List 25.
Starost čebelskih matic.
Navadno in v pravilnih odnošajih postane čebelska matica tri, štiri, pet let stara in je ves čas plodna. Izkušnje kažejo, da so matice v drugem leti svoje starosti najbolj rodne ter polagajo najmanj jajčec za trote. S tem si razlagajo, zakaj so pozni roji najmočnejši ter tudi stari panji po odpuščenih rojih, akopram so časi spomladi jako slabi. Njihova matica je namreč v drugem letu. Kmalu prekosijo prvi roj, ker ima ta najstarejšo matico. Zatorej kaže matico v tretjem letu njenem opraviti, da si čebele vzgojijo mlado. Teoretično je to zelo prav in še marsikomu všeč. Vendar praktično življenje dostikrat zelo drugače zahteva. Kdor bi se zmerom držal strogo teoretičnih naukov, imel bi dostikrat slabe uspehe in časi še obstanek svojih čebel spravil v nevarnost.
Veliko bolje delajo tisti čebelarji, ki čebelam samim prepuščajo določevati, je li njihova matica še kaj vredna ali ne. Dokazano je namreč, da čebele samo slabo matico zamorijo in si iz pripravljene zalege vzgojijo mlado. Preteklo poletje sem doživel zelo poseben dogodek, ki bodi zarad svoje zanimivosti tukaj naveden: V enem panji sem imel italijanske čebele. Njihova matica pa je kmalu spomladi kazala, da je slaba plodilka, sploh ne-marna,   čeravno  je  letos 15. julija  postala leto^^š^
194
torej je bila v najkrepkejši dobi svoji. Vkljub temu je sredi rojenja čebel komaj tisoč jajčec izlegla. Še hujše je bilo to, da je njene zalege 10% bilo nepravilne in se je naposled izpreminjala v nič vredne trote; čebel delavk je čedalje bolj manjkalo. Letina sploh ni ugajala čebelam, in le malokatere so odgajale trotov. Zato ni bilo misliti, da bode za oplovanje mladih matic dovolj skrbljeno. To je bilo tudi vzrok, da sem staro matico pustil živeti, nameravajoč njen čedalje slabejši panj razdreti.
Nekega lepega dne v meseci juniji kažem svojemu prijatelju čebele, zlasti je zanimala lepa zalega mlade matice, katero so čebele marljivo oskrbovale. Nekoliko dni pozneje pridem in vidim, kako si prizadeva mlada matica venkaj izlesti iz svoje zibelke. Stara matica je pa še zmerom v panji in leže jajčeca. Dva dni pozneje pogledam zopet v panj, najdem obedve mutici, vsako na posebni pogači, toda stara je prenehala jajčka polagati. Ko dva dni pozneje zopet pregledujem ta panj, najdem na dnu klopčič čebel, puhnem iz cigare parkrat med nje in strmeč zagledam ne stare, ampak mlado matico, katero sem tako bil rešil smrti. Stara je više po pogači zmagovito pohajala. Smrti oteto mlado matico pomažem z medom in jo denem na pogačo, deset minut potem napadejo jo čebele zopet ter jo hočejo zadušiti. Ni jej bilo pomagati, čebele jo niso trpele; vzamem jo torej, zaprem v matičnjak, denem v panj, toda drugo jutro bila je mrtva. Stara matica pa za4ae zopet jajčeca polagati, a sedaj lepo oplojena in pravilna, da se niso iz-legali več sami troti. Mogoče, da so borbe z mlado ma-Hco starko ukrepile in bolj rodovitno storile. Kar je poprej zamudila, to je sedaj vse popravila v poznem poletji in jeseni. Panj je bil proti koncu septembra poln zalege in sploh jako težek in močan. Drugi panji so pa uže tri ali štiri tedne poprej nehali narejati novih zaleg.
Iz povedanega izhaja, da se dostikrat čebele same motijo zastran plodovitosti svoje matice. Časi pridržijo rajše staro matico oplojeno, nego bi pripust^e mlado, še deviško, katere plodovitost je še negotova. To odpravijo zlasti, če jim še iz drugih vzrokov ne ugaja.
Časi so čebele stari matici tako privajene in udane, da je ne odpravijo, čeravno ni nič kaj prida in poraja večinoma same trote. V takih slučajih mora čebelar pomagati in staro matico odpraviti. Toda namesti naj jo precej z mlado matico a!i matično zalego iz druzega panja. Iz tega kar smo povedali, povzemamo pravilo: ne starost, ampak veča ali manjša plodovitost v sicer pravilnih odnošajih odločuje vrednost matice čebelne.