že v jeseni na njive in ta «stane tam do pomladi. Voda dežavnica izpere iz njega hranilne snovi, veter ga1 posuši in namesto gnoja ostane malo vredna — slama.
Hlevski gnoj čim je na gnojišču dozorel moramo čimprej zvoziti na njive in ga plitvo poderati. Le- če bomo. tako postopali z gnojem, se bo ta do pomladi v zemlji spreme, nil v humus, komplicirane hranilne sno-vi se bodo v tem času spremenile v bolj enostavne snovi, katere bo rasilina čim poééhe korenine, lahko izkoristila.
molju. Priporočljiv je apneni arze. niat, katerega smemo mešati z bor-dcišlco brozgo v količini 0,50 kg na hl. Š tdfco mešanico se bomo uspešno, boriti prati peronospori in proti molju. Pri. predelavi belega grozdja, ne glade ali je zdravo ali bolno, dodajmo vedno od 7—-10 gr kalijevega metaibisulfita na hi mošta.
Samo na ta način bomo ponosno pokazali uspeh našega enotnega truda in uspešnejša in lažja bo prodaja.
Dr. O. M.
sadm
Nekateri naši kmetje, čim oddajo vino,- sode malo izperejo z vodo in jih pustijo v kleti do prihodnje uporabe. Dobro vemo, da je kvaliteta vina večkrat odvisna oid tega, če je sod zdrav in v pravem času pravilno opran in shranjen.
Cim sod ‘ izpraznimo, ga moramo dobro oprati in ko se posuši, ga moriaimp dobro, zažveplaiti, zamašiti in shraniti v zdrav' prostor.
Defktne sode moramo oprati s 5% raztopino žveplene, kisline (pa. ziti moramo, da vlijemo kislino v vodo in ne vodo v kislino!) ali z raztopino kalijevega permariganata (na 100 litrov vode zvamemo 5. gr te snovi).
V vsakem primeru moramo oprani sold dobro posušiti in ga nato zažvaplati (na vsak hi voiuma vzamemo 1 žvepleni azbestni trak). Sode moraimo tudi pozneje večkrat zažveplaiti.	J.
Neka! navodil Živinorejcem o odstavljanju ieiol
Lahko rečemop da naši kmetje delajo, največjo napako v živinoreji pray pri odstavljanju telet. Te napake se pozneje maščujejo. Teleta odstavljajo navadno prehitro in prezgodaj. Kmet, čim odstavi telička, namesto da bi mu pckla-dal nekaj časa še neko določeno količino mleka in primerna močna krmila (pšeničneotrobe,: ovseni zdrob itd.) odvzame naenkrat teletu vsa celo mleko in mu namesto te idealne hrane za mlado živino položi v jasli nekaj sena in to naj bi nadomestilo materino mleko.
Teliček se zelo težko priuči na tako hrano. V začetku muka in se protivi novi krmi in Kritično ga prisili lakota, da začne posegati po novi krmi. Tele sicer spravlja v svoj nežen želodček to krmo, ne more pa jo izkoristiti, ker so njegova prebavila bila ustvarjena za bolj tečno in laže, prebavljivo krmo.
Razlika med novo in staro hrano je preveč velika in, če krnet to ne upošteva, .se mu. pozneje maščuje. Teliček, če ni praivil.no odstavljen, zaošfaja v rašči. Izgubi lepo obliko. Trebuh mu naraste, hrbtenica se mu vleikne, prej čista in gladka dlaka se na njena naježi. Tudi če začnemo pozneje pravilno krmiti, tako pokvarjeno tele ne bomo nife, dar več spravili v ravnotežje.
Ce torej želimo, da nam teliček ne zastane v svojem razvoju in račti je neoihhodno poötrehno, da ga -le odstavimo prezgodaj in naglo.
V kratkih potezah bomo podali našim živinorejcem, na kateri način bi morali odstavljati teličke.
Ce je teliček namenjen za zakol, je dovolj da sesa mesec dni, ker neidaljnje sesanje ne prinese posebno pri nas toliko dobička, kakor ga dobimo «d mleka. Teličke, ki .srtio odredili ža plefne, pa jih ne smemo v nobenem primeru od-
LIPA
L ipa zenelela ja,,
tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala;
d'jal sem, da šem v raju.
! Veje raztezavala
k nebu je visoko,
I meni pa jc do sred segala globoko.
Tičice je miljena v senčice vabila; kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.
Sedaj pa je revica skoro ovenela, zima je odvzela, cvetje, perje ljubljeno
SONCE CEZ HRIBČEK GRE
Sonce čez hribček gre,
• Inna pa za gore, zvezdice presvetle se potope.
Sonce čez hribček gre, rožice se bude, v resi pa, njih glave krasno blešče.
Sonce čez hribček gre, ptičice žvrgoie, žarkov se vesele, k nebu lete.
Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done rajati tudi sme moje srce.
CEZ TRI GORE Cez tri gor.e,.čg? tri vode, čez tri zelene travnike moj ljubi hodi k meni v vas in vriska in poje na glas.
HRIBČKI, PONIŽAJTE SE! Hribčki, ponižajte se, doHn’ce, povišajte se, da se b’jo videle bele ceste tam, koder moj fantič gre.
Saj hodim, hodim res za njo, kakor meglica 'za vodo, sem strgal nove čeveljčke, zdaj bom še svoje noge.
En vetrič po zraku pihlja, preganja te črne megle, preganja, preganja te črne megle moj fantič na vojsko gre.
Nogometno prvenstvo Istrskega okrožja
Partizan med prvimi
zasedle driugo mesto. Na tretje mesto se je plasiralo moštvo beograjskega železničarja, na četrto pa Branik iz Maribora.
staviti prod 6- tedni .starosti, Junč-ke, ki jih hočemo «staviti za pleme pa moramo pustiti naj še dalje sesajo, da se lepše razvijejo in okrepčajo.
Z odstavljanjem moramo začeti počasi. Prvi teden, ko tele odstavimo, ga moramo še vedno puščati, da sesa po 2 krat na dan, a drugi teden po enkrat na dam. Napredni živinorejci postopajo na ta način, da . v prvem tednu ,po odstavitvi pripuščajo tele, k vimenu, ko so prej izmolzi mleko in enega seska, kasneje po dva seska in končno proti koncu drugega tedna tele sesa le iz enega seska. Ko je teliček star - mesec mu že začnemo pofcla-dati nekoliko nežne otave, napitek pripravljen iz ovsene moke in posnetega mleka. Cim manj mleka dobi tele, mu moramo polkladati, tern več dobre otave, posnetega mle/ka in ovsene moke. Ne smemo pozabiti, da moramo podajati teličku med odstavljanjem močna krmila, posneto razredčeno mleko vedno preden ga še pripustimo k vimenu. S tem se tele nekoliko na. siti im je prihod od materinega mleka ha navadno krmo že olajšan. Se na nekaj ne smemo pozabiti in to je da teliček, dokler se hrani izključno le z mlekom uporablja le četrti želodec, ki je zelo razvit, dokler je vamp še malo raz. vit. Vamp prvi in najbolj voluminozen del želodca prežvekovalcev se prične šele tedaj razvijati, ko prične žival jesti voluminozo in teže prebavljivo krmo. Seveda vsakemu naprednemu kmetovalcu mo. ra biti jasno, da se mora želodec na menjavo krme polagoma priučiti.
Razen ovsene moke iin posnetega' mleka krmimo' teličke takoj po odstavitvi ;S koruznim ali ječmeno. vim zdrobom in laneno moko. Posebno dobro vpliva na prebavljanje ostale10 krme dodatek lanenega semena ali moke. Končino pridejo v pošitev pšenični otrobi, dobra o-tava, detelja ali lucerna. Ob času odstavljanja je priporočljivo, da damo teličku dnevno po 2 žlički, kostne ali ribje moke.
Ne smemo: pa polagati skrb le pravilni prehrani telet. Mlada teleta moramo pravilno oskrbovati. Snaga in red mora vladati v hlevih, kjer vzrejamo teličke. Dnevno le če vreme dopušča, moramo puščati teleta na svež zrak, da se naskačejo in navžijejo svežega zfaka.
Ne pozabimo končno, da mlada žival mako kcit otrok pri nepravilni negi in- vzgoji debi ne,pake, ki jih pozneje zelo težko odpravljamo.	J.
Uđi oglasi
Pribac Štefanija — por. Vuk roj.
13.	3. 1931 v Padni št. 66. je izgubila ošabno iakaanšcp dne1 3. 12. .1951, Naproša poštenega najditelja, da jo vrhe na rigoraj navedem naslov. V nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno-.
*
Mariji Nema c iz Planjav št. 5, rojeni 1934. leta je bila prejšnji četrtek ukradena- na avtobusni postaji v Kopru, ko je čakala v vrati za vorzovrifco, listnica z osebno izkaznico. Ker ukradenega ni več dobila, razveljavlja osebno izkaznico.
VI.	kolo nogometnega prvenstva istrskega okrožja je dokazalo, da je prednost enajistoric, ki nastopajo na lastnem igrišču, relativna. V nedeljo namreč je kar pet oid šestih gostujočih moštev zmagalo z večjo ali mainjišo razliko na nasprotnikovih igriščih. Med temi zmagami so brez dvoma najvažnejše one, ki so jih dosegla vodeča moštva Izola, Piran in Partizan. Od vseh teh, najvažnejša zaradi renomeja nasprotnika je zmaga Pirana v Kopnu prati Aurori. Sama tekma, ki bi morala pokazati kar najboljšega zmoremo v nogometu, je bila pa v vseh ozirih negativna in to vsled nešportnega in nemoralnega vedenja nekaterih igralcev Aurore, ki se še ne znajo sprijazniti z dejstvom da lahko tudi oni tekmo izgubijo. Nedeljski izpadi in oponašanja so presegli vsako mero, kar zahteva hitro in strogo intervencijo tehnične komisije naše nogometne zveze, ki mora krivce strogo kaznovati. Upamo, da bodo te kazni vzgojno vplivale na vse ostale naše aktivne športnike, ki se morajo v prvi vrsti zavedati, da ni dober športnik tisti, ki svojih živcev ne obvlada in kot tak ne ‘spada v to sredino. O tekmi sami ni kaj govoriti, ker je Piran bil nedvomno boljši in je zasluženo zmagal.
Izola je tudi tokrat prešla nedeljo z novo zmago. Strunjančani so se oba polčasa dobro borili in bili enakovredni nasprotnikom. Kapitulirati so morali ob koncu vsled grp_ be napake, ki je zagrešila obramba enajstmetrovko, s katero so Izola-in prisilila sodnika, da je prisodil ni dosegli uspeh in si tako osvojili obe točki, s čimer so še bolj utrdili svoj položaj na čelu lestvice.
Tretje moštvo — Partizan — je moral opraviti težji poisel, nego je pričakoval. V Ankaranu so igralci Rdeče zvezde v nedeljo pokazali, da se bližajo najboljši kondiciju. Po-dleigli so Partizanu bolj zaradi netočnosti v . streljanju svojih napadalcev, kakor pa po zaslugi gostov. Ti so izkoristili dva ugodna položaja in tako zabeležili, četudi ne povsem zasluženo, nov uspeh.
Na Bujskem sta pa dva rezultata presenetila. Nihče ni namreč pričakoval težkega poraza Solin v Umagu, ker se je to moštvo do sedaj vedno. dobro izkazalo. Isto Z rezultatom v Novemgradu, kjer je Brtonigla dosegla prvo nepričakovano zmago na tujem igrišču. V Bujah pa nav dokaz, da je lokalno moštvo res
Gregorič Marjo, roj. 11. 12. 1906
v Dekanih 69, stanujoč istotam je izgubil listnico z dokumenti: osebno iz kaiznieo š‘t. 22381/231, dve zidarski pogodbi teir 4.700,— din in 650 lir od gostilne v Dekanih do doma dne 1. 12. 51. Najditelja naproša, da gornje dokumente proti dcibri, nagradi vrne, v nasprotnem primeru pa proglaša izkaznico za neveljavno.
Korenič Cvetka, roj. 2. 7. 1924 v Kopr.u je izgubila oseibmo izkaznico meseca junija 1951 v Tustu. Proglaša jo ‘za neveljavno.
v težki krizi. Visok poraz, na katerega je prisilila Meduza' kaže, da bo tudi v bodoče težko popravilo svoj položaj v kvalifikacijski lestvici.
REZULTATI: Piran — Aurora 2 : 0, Medusa — Buje 5 : 1, lizola — Strunjan 1 : 0, Partizan — Rdeča zvezda 2:1, Umag — Soline 8 : 1 Brtomigla — Novigrad 2 : 1.
LESTVICA: Izola 12 točk, Pirari 10, Umag 9, Partizan 7, Medusa, Strunjan in Soline 5, Brtonigla 4, Novigrad 3, Aurora in Rdeča zvezda 2, Buje Ò.
V VII. ki bo v nedeljo so na sporedu .ferie tekme, med njimi bo tekma med Piranom in Izolo odločila, kdo je naše najboljše moštvo:
Soline — Buje, Brtonigla — U-mag, Partizan — Novigrad, Rdeča zvezda — Aurora, Medusa — Strunjan, Piran — Izola.
Vil. ŠAHOVSKO PRVENSTVO FLRJ
BRASLAV RABAR državni prvak za leto 1951
V nedeljo se je končalo VII. državno prvenstvo v šahu, prvenstvo ki je bilo napeto in neodločeno do zadnjega kola, v katerem si je Bra-slav RABAR s poslednjo zmago zagotovil tudi prvo mesto. Presenečenje turnirja predstavljajo pa sla. bi plasmani naših najbolj renoviranih šahistov kakor Gligorič im Puc, ki sta končala prvenstvo v za njih neobičajnih in neslavnih mestih.
Končni plasman je naslednji: l. BRASLAV RABAR, točk 1.2 in pol, državni prvak za leto 1951, 2.-3. Trifunovič m Fuderer itd.
VELIKA PRESENEČENJA v polfinalu pokala »FRLJ«
DINAMO in VOJVODINA V FINALU
V finalnih, srečanjih za nogometni »Pokal FLRJ« smo pričakovali le boljše rezultate od letošnjega no. vega prvaka Rdeče zvezde, kakor tudi od bivših Hajduka. Obe ti moštvi pa sta neslavno bili izločeni iz finalne tekme po zaslugi Dinama in Vojvodine, ki .sta imela prednost nastopati na domačem igrišču.
Z zmago nad Rdečo zvezdo se je Dinamo nekako revanžiral za poraz, ki ga je utrpel v prvenstvu in vsled česar je izgubil tudi preventive samo, ko ni nihče vetč dvomil v njegovo zmago.. Zmaga je bila dosežena s prostim strelom Woelfa. Kazalo jè, da bo Mrkošiču uspelo braniti, ko je žoga zadela v hrbet Čajkovskega in se odbila v nasprotni kot. Kljub temu, da so Dinamov, ci prišli v prednost v nekombinira-ni akciji, je njihova zmaga povsem zaslužena, kajti pokazali so večjo vstraijhdst in napadalnost v ofoèli polčasih.
Manj slavno .je svojo pot v finalih zaključil splitski Hajduk, ki je kapituliral pred šibkejšim moštvom v Novem Sadu In tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
Po tekmah je NSJ žrebala razpored finalnega kola. Žreb je bil ugoden za Dinama, ki se‘bo v nedeljo v Zagrebu srečal z Vojvodino, medtem ko se bo zadnja tekma odigrala čes deset dni' v naši prestolnici v Beogradu.
Po tem razporedu je Dihamo velik favorit in bo po vsej verjetnosti oisvojil pokal.
Pokal »Napredka« v košarki
Nedeljo sta bili zadnji srečanji v košarki v okviru turnirja za »Pokal Napredka«. V zadnjih dveh tekmah je Košarkaški klub iz Trsta pokazal, da je res najboljši med visemi sodelujočimi. V odličnem srečanju s koprsko Auroro so Tržačani pokazali tehnično boljšo igro, bjli so točnejšii pri podajanju in streljanju v koš. To prednost niso Koprčani morali nadoknaditi, čeprav so v tekmo vrgli vse svoje sile in končno so morali le zapustiti igrišče poraženi.
V srečanju za tretje in četrto mesto je petorica Sv. Ivana z lahkoto odpravila drugo koprsko moštvo in si tako zagotovila treitje mesto.
Rezultati so bili naslednji: KK— Trst — Aurora A 28 : 23, Sv. Ivan ■— Aurora B 42 : 23.
Končni plasman: -, Košarkaški klub Trst, 2. Aurora A, 3. Sv. Ivan,
4.	Aurora B.
SLÖVENKE PRVAKINJE FLRJ V ODBOJKI
V nedeljo se je Končalo v Ljubljani VI. žensko državno prvenstvo v odbojki. V finalnih srečanjih .so sodelovala štiri moštva. Najboljše od vseh se je pokazalo moštvo ljubljanskega železničarja, ki je z lahkoto premagalo vse naspro.mtKe in si tako zopet osvojilo državne prvenstvo. Največ odpora so Ljubljančankam nudile članice Spar-taka iz Subotice, ki so zasluženo
OBVESTILO
ŠPORTNIM DRUŠTVOM
ZDTV -— fizkulturna zveza za Istrsko okrožje obvešča svoja društva, da je sporazumno z Istrskim ljudskim odborom rešila vprašanje bencina. Vsa društva lahko dvighè. jo mesečno potrebno količino bencina, seveda v ibonih na okrajnih ljudskih odborih — poverjeništvih . za promet, v Kopru in Bujah.
Glede registriranja novih igralcev se morajo vsa društva ravnati po pravilniku o registriranju igral, cev, ki so bili že člani kakršne koli ekipe (Člen 9. pravilnika o registracijah). Vsi dokumenti, ki ne bodo pravilno izpolnjeni, bodo vrnjeni dotičnim društvom.
Registracija igralcev bo objavljena v »Istrskem tedniku« in »La nostra lotta«, kakor določa 20. člen pravilnika.
REŠITEV STOPNIC iz zadnje številke
1. k; 2. ki; 3. kit; 4. akti; 5. Ati-• ka; 6. antika; 7. mantika; 8. man-tik; 9. Tinka; 10. Kant; 11. Ant; 12. at; 13. a.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
.......................................................................................um..........................................................................................................................................................................................................................................................................................inumiti....umi.............
T&W& Sßih&C S
(Nadaljevanje s 3. strani)
šjjp. dokietčm, ki bi,pripeljala v hišo sc kak irep živine in pa polno »banjko« (sifriitjo) robe. Kèr je bila; rita še -dobra .šivilja in ker je predobro poznial 1’ičeitovo krmo, je krr.dno pristal.
Bilo da je Franc Jožef ‘pripravljal vojno, bilo Ida iso, bogataši poskrili denar, Istrani so živeli .tik pred prvo svetovno .vojno V .prav obupnih razmerah. Ponujali so-, se v Trsiu. že vsak denar in za vsako dcio, le da. bi prišli do zaslužka v.SEij za col. Bedo so povečale še doil-gofrcjnč ause, tako da nisp. prišli niti do semen». Tudi številne procesije za- dež, ki jih je vodil poznejši župnik Crnko v Hrastovlje, Gračičče in celo k Devici Mariji na vzroček Rižarne, niso- prav rjič pomagale.
»Sodniji ‘dan ho!« — je prerokovala pobožna romarka Tona Skrga-tc.va.in pozivala veičane .na pokoro.
»Kam vraga še večje pokore, ka. dar ,sem raztrgan ifi lačep kot pes« — s.e, jc hudoval Tone . Nacjo, ki
velja
y v-asj za. , »nevero xa«.
Kolikokrat ga. je kregala mati zaradi ‘Strupenega ‘.jezika in mu .grazila, češ da ne bo..vidci obličja božjega. Ta nepridiprav pa jc jezno odgovarjaj«
»Mou.cte, mati, ipa bdm. videl r ...«
»E, kadar ne morejo naprej Confi, Brgeii in Kapičič je res huda« —, sa. ugotavljali Černači, Baloni' in drugi kočarji.
, ' • 1 ' *
V gradu pred cefikvijo sv. Florjana se je oglasila harmonika in
¥ AMERIKI
nsBimjala, da se bo. v neki hiši povečalo družinsko stanje.
»Ohcet, ohcet!« — je zavpila vaška deca in se pognala po strmem klanr j proti cerkvi, da ne bi za-j mudila »feonfetev«, ki šo največkrat obstajali iz — pečene koruze.
»Ma kdo se ‘ženi v iteti Časih?« — je spraševala stara in napol slepa TöitoiVka ter si mencala pri tem od btinjevéiga dima vnete oči.
»Tiče in Cunčovka!« — .so odgovarjala dekleta, ki tudi nišo hotela zamuditi redke .prilike. Da, ch-ceti, pogrebi im plesi .so bili že’ od nekdaj edini pomembni dogodki v istrskih vaseh. Ob takih prilikah je še vsakdo prišel na «volj račun. — Danes je prižgal Pavlič vse štiri sveče na olteinju. Tudi vedno žejen organist Sever ni manjkal. Prišle so tudi voe nesojene neveste, ki ‘so, zavistno ogledovale klečeča ženina in nevesto. Ohicetarji so nalašč popravljali zlikane c,blèse ter obilne šope papirnatih cvetic, ki j‘h je izdeloval, še precej spretno, Jože Jager za take prilike in za vise kcipelice v okolici.
»Da!« — je izgovoril odločno Tiče na župnikovo vprašanje, se sramežljivo ozrl v navešto ter zamenjal prstana. — »Buh dej srečo!« — je tiho šepnila .mati in se na široko prekrižala. — Orgije so divje zabučale, da je odmevalo od Lačne in Varde. Se čuki in netopirji na cerkvenem podstrešju so se prestrašili im začeli obletavati okoli oltarja, na veliko jezo meznatjä Pavliča, ki jc vidci v tem slabo znamenje.
Po stari navadi so prišli na ohcet župnik, meižp-ar in pa- učitelj, ki je bii ojb. enem tudi organist. Dasi se nista z župnikom bög Ve kako .razumela (igrala sita se liberalcev in klerikalcev), vendair sta se v takih prilikah znašla skupaj. — V irohimi.ji so pomagale vse vaške žene,, ki so še količkaj razumele v kuho in pa župniikova kuhariva. Mladina ‘se je vrtela na podu kakor za stavo, da ga je oče mora! podložiti z obilno greda. Nevesta je še nekako odgovarjala na razna vprašanja, toda Tiče , je bil z mislijo nekje daleč, v Capavi Kaliforniji, kjer da teče »med in mleko«. Se slišal ni, ko se je cdikašljal župnik, kar je bi.l-o .znamenje, da nateli nekaj povedati. Da bi vsaj delno pokrili obilne strelske ohicèti, si je povezala s rpo glavna kuharica roko, češ da se ye pri k,uhi opekla. Gosti, ki ao bili na to pripravljeni, so privlekli iz žepov in košaric razne' darove v naravi in v denarju.
Tiče ni miroval, dokler ni prodal oče kravo in lep kos polja, da jc spravil potrebno Vsoto za v — Ameriko. Ker se je z zadnjem času odločil šo Vane, se je moral oče začeti k znanemu stiskaču Jurasu v Tru-ščah, iti mu, .je posod M nekaj goldinarjev in sc »tavoliral« (vknjižil) na hajlepš: kos , v »valah«. Koliko gorja in solza je bilo prelitih dolžnikov, <ki so ga morali pogo-ipooneje radi tega-»vale«. Juras je hodil vsak mesec od hiše do 'hiše svojih stlftl z jajci in klobasami, da je počakal na »interese«. Ni čudno, da je tako žalostno končal svoje življenje nekaj let po osvoboditvi. — Visi, ki so šli to leto v, Ameriko, so pustili doma še nerojeni zarad, ki bo vsaj pasel krave.
Marija 'je pričakovala prvo moževo pismu šele po petih mašečih.
»Ni tako, kot nam je pripovedoval Cuea« — je pisal Tiče med drugim. ‘»Sele pred mesecem mi je uspelo deficiti dèlo, (ki bi ga v stari domovini nikdar ne. opravljal. Po velikem poniževanju in . moledovanju scan postal snažilcc stražnic in kanalov pri tovarni poljedelskih strojev v Pensilvaniji. Sploh Slcvani O‘praydjaij‘0 najtežja ‘dela, ki jih drugi narodi nočejo. Vedi, da sem si teh par dolarjev odtrgal naravnost od usiij, da vaim vsaj delno povrnem stroške. Kslko to.o naprej, Ti ne morem povedati,., ker se živi z dneva v dan.« — Mariji so stopile solze v oči. Tem več, ker je čutila pod srcem sad prve ljubezni.. .
Po izbruhu prve svetovne vojne, ■so bila pisma ša redkejša. Istrski možje ,in fantje ‘SP odhajali v Srbijo, Rusijo in n»:' Sočo.. Beda in siromaštvo sita se še povečali. Niso pomagale ne podpore in ne a-•provšzacije. Zlasti leta 1917 je na-
da se vračajo . Amerikancu. Tudi Tiče in Vane sta pisala', da imata dovolj »bogate in ,srečne« Amerike tep da ‘hoččta v-saj umreti v svoji zemlji, Njuna otroka Ema in David sta venomer nadlegovala matere is tisoči vprašanj o' očetih, ki ju. nista še poznala. Končno je prispela brzojavka nekje iz Francoskega, da prideta ta in ta dan. Kot -blisk sé je razširila vest po celi vasi £a Zabimce je bil to redek dpigpdčk, ki jjé razgibal mlado in staro,
»Grejo, grčijo!« —- so zavpili nekega dne obroči no kaluži, oid koder se je videla strma cesta proti Mchareču in Kopru. V trenutku je bila vsa vas na kupu, ženam, ki so tako dolgo pričakovale svojo može, so silile solze v oči. Otroci so »silili na zidove in celo na drevesa,, da bi prvi zagledali »bagate« Amerikance. — Končino se je pokazal na pesku iz Varde teško obloženi voz, ki je
stala taka lalkota, da sé. ljudje v . škripal ,ped težo raznih kovčkov.
resnic:! kutiali travo .in hltrcbe,', Radi take hrarie ibi bil Miha. Cuder .skoraj umrl. Vsak večer je hodil v vri, se ■clklerijl .z rekami trte in jo rotil: »Ce si trta cd boga, stori, da gredo ti otrobi iz rnensK ..« — In krikcr iso- duhovniki ipi-ej molili za zmago »CipoištoJSke« Avstrije, tako so šeaaj" f/kriili le za mir, ki nika-■ kor ni hniel prilil dcWnr niso ze-ditTjtngsvcboljufcni narodi strli pru-sko-aiv s tri j siko ošabnois t.
Tudi prepast Avstrije ni prinesla Primorcem svebedo.. Nastali so še črnejjiši dnevi, kskršniti ne pomni zgodovina, čeravno si jih žele «stan. ki »črnih Srajc«, kcminfonmi.sti in njihovi predniki ... Istrani so bežali iz svojih vasi. Mnogi so šli v Južn.o Ameriko in tam umirali, drugi v Jugoslavijo, na Li.pare in v Koronen.
V Z ab ine ah se je raznesla vest,
»Ma. gran so bogati, kadar peljejo tako težko!« — je šepnila, zlobno stara iKcifoltka»
»Moučte, monéte, ma kaj blence-.ri.ste!« — so se hudovali sorodniki, ki so se bali, da bo še kaj pristavila.
»Oberi'.!« — je zaustavil Krave •Manščov hlapec Marko in povedal: "N'\ 'n so vm pa sr- j Vi nagle-doij/e!« — Malore sa silile otrčite, češ 'koči k nčetu in ga objemi. Tiče' in. Vene •stri Poiskal» z očmi svoje žene. Da n; bilo tohiko tujih ljudi, bi se bili imageče tuldi poljubili, tako p a . .. Segli so si krepko v roke i.n zapičili v žene sprašujoče poglede .. . Tiče je bil zdrav in rejen. Bil je ciblečen po ameriitan-slko. Ozke hlačnice, trd bel ovratnik in pa rdeča ovratnica, ki bi naj po. menila delavca — socialista. Tudi Vane je MI lepo oblečen, le da je
bil nekam bled .in suh. — Ljudje so se razšli in nadaljevali ž ugibanji šele. zvečer pri ognjiščih.
Cuča ju ni dočakal. Umiri, je bolj od .gladu kakor od bolezni ali starosti. Njegovi sinovi so le' že prej razkropili na vise strani, kakor miši iz potapljatjoče sd ladije. V deželo so prišli »črni« možje, ki so povećali tondo do naslütrie visine. Tistö pest riža ali »pašte«, ki sò jo v 'začefiku delili zastonj, sp Istrani (poplačali z bogatimi obrestmi. Kakor mnoge druge, so vrgli fašisti iz, hiiše tudi Cuča, ker ni mogel plačati nekaj ato lir za davke, in itštevre«. — Tiče, ki je šžile zdaj dobil navedek Mdriikap, «e je vrgel na špekulacijo. Pò vseh sejmih ga je bilo polno. On. in Piero Kapo .sta /bila giaìyna toupča na Sej: miti od Sežane do Pazina. Nekaj radi nestanovitnih cen, nekaj radi prevelike vneme do »irefcišika«, so kaj' kmalu pošli zadnji, s krvjo pri-špairani dolarji, preselil se je bliže Trstu v upanju, da (bo prej ali slej vizel hudič fašizem in njegovega voditelja. — Vane se jg trdovratno;., zaril v očetovo grudo in kljuboval okupatorju do zadnjega. Todp klieai tioleZip,, ,kj j p je prinesel iz američkih rud'.Vikoy, ga je kon-čno zlpmila. Borbo za očuvanje de. dovinč (šta napeljevala z uperijo voljo sinova Pavrii in Beipo in jo res ohranila do končne svobode...
Tiče Möritian ni izmišljena ose-
ba.	Se danes živa. nekje blizu Škofij ter še prav idobra spominja opi-■sanif) idegodkeiv. Pred kratkem sem ga obiskal in sem gg, vprašal, kako misli, ò Ameriki .in o današnji borbi za j. Trat. Prav.rad se je razgovoril m dejal: »Mnoge prevari navidezno boigastv.o v Tir.stu iin ono v Ameriki. Nihče pa ne' misli, da ie treba tudi nekaj znati. Amerika ne potrebuje ljudi, temveč le
njihovo moč in spos.oibno.sit. Se zdaj ne morem pozabiti, kako smo čakali pred tovarnami. Mešetar nam je tipal mišice na rolkah, češ. če bo. .mio dovolj močni za težko delo. .Vprašal nas je kaj znamo, no mi »mo le skomignili z rameni. Ni. ga zanimalo me kdo smo in ne odkod, še manj pa, če smo lačni. Ko so me prvič’peljali v bolnico, je bilo prvo vprašanje, če imam denar za stroške. Denair in «amo denar je bilo prvo vprašanje, če imam denar je (bilo edino merilo za vrednost človeka. Sicer se nerad tega spominjam. Sitar sem že in se stvar ne da več popraviti.
»Kaj ,pa. današnja borba za Trst?«
; sem naglo upadel, da bi se Tiče ne premislil. — »2e davno me kliče v Beograd moj sin Bepo, ki je v dotbri službi,_ itada, da po pravici povem, me je sram prenesti v novo Jugoslavijo le kosti in smrt, ko sem. tako neumno zapravil mladost za tuje interese. Kar pa me še naj. bolj jezi je pa tò, da se po toliki krvi in mukah našega naroda najde neki Viđali in .n jegovi >mod,repniki,« naše krvi, ki »sanjajo o nekih »svetili« mejah tam nekje na Reki in na Snežniku. Prezgodaj so pozabili na ,Strahote fašističnih zver-sMii% ■ ' bòm prej umri, kot bi doživel ponovno sramoto suženjstva« — je odločno povedal Tiče Merilkan.
»Beri, ja, rie pomaga Se jezit, kadar so ljudje takšni, da pozabljajo na preteklost« — se je mešala v pogovor žena Juca in. trebila radiò. »Ce bi bili mlajši, toi se vrnili v Zabince ih bi delali V zadrugi Tako pä'...«
Da, Zabince so v Titovi Jugoslaviji. Vnuki Cučov in Skrgatov orjejo zadružno ledino- ,in si pripravljajo boljšo in pravičnejšo bodočnost.