Mnenja o konkurenCCni dobavi in učinkoviti rabi energije drago papler Elektro Gorenjska, Sl^'venija Štefan bojnec Univerza na Primorskem, Slovenija Prispevek prikazuje rezultate ankete o ozaveščenosti uporabnikov o konkurenčni dobavi in učinkoviti rabi energije. V raziskavo so bile vkljucene ciljne skupine družboslovja, naravoslovja, elektroenergetike in energetskega managementa. Kot metode analize so bile uporabljene opisne statistike, primerjava povprečnih vrednosti za dva neodvisna vzorča, korelačijska, regresijska in multiva-riantna faktorska analiza. Rezultati analize izkazujejo podobnosti in razlike v mnenjih med pokličnimi in uporabniškimi skupinami, podrobno pa je analizirana skupina družboslovja. Pri konkurenčnosti in učinkoviti rabi energije so bili ugotovljeni dejavniki pod skupnim imenovalčem trajnostni razvoj v učinkovito rabo energije, čenovna konkurenčnost oskrbe z energijo in energetski razvoj gospodarstva. Kljucne besede: konkurenčna dobava, učinkovita raba, energija Uvod Trajnostni razvoj, konkurenčna dobava energije, uićinkovita in vari:-na uporaba energije so si pogosto nasprotujoči si čilji. Poslovni interesi dobaviteljev energije so lahko v nasprotju z uččinkovito rabo energije in razvojem proizvodnje alternativnih, zlasti obnovljivih virov energije, ki imajo hkrati uččinke na okolje in konkurenićnost (Nordhaus 1994; Filbečk in Gorman 2004; Stern 2007; Wagner, Beal in White 2007). Konkurenčna dobava energije pa je povezana tudi z mednarodnimi dogajanji na trgih energentov, kot so naftne krize z občutnimi nihanji čen. V literaturi obstaja spoznanje o potrebi managementa okolja in trajnostnega razvoja (Roome 2001; Sčhaltegger in Synnestvedt 2002), ki presega ozke podjetniške strategije podjetja (Sinding 2000) in upošteva trajnostno komponento v gospodarski rasti (Priemus 1994). Pri tem ne gre samo za pozitivne učinke tehnoloških sprememb in razvoj trajnostnih tehnologij (Weaver in dr. 2000) ter njihovih pozitivnih eksternalij v gospodarskem razvoju (Samuelson in Nordhaus 2002) in za učinkovit management s primarnimi proizvodi (Barbiroli 1984), temveč zlasti za strategije in ma- nagement, ki je povezan z ekonomsko-ekološko trajnostnim razvojem industrije in predelovalnimi dejavnostmi (Frosch in Gallopou-los 1989), ki so pogosto negativno vplivali na okolje in trajnostni razvoj. Mednje spada tudi energetika s konkurenCno dobavo energije in njeno uCinkovito rabo. Poraba energije v razvitih gospodarstvih narašča. To velja tudi za Slovenijo. Za vzpostavitev ravnotežja na trgu energentov je pomembna konkurenccna dobava energije na strani tržne ponudbe in uccinkovita raba energije na strani tržnega povpraševanja. ProuCitev obojega je tudi namen tega prispevka, ki temelji na ugotovitvah raziskave o mnenjih anketirancev, vkljuCenih v raziskavo o pomembnosti konkurenCne dobave energije in njene uCinkovite rabe. Pri tem posebno vlogo lahko igra izboljšana ozaveš^evalna in promoCijska dejavnost ter s tem izboljšano javno mnenje za promoviranje dolgo-roCno trajnostne in konkurenCne dobave energije in uCinkovite rabe energije v trajnostnem razvoju v Sloveniji. Poudarek je na prikazu mnenj anketirane skupine družboslovja v primerjavi z drugimi anketiranimi skupinami prebivalstva (naravoslovje, elektroenergetika in energetski management) in na vsebinskih vprašanjih o konku-renCni dobavi energije in njeni uCinkoviti rabi. Metodologija in podatki Kot metode analize so uporabljene opisne statistike, korelaCijska analiza, primerjava povprečnih vrednosti za dva neodvisna vzorCa, regresijska analiza in multivariantna faktorska analiza. Z opisnimi statistikami prikažemo povprečne vrednosti odgovorov med analiziranimi skupinami, medtem ko z Levenovim testom primerjamo pov-preCCne vrednosti za dva neodvisna vzorCa anketiranCev. Namen ko-relaCijske analize je, da prouCCimo smer in intenzivnost povezanosti med analiziranimi spremenljivkami. Eden od temeljnih parametrov, ki ga uporabljamo v korelaCijski analizi, je korelaCijski koefiCient. Ta lahko zavzame vrednost med -1 in 1. Predznak nam pove smer linearne odvisnosti med spremenljivkama. Absolutna vrednost korela-Cijskega koefiCienta pa izraža stopnjo linearne odvisnosti med analiziranima spremenljivkama. KorelaCija še ne pomeni, da sta spremenljivki med seboj povezani kot vzrok in poslediCa, kar velja pri regresijski analizi. Zelo pogosto sta spremenljivki lahko odvisni od nekega tretjega dejavnika, ki ga pogosto ne poznamo. Zato bomo uporabili multivariantno faktorsko analizo, ki nam bo prikazala najpomembnejše skupne dejavnike in njihove uteži, ki so pomembni za pojasnjevanje analiziranega pojava (KaChigan 1991; Hair in dr. Empirična analiza temelji na anketnih podatkih, ki smo jih dobili z vnaprej pripravljenim pisnim anketnim vprašalnikom, kije bil predhodno usklajen z ministrstvom za okolje in prostor. Izvedba anket je potekala v juniju 2008 med študenti in zaposlenimi Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem (v nadaljevanju up fm) (skupina družboslovje); med zaposlenimi in dijaki zaključnih letnikov Srednje biotehniške šole ter prvo generacijo študentov Višje šole Biotehniškega centra Naklo (skupina naravoslovje); ter med zaposlenimi in nekdanjimi diplomanti Višje šole (smer Energetika) Izbra-ževalnega centra energetskega sistema (skupina elektroenergetika). Med energetskim managementom pa smo izvedli anketo v obdobju od julija do septembra 2008 z objavo anketnega vprašalnika v reviji s področja energetike, gospodarstva in ekologije (revija eges) in prek objave na spletni strani http://em.com.hr/misc/ove_2020 (skupina energetski management). Med študenti in zaposlenimi up fm je bilo razdeljenih 300 vprašalnikov, od teh smo dobili vrnjenih 180 (60%) pravilno izpoljne-nih. Med zaposlenimi in dijaki zaključnih letnikov Srednje biotehniške šole ter prvo generačijo študentov Višje šole Biotehniškega čen-tra Naklo je bilo razdeljenih 130 vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 83 (64%). Nekdanjim diplomantom Višje šole (smer Energetika) Iz-braževalnega čentra energetskega sistema je bilo po pošti poslanih 800 vprašalnikov, vrnjeno jih je bilo 136 (17%). Energetski management, ki so bralči strokovne revije eges, in obiskovalči spletne strani http://em.čom.hr/misč/ove_2020 so vrnili 117 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. V raziskavi je bilo obdelanih 516 vrnjenih izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatki o anketirancih Med izpolnjevalči anketnega vprašalnika po spolu v skupinah družboslovje in naravoslovje prevladujejo ženske, medtem ko v skupinah elektroenergetika in energetski management prevladujejo moški (pregledniča 1). Starostna struktura je pogojena z izbiro vzorča. Po starosti imajo v skupini družboslovje največji delež anketirani študenti, stari do 24 let. Po starostni strukturi je podobna skupina naravoslovje, ki vključuje tudi srednješolče. Skupini elektroenergetika in energetski management v ve^ji meri vključujeta zaposleno generačijo srednjih let. V skupini družboslovje po izobrazbi anketi-rančev prevladujejo dodiplomski in potem podiplomski študenti. Za elektroenergetiko je to višja strokovna šola, za naravoslovje je zna-ččilna večinsko srednješolska izobrazba, za skupino energetski management pa dodiplomska in delno podiplomska izobrazba. Po pov- ŠTEVILKA 3 • JESEN 2010 245 Drago Papier in Štefan Bojnec preglednica 1 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi Struktura Skupine (1) (2) (3) (4) (5) Spol* Moški 40,0 32,5 98,5 68,4 60,7 Ženski 60,0 67-5 1-5 31,6 39-3 Starost* Do 24 let 50,0 63,9 2,2 11,1 30,8 25 do 29 let 23,3 2,4 5,1 12,8 12,8 30 do 34 let 11,7 10,8 16,2 19,7 14,5 35 do 39 let 3,9 2,4 22,1 10,3 9,9 40 do 44 let 5,6 7,2 25,0 9,4 11,8 45 do 49 let 3,9 8,4 19,1 7,7 9,5 50 do 55 let 1,1 3,6 8,8 17,9 7,4 Nad 55 let 0,6 1,2 1,5 11,1 3,3 Povpreccna starost (let) 28,8 35-4 40,2 39-4 34-4 Izobrazba* Srednja 22,2 56,6 0,0 6,0 18,2 Višja 13,3 16,9 92,6 6,8 33,3 Visoka strokovna 12,2 3,6 6,6 17,9 10,7 Bolonjska i. 14,4 0,0 0,0 4,3 6,0 Univerzitetna 19,4 21,7 0,0 34,2 18,0 Specialisticna 11,1 0,0 0,0 8,5 5,8 Bolonjska ii. 2,2 0,0 0,0 0,9 1,0 Znanstveni magisterij 3,9 1,2 0,7 16,2 5,4 Doktorat znanosti 1,1 0,0 0,0 5,1 1,6 Povp. št. dok. let izobraževanja 14,8 13-4 14,1 16,0 14-7 opombe Naslovi stolpcev: (1) družboslovje, (2) naravoslovje, (3) elektroenergetika, (4) energetski management, (5) skupaj. *V odstotkih. preCnem številu dokonCanih let šolanja je na prvem mestu skupina energetski management, sledijo pa skupina družboslovje, skupina elektroenergetika in na koncu je skupina naravoslovje. raziskovalne hipoteze Empiricno želimo prouciti dejavnike, ki vplivajo na konkurencno dobavo in učinkovito rabo energije ter na razvoj in rabo obnovljivih virov energije. Domnevamo, da je konkurencna dobava energije pozitivno povezana z znanjem, raziskavami in razvojem, alternativnimi viri energije in cenovno konkurenčno ponudbo. Omenjene spremenljivke prav tako vplivajo na varcno rabo energije. hi Na konkurenićno dobavo energije znaccilno vplivajo možnost izbire med različnimi ponudniki, konkurenčne cene za energijo, vlaganje v znanje, ekologijo, raziskave in razvoj ter razvoj ekoloških tehnologij. h2 Učinkovita in varčna raba energije je značilno povezana s traj-nostnim razvojem učinkovite rabe energije v gospodarstvu, z znanjem, ekološko zavestjo in z možnostjo konkurenčne izbire med različnimi ponudniki. h3 Možnost izbire med ponudniki za dobavo energije je značilno povezana z nižjo čeno za rabo energije in večjimi možnostmi rabe alternativnih virov energije ter z varano rabo energije. h4 Razvoj in izraba alternativnih virov energije je značilno povezana z vlaganji v znanje ter v raziskave in razvoj, pa tudi s čeno električne energije v gospodinjstvih in z mogočo konkurenčno izbiro med ponudniki. h5 Vlaganja v raziskave in razvoj, ki so povezana z razvojem in rabo alternativnih obnovljivih virov energije, zmanjšujejo toplo-gredne pline - CO2. Konkurenčna dobava energije se lahko poveča, če ponudniki vodijo učinkovito strategijo ponudbenega managementa. Liberalizačija trga z električno energijo in sodoben energetski razvoj spreminjajo ustaljene pozičije udeleženčev na energetskih trgih. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčno ponudbo in varčno rabo energije ter na ve^jo vlogo obnovljivih virov energije, je pomembno za udeleženče na energetskih trgih in za usmerjanje energetske razvojne politike (Papler in Bojneč 2010). V odvisnosti od sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti s privlačno ponudbo, ekološkimi energetskimi pristopi in obnovljivimi viri energije ter z učinkovitimi tržnimi in promočijskimi programi ponudniki lahko dosežejo uspešno pozičijo na energetskem trgu in dolgoročen trajnostni razvoj v konkurenčnem energetskem okolju. Rezultati o konkurenčni dobavi in uccinkoviti rabi energije mnenja anketirancev na zastavljena vprašanja Anketni vprašalnik o konkurenčni dobavi v elektroenergetskem sistemu in o učinkoviti rabi energije je vključeval 13 vprašanj v obliki Likertove lestviče z očenami od 1 (ni pomembno) do 5 (zelo pomembno). Povprečne aritmetične vrednosti odgovorov na zastavljena vprašanja so prikazane v pregledniči 2. Rezultati se v določeni meri razlikujejo med analiziranimi skupinami. Povprečne aritmetične vrednosti podeljenih odgovorov na zastavljena vprašanja v posamezni skupini kažejo najvišje vrednosti v skupini energetski management. Na drugi strani so povprečne aritmetične vrednosti za dejavnike konkurenčne dobave in učinkovite rabe energije najniže očenili strokovnjaki s področja električne energije. Ker so odgovori za skupino družboslovja najbližji povpreCCni aritmetiCni vrednosti za vse skupine, pozornost namenjamo odgovorom anketirane skupine na področju družboslovja. Najvišje povpreCne aritmetične vrednosti odgovorov v skupini družboslovje imajo spremenljivke poraba energije v gospodarstvu je velika, uporaba alternativnih virov zmanjšuje onesnaženost okolja, raziskave in razvoj bodo dale nove sodobne rešitve/tehnologije, ki bodo prispevale k energetski oskrbi na okolju prijazen naCin, gospodarstvo pomembno poveCCuje koliCCino toplo-grednih plinov v atmosferi in gospodinjstva bi lahko veCC varCCevala pri porabi elektriCCne energije. Blizu povpreCne aritmetiCCne vrednosti odgovorov v skupini družboslovje imajo spremenljivke znanje s podroCja energetike se mi zdi pomembno, razmišljamo o varCni rabi energije, razmišljamo o ekološkem gospodarjenju in nadomestku za ekološko problematične vire, napredek je zelo odvisen od prilagajanja na nove tržno-konkuren^ne oblike gospodarjenja in poraba električne energije je postala pomemben element v stroških podjetja. Najnižje od povprečne aritmetične vrednosti odgovorov v skupini družboslovje imajo spremenljivke Cene energentov so ustrezne glede na veliko porabo, konkurenCCnost ponudnikov elektriCne energije se kaže na trgu v možni izbiri razliCCnih ponudnikov in Cena elektriCne energije za gospodinjstva je prenizka. Glede konkurenCne dobave in uCinkovite rabe energije rezultati kažejo na visoka pričakovanja na področju raziskav in razvoja novih sodobnih rešitev in tehnologij, ki bodo prispevale k energetski oskrbi na okolju prijazen na^in, kar bo vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti okolja. Zavedajo se pomembnosti vplivov, ki jih ima poraba energije na okolje, in ukrepov varCevanja z energijo. Ponudniki elektriCCne energije na trgu so premalo prepoznavni in premalo Cenovno razliCCni z vidika alternativne izbire. Izražene so zahteve po veCCji konkurenčnosti. povezanost med posameznimi spremenljivkami KorelaCijska analiza je bila uporabljena z namenom, da se preveri smer in intenzivnost povezanosti med posameznimi odgovori na zastavljena vprašanja. Odgovor kot mnenje na vsako zastavljeno vprašanje smo oblikovali kot posamezno spremenljivko. Korelačijska matrika za skupino družboslovje je pokazala, da je največja korelačij-ska povezanost za anketirano skupino med spremenljivkami razmišljamo o varCni rabi energije in razmišljamo o ekološkem gospodarjenju in nadomestku za ekološko problematične vire (0,586). Za druge analizirane pare spremenljivk za skupino družboslovje je korelačijska povezanost manjša od 0,5. Korelačijska analiza tudi za Mnenja o konkurenčni dobavi in učinkoviti rabi energije preglednica 2 Konkurenčna dobava in učinkovita raba energije Trditve/oznaka spremenljivke (1) (2) (3) (4) (5) (6) 1. Poraba energije v gospodarstvu je velika Energija v gospodarstvu (a) 4,41 4,28 4,47 4,27 4,37 (b) (1.) (2.) (4.) (7.) (1.) (C) 0,600 0,861 0,532 0,769 0,665 2. Uporaba alternativnih virov zmanjšuje onesnaženost okolja Alternativni viri energije (a) 4,36 4,08 4,50 4,42 4,36 (b) (2.) (6.) (3.) (4.) (2.) (č) 0,700 1,127 0,578 0,832 0,780 3. Raziskave in razvoj bodo dale nove sodobne rešitve/tehnologije, ki bodo prispevale k energetski oskrbi na okolju prijazen način Raziskave in razvoj (a) 4,24 3,87 4,43 4,44 4,28 (b) (3.) (10.) (5.) (3.) (5.) (C) 0,697 1,263 0,646 0,577 0,782 4. Gospodarstvo pomembno povečuje količino toplogrednih plinov v atmosferi Toplogredni plini - CO2 (a) 4,18 4,30 4,32 4,32 4,27 (b) (4.) (1.) (7.) (6.) (6.) (C) 0,787 0,798 0,769 0,756 0,777 5. Gospodinjstva bi lahko večč varčevala pri porabi električčne energije Elektrika v gospodinjstvih (a) 4,15 4,17 4,26 4,16 4,18 (b) (5.) (5.) (9.) (8.) (8.) (č) 0,944 0,996 0,770 0,844 0,881 6. Znanje s področja energetike se mi zdi pomembno Znanje (a) 4,14 3,88 4,70 4,56 4,34 (b) (6.) (9.) (1.) (1.) (4.) (C) 0,862 1,327 0,301 0,490 0,792 7. Razmišljamo o varčni rabi energije Varčna raba energije (a) 4,13 4,18 4,57 4,54 4,35 (b) (7.) (4.) (2.) (2.) (3.) (C) 0,954 0.979 0,395 0,527 0,752 8. Razmišljamo o ekološkem gospodarjenju in nadomestku za ekološko problematične vire Ekologija (a) 4,07 4,02 4,37 4,34 4,20 (b) (8.) (8.) (6.) (5.) (7.) (C) 0,923 1,097 0,605 0,710 0,837 9. Napredek je zelo odvisen od prilagajanja na nove tržno-konkurenččne oblike gospodarjenja Napredek konkurenččne dobave (a) 4,05 4,07 4,29 4,11 4,13 (b) (9.) (7.) (8.) (9.) (9.) (C) 0,640 0,897 0,636 0,979 0,762 Nadaljevanje na naslednji strani Drago Papler in Štefan Bojnec preglednica 2 Nadaljevanje s prejšnje strani Trditve/oznaka spremenljivke (1) (2) (3) (4) (5) (6) 10. Poraba elektricne energije je postala pomemben element v stroških podjetja Stroški (a) 4,02 4,19 4,25 3,96 4,09 (b) (10.) (3.) (10.) (10.) (10.) (c) 0,787 0,816 0,707 0,869 0,799 11. Konkurencnost ponudnikov elektricne energije se kaže na trgu v možni izbiri razliccnih ponudnikov Konkurencna izbira ponudnikov (a) 3,36 3,47 2,69 2,86 3,09 (b) (11.) (11.) (13.) (13.) (12.) (c) 1,293 1,301 1,445 1,360 1,444 12. Cene energentov so ustrezne glede na veliko porabo Cene energentov (a) 3,14 3,22 3,24 3,04 3,16 (b) (12.) (12.) (11.) (12.) (11.) (c) 0,958 1,050 0,896 1,187 1,008 13. Cena elektricne energije za gospodinjstva je prenizka Cena elektricne en. v gospodinjstvih (a) 2,59 2,73 3,22 3,05 2,88 (b) (13.) (13.) (12.) (11.) (13.) (c) 1,294 1.734 1,181 1,576 1,460 opombe Naslovi stolpcev: (1) povprecne aritmeticne vrednosti odgovorov (a - srednja ocena, b - rang, c - standardni odklon), (2) družboslovje (N = 180), (3) naravoslovje (N = 83), (4) elektroenergetika (N = 136), (5) energetski management (N = 117), (6) skupaj (N = 516). druge skupine anketirancev je pokazala, da je intenzivnost povezanosti med posameznimi spremenljivkami zmerna ali pa šibka. primerjava povprecCnih vrednosti vzorcev Predhodna analiza povprecne aritmeticne vrednosti odgovorov anketirancev je pokazala razlike med posameznimi analiziranimi skupinami. V nadaljevanju z analizo primerjave povpreccnih vrednosti za skupino družboslovje in za ostali vzorec anketirancev preizkušamo domnevo o razlikah glede povre^nih vrednosti za dva neodvisna vzorca. Zanima nas, ali se povprečne vrednosti mnenj anketirane skupine družboslovje razlikujejo od ostalega vzorca anketirancev. Ugotavljamo, ali in kako se razlikujejo aritmeticne sredine za dva neodvisna vzorca anketirancev. Predpostavko o enakosti varianc preizkušamo z Levenovim preizkusom o enakosti varianc. Imenujemo ga tudi Levenov test homogenosti varianc. Levenov test preizkuša domnevo, da med skupinami ni razlike v varianci (ho: a21 = ct22). Iz preglednice 3 izhaja, da Levenov test pri 5-odstotnem tveganju v nobenem primeru ne pokaže statisticno znaccilnih razlik in vd o e v o niko d o P. u nku o k a e K 3 tj ^ P J o « ft C/5 ^ 00 00 366 0 2 0 2 m vo 4 00 H 2 6 Ln o" 0 0 4 m 3 00 c^ c^ 2 00 00 0 6 3 00 Ln - 2 H 0 6 2 3 2 C^ (S (S 0 0 0 0 3 3 3 3 m H 3 4 00 LO H iH - 6 6 Ln 4 m 3 0 c^ 2 m i> 0 H 00 2 c^ H m Ln 00 C3 t^ 00 c^ c^ vo ^^ ^^ ^^ ? 366 Ln 2 LO LO H 00 00 4 H 0^ I> ^^ - - - - 6 1 0 6 4 4 00 0 H 6 00 6 M c^ c^ c^ c^ ro (S (S (S (D 6 00 0 3 3 LO LO 00 LO 6 6 2 M C^ c^ H - (S (S - 6 1 6 6 2 0 VO 4 2 6 i> 4 0 L^ I> (S Ó 0 0 0 0 0 0 3 3 3 3 3 ro 0 00 H 3 3 H H 0 t^ 6 00 H H cn - - 6 1 O 36 " Ln m 6 C« H H U U TS äS 6 I 00 o" (3 ,5 ,6 3, 8, I> (N 1 H 0 3 M M 0, 0, 6 cn o cn (N M H H 6 3) IB 1 3 O 1 ,0 cn 5, 5, -}£!■ 7 8 a^ 6 5 t^ ,3 ,3 ro 0, 0, 6 3) 9) ^ 1 4 LO ,3 H (N 4 0 a^ 5 5 ro 1 1 H 0, 0, 6 3) 6 ,6 9 (N 1 0, 3) 7) H 9 6 M ,5 ,0 (6, (5, 3 5 0^ 6 8 I> ,1 ,7 1, H g e K 00 P J o « 9, 5, 3, 1, 8, 6 (N (N 1 H 8 1 (N ^ ,3 ,3 ro 0, 0, 0, 6 1) 5) 3) cn 4 (N 6 H ,1 ,3 ,1 (N 3, ^ 4 5 4 VO 9 4 3 ro 1 1 1 H 0, 0, 0, 6 0) 7) 5) 'cn 0 6 7 ,9 ,3 vO (3, (3, ,3 rò 6 0 5 co 7 3 3 LO (N 0, 0, 0, ó 8) 3) 4) 0 (N (N 00 ,1 ,7 ,5 3, 8 0 6 LT) 0 8 6 t^ 1 1 H 0, 0, 0, 6 4) 'S 7 7 LT) ,0 ,5 LT) (3, (N 6 9 LO 8 5 LO ,1 ,1 H 0, 0, 6 ^ LO CO ì o H ? ) 4) M 9 ^ ,0 co (N 7 O 1 CO ,1 H 0, 6 8) 8) 1) ^ 4 4 5 00 ,9 LO (3, (3, ^ (N 4 (N co 6 (N 3 LO ,3 1 ,8 0^ 1, 1, 0, ó a ij logi ol k ta vn nt tiv a at nsta rna on ter o)k alt) (1) 6)( e u u pc C tol -i tis ini liov lipi is;^ Ne H o 2 s o o Nadalje smo potrdili še H5, da so vlaganja v raziskave in razvoj (raziskave in razvoj bodo dale nove sodobne rešitve/tehnologije, ki bodo prispevale k energetski oskrbi na okolju prijazen način) v pozitivni povezanosti s spremenljivkami gospodinjstva bi lahko ve^ varčevala pri porabi električne energije, razmišljamo o ekološkem gospodarjenju in nadomestku za ekološko problematične vire, gospodarstvo pomembno povečuje količino toplogrednih plinov CO2 v atmosferi, uporaba alternativnih virov zmanjšuje onesnaženost okolja in znanje s področčja energetike se mi zdi pomembno ter v negativni povezanosti s spremenljivko čena električne energije za gospodinjstva je prenizka (pregledniča 8). Pri tem je treba še zlasti poudariti, da je testirana hipoteza, podobno kot druge povezanosti v hipotezah, preverjena na podlagi empiričnih podatkov mnenj anketirančev. skupni dejavniki konkurenìcne dobave in uccinkovite rabe energije V nadaljevanju uporabimo multivariantno faktorsko analizo z namenom, da poskušamo identifičirati skupne dejavnike, ki so po mnenju anketirančev na področčju družboslovaja pomembni za konkurenčno dobavo in uččinkovito rabo energije. Faktorski model očenimo v dveh korakih. Najprej očenimo deleže pojasnjene varianče prouččevanih spremenljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in z metodo največjega verjetja. V drugem koraku očenimo še faktorske uteži s poševno in pravokotno rotačijo. Grafični pripomoček za očeno smiselnega števila faktorjev je potrdil, da se krivulja lomi pri tretjem faktorju. Celotna pojasnjena varianča nam pokaže deleže vseh trinajstih opazovanih spremenljivk. S tremi faktorji kumulativno pojasnimo v skupini družboslovje okrog polovičo varianče opazovanega vzorča spremenljivk. Pri metodi glavnih osi (angl. prinčipal axis fačtoring) s tremi skupnimi faktorji je značilen prvi skupni faktor trajnostni razvoj v učinkovito rabo energije, ki ima najvišje uteži pri dejavnikih ekologija, varčna raba energije, raziskave in razvoj ter znanje (pregledniča 9). Ti dejavniki so izpostavljeni tudi v drugih anketiranih skupinah. Drugi skupni faktor cenovna konkurenčnost oskrbe z energijo ima najvišje uteži pri dejavnikih čena energentov, čena električne energije v gospodinjstvih in konkurenčna izbira ponudnikov. Tretji skupni faktor energetska konkurenčnost gospodarstva ima najvišje uteži pri dejavnikih stroški in energija v gospodarstvu. Metoda največjega verjetja (angl. maximum likelihood) brez rota-čije faktorjev prav tako potrdi upravičenost uporabe treh skupnih faktorjev. Iz matrike faktorskih uteži izhaja, da imajo znotraj pr- vega skupnega faktorja trajnostni razvoj v uićinkovito rabo energije največjo težo dejavniki ekologija, raziskave in razvoj, znanje, toplo-gredni plini - CO2 in alternativni viri energije. Drugi skupni faktor cenovna konkurenčnost oskrbe z energijo ima največjo težo pri dejavnikih Cena energentov, Cena električne energije v gospodinjstvih in konkurenčna izbira ponudnikov. Tretji skupni faktor energetska konkurenčnost gospodarstva ima največjo težo pri dejavniku stroški in delno energija v gospodarstvu. Očena faktorskega modela z metodo najveCCjega verjetja z metodo Oblimin s Kaiserjevo normalizačijo z uporabo poševne rotačije faktorjev bolj razjasni vpliv posameznih faktorjev. Struktura modela je nespremenjena in komunalitete se ob rotačijah pomembno ne spreminjajo, kar kaže na to, da so očene stabilne in posamezni skupni faktorji neodvisni. Pri poševni rotačiji s tremi skupnimi faktorji je značilen prvi skupni faktor trajnostni razvoj v ucinkovito rabo energije, pri čemer imajo največjo težo pri dejavnikih ekologija, raziskave in razvoj, varčna raba energije, alternativni viri energije, znanje in toplogredni plini - CO2. Drugi skupni faktor cenovna konkurenčnost oskrbe z energijo ima največjo težo pri dejavnikih Cena energentov, konkurenCCna izbira ponudnikov in Cena električne energije v gospodinjstvih. Tretji skupni faktor je z rotačijo dobil razvojno dimenzijo in ga poimenujemo energetski razvoj gospodarstva, ki ima največjo težo pri dejavnikih stroški in energija v gospodarstvu. Pomembnejši postajajo razvojni dejavniki električna energija v gospodinjstvih, napredek konkurenčne dobave in znanje. Očena faktorskega modela s pomočjo metode največjega verjetja z rotačijsko metodo Varimax s Kaiserjevo normalizačijo in uporabo pravokotne rotačije faktorjev ob enakem modelu in komunalitetah pokaže majhno razliko v primerjavi s poševno rotačijo. Korelačij-ski koefičienti pri pravokotni rotačiji (angl. rotated fačtor matrix) pri prvem skupnem faktorju trajnostni razvoj v učinkovito rabo energije imajo največjo težo pri dejavnikih ekologija, raziskave in razvoj, alternativni viri energije, varana raba energije, znanje in toplogredni plini - CO2. Šibek dejavnik je postal električna energija v gospodinjstvih. Drugi skupni faktor cenovna konkurenčnost oskrbe z energijo ima največjo težo pri dejavnikih Cena energentov, konkurenčna izbira ponudnikov in Cena električne energije v gospodinjstvih. Tretji skupni faktor energetski razvoj gospodarstva ima največjo težo pri dejavnikih stroški in energija v gospodarstvu. Rezultati kažejo tri skupne faktorje konkurenCCne dobave in učinkovite rabe energije: ekološko-trajnostni razvoj, Cenovna konku-renCCnost in energetski napredek v konkurenčni dobavi energije za gospodarstvo. Rezultati skupnih faktorjev se povezujejo s testira-nimi hipotezami. Za trajnostni razvoj učinkovite rabe energije so pomembni konkurenčna dobava in učinkovita raba energije ter znanje, ekološka zavest in alternativni viri. Raziskave in razvoj lahko vplivajo na varčno rabo energije in alternativne vire, ki zmanjšujejo toplogredne pline - CO2. Za čenovno konkurenčnost oskrbe z energijo je pomembna konkurenččna dobava energije in učinkovita raba energije ter konkurenčna čena energije in možnost konkurenččnega izbora med različčnimi ponudniki. Energetski razvoj gospodarstva je povezan z rabo energije v gospodarstvu, ki narašča, in z razvojem alternativnih virov, ki zmanjšujejo toplogredne pline - CO2, kar pa je povezano s stroški varstva okolja in višjo čeno. Z vidika konkurenčne dobave in učinkovite rabe energije rezultati pomenijo podporo dejavnikom trajnostnega razvoja v učinkovito rabo energije, ki temeljijo na uporabi ekološkega znanja za raziskave in razvoj alternativnih virov energije ter varčno oskrbo z zmanjšanjem emisij to-plogrednih plinov. Alternativni viri v energetskem razvoju gospodarstva z naraščajočo porabo energije ne bodo zadostovali in se pojavlja dodatna potreba za konkurenččno dobavo virov energije ob hkratni zavesti porabnikov za varčno rabo energije. Vlaganja v raziskave in razvoj ter znanje so povezana z relativno visokimi naložbenimi stroški, ki dolgoročno lahko povečajo konkurenčnost in družbeno blaginjo. Ker je poraba energije v gospodarstvu razmeroma visoka je ob konkurenčni dobavi pomembna učinkovitejša in bolj račionalna raba energije. Sklep V ččlanku smo prikazali mnenja o konkurenčni dobavi in učinkoviti rabi energije. Rezultati se v določeni meri razlikujejo po posameznih anketiranih skupinah. Poudarek je na analizi skupine družboslovja, katerih povpreččne vrednosti spremenljivk so tudi najbližja povpre-ččju vseh štirih analiziranih skupin. Z regresijsko analizo smo potrdili postavljene hipoteze, da je napredek konkurenčne dobave energije povezan z možnostjo konkurenčne izbire med različnimi ponudniki, vlaganji v znanje, ekologijo in razvojem ekoloških tehnologij. Varčna raba energije je povezana z znanjem, ekološko zavestjo in z možnostjo konkurenčne izbire med različčnimi ponudniki. Možnost izbire med različnimi ponudniki za dobavo energije je povezana z nižjo čeno za rabo energije in z ve-ččjimi možnostmi rabe alternativnih virov energije in z varčno rabo energije. Izraba alternativnih virov energije je povezana z vlaganji v znanje ter z raziskavami in razvojem, čeno električne energije v orj n b o p d o lo a (U II a re a jv iv vlo d n ri re ter ru kt kn na no aa M N I u ae to g re (D (D -je Me je op m IS nihteri lg b gda treb oo et p m cn 0 n 00 n M 00 n vo M 0 Ln Ln 00 t^ M 0 H Ln c^ vo 0^ 0 o" i> H VO 0 vo m n n VO M ^ L^ Ln i> H 00 vo M VO H 0 M H n vo ^ Cvj 0 1 1 o" 1 H C^ vo M 00 VO H ^ i> ^ 1> 00 H n VO H VO l> L^ 00 M L^ ^ 00 L^ H L^ a^ cvj vo 1 o" 0 1> t^ vo 1> M^ M n 00 c^ M m 1> VO ^ Ln t^ vo 00 M 00 ^ Ln 0 cvj o" H H H m M M 00 n H 1> Ln L^ n c^ n H 0 M c^ 0 00 H M 0 Ln ^ 0 1 (D o" VO 00 CN M H H i> VO c^ 00 n cn H n H VO VO 0 M C^ 0 MD 0 H Ln 1> H 1> 0 cn vo (D o" 1> 0 t^ M n 0 1> 0 0 c^ m 0 VO n M H 00 n 00 VO M 0 VO n H VO 00 Cvj 0 ? m m M vo H 00 ^ M ^ n 0 n 1> H H 0 0 0 H H VO M M H H a^ 0 1 1 6 1 cn vo H 1> vo H 1> 1> ^ M c^ i> H VO 0 H (N H H H l> L^ M M L^ vo H 1> n L^ 0^ LO vO 1 C^^ 6 M H VO H 1> vo 0 M 0 H (N VO n Ln Ln 1> 00 0 ^ H M M ? M cn ^ vo H 00 VO M n H M 00 H M M M M n 0 0 M C^ H t^ H 1 1 1 1 1 6 1 Ln t^ m 0 t^ ^ 00 t^ 0 0 00 H C^ ^ 0 C^ Ln 0 Ln n L^ n M L^ Ln L^ M I> LO 6 00 i> 00 m Ln Ln H M Ln Ln M Ln ^ Ln 0^ M ? M m H H m ^ VO n 00 00 M^ n Ln 00 H n M ^ 00 vo H 1 1 1 1 o" 1 •4 Ln t^ H 0 t^ M VO VO H C^ Ln H 00 c^ H L^ H VO ^ L^ M L^ 00 vo L^ cn 00 Ln o" 'Ć7 T? ? iž s? gospodinjstvih in z možnostjo konkurenčne izbire med ponudniki. Vlaganja v raziskave in razvoj so povezana z razvojem in rabo alternativnih virov energije, ki zmanjšujejo toplogredne pline - CO2, z znanjem, ekologijo, učinkovito rabo električne energije v gospodinjstvih in s čeno električne energije v gospodinjstvih. Med konkurenčno dobavo (elektroenergetskega sistema) in učinkovito rabo energije obstaja medsebojna povezanost. Faktorska analiza je potrdila tri skupne faktorje, in sičer trajnostni razvoj v učinkovito rabo energije, čenovno konkurenččnost oskrbe z energijo in energetski razvoj gospodarstva. Trajnostni razvoj v učinkovito rabo energije zaznamujejo vplivi ekologije, vlaganja v raziskave in razvoj, alternativni viri energije, skrb za varano rabo energije, vlaganja v znanje in zniževanje toplogrednih plinov - CO2. Z vlaganji v raziskave in razvoj za trajnostni razvoj in v učinkovito rabo energije je značilno povezano znanje. Cenovna konkurenčnost oskrbe z energijo je značilno povezana s čenami energentov, možnostjo izbire med konkurenčnimi ponudniki in čeno električne energije v gospodinjstvih. Elektroenergetska podjetja bi lahko postala še bolj občutljiva za če-novna prilagajanja na trgu z iskanjem rešitev v prepoznavnosti blagovnih znamk v ekološko obarvanih produktih električčne energije in z opozarjanjem ozavešččenih kupčev ter za ekološko zavest upraviče-vala posebej oblikovane višje čene. Energetski razvoj gospodarstva je značilno povezan s stroški, energijo v gospodarstvu, z električno energijo v gospodinjstvih in z napredkom pri prilagajanju na nove tržno-konkurenčne oblike dobave energije. Kot omejitev raziskave je uporaba številskih spremenljivk na podlagi mnenja anketirančev, ki so uporabljene za preverjanje hipotez z regresijsko analizo. Regresijska analiza namreč predvideva, da so uporabljene prave številske spremenljivke, merjene brez merskih napak. Zato so možnosti za nadaljnje raziskovanje, da se za preverjanje hipotez, kjer obstajajo razpoložljivi sekundarni podatki (obseg izrabe alternativnih virov energije, obseg vlaganj v znanje in razvoj, gibanje čen električne energije in podatki o tržni strukturi, ki bi izražali možnost konkurenčne izbire med ponudniki) namesto mnenj anketirančev uporabijo dejansko razpoložljive prave številske spremenljivke ali na primeru izbrane države za daljše časovno obdobje (longitudialno opazovanje), ali na primeru večjega števila držav v nekem presečnem obdobju (transverzalno opazovanje), ali pa na primeru panelnega opazovanja večjega števila držav v daljšem časovnem obdobju. Za prihodnji razvoj konkurenččne dobave in uččinkovite rabe energije se pričakuje večji poudarek na račionalnejši rabi energije v go- spodarstvu in gospodinjstvih, kar omogočajo tudi nove tehnologije bolj varčne rabe energije in izboljšave z avtomatiko samodejnega izklapljanja razsvetljave glede na časovne nastavitve. Ve^ sistematičnega vlaganja bi bilo treba nameniti v ozaveš^evalne, izobraževalne in promočijske programe za učinkovito rabo energije z ekološko obarvanimi energetskimi delavničami na različnih ravneh vzgoje in izobraževaja za varčno rabo energije. V industriji se učinkovitejša raba energije poskuša razvijati prek energetskih svetovalčev, v gospodinjstvih pa z opozarjanjem s svetovalnimi publikačijami, članki in oddajami v medijih. Pri izobraževalno-promočijskih dejavnostih konkurenčne dobave in učinkovite rabe energije bi bilo zaželeno sodelovanje ponudnikov in porabnikov energije pri balansiranju dolgoročnega trajnostnega razvoja energetike po sprejemljivih ekonomskih in ekoloških merilih. Literatura Barbiroli, G. 1984. Teohnologioal čhange and appropriate management of primary čommodities. Rim: Bulzoni. Filbečk, G., in R. Gorman. 2004. The relationship between the environmental and finančial performanče of publič utilities. Environmental and Resourče Ečonomičs 29 (2): 137-157. Frosčh, D., in N. Gallopoulos. 1989. Strategies for manufačturing. Sčien-tifič Američan 261 (3): 94-102. Hair, J. F. Jr., R. E. Anderson, R. L. Tatham in W. C. Blačk. 1995. Multivariate data analysis. Upper Saddle River, nj: Prentiče Hall. Kačhigan, S. K. 1991. Multivariate statističal analysis: a čončeptual intro-dučtion. 2. izd. New York: Radius. Nordhaus, W. D. 1994. Managing the global čommons: the ečonomičs of člimate čhange. Cambridge, ma: mit Press. Papler, D., in Š. Bojneč. 2010. Ozaveščanje in promočija trajnostnega razvoja energetike in uporabe obnovljivih virov energije. iB-revija 44 (2): 57-66. Priemus, H. 1994. Planning the randstad: between ečonomič growth and sustainability. Urban Studies 31 (3): 509-534. Roome, N. 2001. Cončeptualizing and studying the čontribution of networks in environmental management and sustainable development. Business Strategy and the Environment 10 (2): 69-76. Samuelson, P. A., in W. D. Nordhaus. 2002. Ekonomija. Ljubljana: gv založba. Sčhaltegger, S., in T. Synnestvedt. 2002. The link between 'green' and ečonomič suččess: environmental management as the čručial trigger between environmental and ečonomič performanče. Journal of Environmental Ečonomičs 65 (4): 339-346. Sinding, K. 2000. Environmental management beyond the boundaries of the firm: definitions and constraints. Business Strategy and the Environment 9 ( 2): 79-91. Stern, N. 2007. The economics of climate change. Cambridge: Cambridge University Press. Wagner, W. R., C. N. Beal in J. C. White. 2007. Global climate change: linking energy, environment, economy and equity. London: Springer. Weaver, P., L. Jansen, G. Van Grootveld, E. Van Spiegel in P. Vergragt. 2000. Sustainable technology development. Sheffield: Greenleaf.