Zahtevajmo izstop Italije iz pakta NATO in odstranitev tujih vojaških oporišč. Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 16 (726) DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino : 34170 Gorica, Ul. XXIV. Telefon 24-36 Maggio 18 - NAROČNINA: Letina 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 TRST - 18. septembra 1968 Posamezna številka 40 lir Petnajatdaevnik Spedia. in abb. Quindicisale post. Grappo II Češkoslovaški dogodki in mednarodna vloga Furlanije - Julijske krajine Današnja številka našega lista izhaja v času, ko je v teku široka debata o dogodkih na češkoslovaškem, o vzrokih in izvoru, odmevih in posledicah teh dogodkov, tako pri nas kot v svetu. O vseh teh vprašanjih komunisti zelo resno debatirajo v svojih organizacijah in tudi skupaj z drugimi političnimi silami. V naši deželi je bilo v zadnjih tednih mnogo sestankov sekcij in več konferenc. Debata, ki se je začela takoj zatem, ko so vodilni organi KPI, politični urad, direkcija in centralni komite, zavzeli jasno in dosledno stališče, ki ne odobrava vojaškega posega na češkoslovaškem, se v federalnih komitejih in v deželnem komiteju tesno povezuje z mednarodnim položajem ter s položajem v državi in pri nas. Stališče partije glede dogodkov na Češkoslovaškem je v skladu s splošno linijo, ki je bila sprejeta na kongresih partije, je izraz našega internacionali-zma in izraz potrditve bratskih odnosov, ki nas vežejo s Sovjetsko zvezo in s KP SZ. Po drugi strani je to stališče tesno povezano z akcijo, ki jo vodimo v državi in deželi in ki jo bomo v prihodnjih tednih še bolj razvili. V ta okvir se v prvi vrsti postavlja borba za mir, za odpravo nasprotujočih si vojaških blokov in za novo italijansko zunanjo politiko. Prav iz dogodkov na Češkoslovaškem prihaja vzpodbuda za krepitev te borbe. Pri nas gre še vedno za neko zelo važno vprašanje, kateremu je vse podrejeno. Gre za «mednarodno poslanstvo» in za vlogo «mostu» Furlanije - Julijske krajine. Od tega je odvisen tudi gospodarski in družbeni razvoj dežele. Sedanja krepitev atlantizma pomeni konkretno: ohranitev vojaških služnosti, te «večne rane» naše dežele; dalje, ohranitev bojnega polja pakta NATO, tujih vojaških oporišč (v Avianu in drugod), raketnih odstrelišč in skladišč za atomske bombe, nenehno nadaljevanje vojaških manevrov. General Aloja, bivši načelnik glavnega stana vojske, je v nekem desničarskem časopisu povabil sedanjo vlado, naj «brez pdlašanja pozorneje spremlja vojaški ustroj». Poudaril je, da Jadransko morje postaia «jezero, v katerem je vidna ruska premoč». To pomeni, vračanje k «teoriji», ki jo je pred več kot enim letom torej preden je prišlo do češkoslovaških dogodkov — objasnil general Liuzzi. Ta je namreč v listu «Corriere della Sera» trdil, da je treba «za vsako ceno» obdržati Padsko nižino «pljuča Italije», da je treba s trajnimi utrdbami, ki bi vzdržale tudi v Primeru jedrskega napada, okrepiti obrambno moč vzhodne meje. j Ne smemo pozabiti govora, ki Sa je imel general Lemnitzer na zborovanju rezervistov pakta NA- | TO, avgusta 1967, v Trstu in vo- j jaških vaj, ki so bile istočasno na področju Pordenona. Upravičeno ; smo lahko vznemirjeni zaradi «a- | tlantskih pobud sedanje vlade, za- ! radi teženj po večji angažiranosti Italije v Sredozemlju, katero smatrajo za «letalonosilko pakta NATO» v okviru ameriške strategije, in končno, zaradi odgoditve podpisa pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Gotovo je, da če bo napredovala taka usmeritev italijanske zunanje politike (in vlada, krščanska demokracija, republikanska stranka in atlantisti v vrstah socialistične stranke imajo namen nadaljevati tako usmeritev), bo prišlo do zastoja perspektiv Furlanije - Julijske krajine. Dežela ne bo mogla biti «most» med vzhodom in zahodom. Zgodilo se bo to, kar predvideva neki list, ki je pod vplivom demokristjan-ske stranke, da bo «ugodna» zemljepisna lega Trsta in dežele, postala «neugodna, periferična, decentralizirana» z vsemi posledicami. Te posledice pa so: gospodarska neuravnovešenost, degradacija, brezposelnost, izseljevanje. «Alarmi» iz vrst generalov pakta NATO ne vodijo k izhodu, tega ne kaže niti resignacija, ki veje iz vrsta zagovornikov a-tlantske politike, ki menijo, da «v položaju, kakršen je danes, ni priporočljivo zahtevati revizije v vojaških krogih, zmanjšanja obveznosti vojaških služnosti». Mi pa poudarjamo : prav zaradi upoštevanja sedanjega položaja je potrebno okrepiti akcijo za to, da bo deželi vrnjena naravna MARIO COLLI (Nadaljevanje na 6. strani) Resolucija CK KPI ' Centralni komite in Centralna kontrolna komisija Komunistične partije Italije sta po izčrpni razpravi o položaju, ki jc nastal v zvezi z dogodki na češkoslovaškem, soglasno odobrila naslednjo resolucijo : Centralni komite in Centralna kontrolna komisija Komunistične partije Italije odobravata poročilo, ki ga je podal tovariš Tongo in njegove zaključke, ki potrjujejo linijo in stališča, sprejete od političnega urada in vodstva partije glede dogodkov na češkoslovaškem. CK in CKK KPI pozitivno ocenjujeta to, da je v tako dramatičnem položaju bilo možno najti pot za pogajanja ter se izogniti nevarnosti še bolj tragičnega raz-voja. CK in CKK KPI želita, da bi komunisti in vse češkoslovaško ljudstvo, četudi je položaj, v katerem se nahajajo, težak, nadaljevali proces demokratične obnove in utrjevanje socialistične družbe v popolni neodvisnosti in svobodi, kot je sklenil Centralni komite KPČ preteklega januarja. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO X lOOOOOOOOOOCOOOlOOOGOOOGOOOOOO I HlOOOOOOOOOOnooOOOOOOOOOOO Ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva Veličastna manifestacija v Novi Gorici Primorska je svečano proslavila 25. obletnico množičnega upora proti fašizmu. Osrednja manifestacija je bila preteklo soboto in nedeljo v Novi Gorici. V soboto zvečer so odprli razstavo slik in dokumentov iz narodno osvobodilnega boja v vsej deželi. V nedeljo dopoldne je bilo veličastno zborovanje. Govoril je tov. Edvard Kardelj. V govoru j je poudaril pomen osvobodilnega boja. ki je združil Slovence in Italijane, slovenske partizane in italijanske garibaldince. Poudaril je tudi pomen, ki ga ima mirno sožitje, zlasti v krajih ob meji. Vstaja primorskega ljudstva, ki je bila vse bolj množičen obseg v teku leta 1942 in se je leta 1943 razplamtela do vse večje moči, je dala mogočen prispevek k osvobodilnemu gibanju. Enodušna e-notnost, kakršno je pokazalo slovensko ljudstvo v Primorju, v svoji borbeni pripravljenosti se pojavlja samo v redkih, velikih zgodovinskih trenutkih. V tistih dneh se je znova potrdila neuničljivost naroda, ki se je pripravljen boriti za svoj obstanek in dati za svojo svobodo ter prihodnost tudi največie žrtve. Tu, sredi poi armi j ene Evrope se je slovenski narod, eden najmanjših v Evroni, z orožiem v rokah in v skraino neenakem boju uprl o-svajalcu in snrejel boj za živlie-nie ali smrt. Množice so sledile pozivu Komunistične partije in Osvobodilne fronte na oboroženo vstajo. Razločno ie bilo čutiti, da narod, ki vztraja v svoji borbeni enotnosti, ne more biti zlomljen v svojem odporu. V nadaljevaniu svojega govora je Kardelj poudaril : «Sami smo se borili za svobodo in neodvisnost, za lepšo prihodnost delovnega človeka, za vodilno vlogo delavskega razreda v družbi, za socializem. Zato ne moremo drugače, kot da so vse naše simpatije in vsa naša pod- Ko je govoril o sedanjem položaju ob italijansko - jugoslovanski meji, je med drugim rekel: «Meja med Jugoslavijo in Italijo je zdaj ena najbolj svobodnih meja v Èvropi. Tako se je izkazalo, da razločki v družbenem si- pora na strani vseh izkoriščanih stemu niso ovira za široko odpiranje državnih meja, če vladajo med narodi in državami demo- in zatiranih. Samo smo se borili za enako-pravnost, prijateljstvo, zbliževa- i nje in demokratično združevanje j narodov, še posebej tistih na so- | cialistični poti. Zato nočemo verjeti v nujnost blokovske delitve narodov in hegemonijo velikih nad najhnimi narodi in zato ne moremo drugače, kot da so vse naše simpatije in naša podpora na strani tistih, ki se bore za premoščevanje blokovskih pregrad, za popuščanje mednarodne napetosti in za miroljubno sožitje med deželami z različnimi družbenimi sistemi.» kratični odnosi medsebojnega spoštovanja. Sodelovanje ustvarja vsa širša področja skupnih interesov in s tem gradi in utrjuje temelje za dolgoročno prijateljstvo in zbliževanje. Prepričani smo, da bosta Jugoslavija in Italija prav s takimi napori največ prispevali za okrepitev miru v tem delu Evrope». Na nedeljski manifestaciji so nastopili tudi združeni pevski zbori iz vse Primorske, sodelovala pa je godba milice iz Ljubljane. Zaupamo, da bodo partije in vlade, ki so posegle v češkoslovaške zadeve, storile, kar je potrebno za to, da bo z umikom vojaških čet prišlo do hitre obnovitve normalnega življenja na Češkoslovaškem. Ta korak je treba storiti predvsem za to, da se bodo odnosi med socialističnimi državami razvijali na osnovi enakosti in ob spoštovanju neodvisnosti ter suverenosti sleherne države; da bo prišlo do izboljšanja sodelovanja na vseh področjih in do stvarne učvrstitve enotnosti. CK in CKK menita, da dogodki na češkoslovaškem in nasprotujoča si stališča, ki so jih ti dogodki povzročili, postavljajo zahtevo, da se na vseh straneh poglobi obveznost iskanja poti enotnosti delavskega in komunističnega gibanja in solidarnosti vseh demokratičnih in progresivnih sil v boju proti imperializmu in za mir. Komunistične in delavske partije naj pri resnih in žalostnih dogodkih na češkoslovaškem pridobe ustrezne nauke. KPI bo skladno s svojimi političnimi stališči in v zadnjih letih večkrat poudarjenimi usmeritvami, še naprej dajala svoj delež za ustvarjanje novih odnosov med vsemi komunističnimi in progresivnimi silami ter za to, da bo povsod hitreje napredoval prenovitveni razvoj, ki se je začel z XX. kongresom Komunistične partije Sovjetske zveze. CK in CKK potrjujeta interna-cionalistična stališča KPI. Avtonomija pri izdelavi političnih smernic, iskanje italijanske poti za pristop k gradnji socializma je za KPI konkretna oblika sodelovanja v gibanju, ki hoče razbiti v svetu nasilnost napadalnega imperializma; v gibanju, ki hoče razbiti logiko razdelitve na vojaške in politične nasprotujoče si bloke, se hoče otresti nedopustnega zatiranja, izkoriščanja, smrti zaradi lakote, ki še vedno teži tolikšen del človeštva, ki hoče napredovati na poti socializma. KPI odločno izraža svojo voljo, da je sestavni del sil, ki presegajo meje sistema socialističnih držav in ki predstavljajo mogočno zgradbo protiimperialistič-nih in revolucionarnih komunističnih in socialističnih sil. V sklopu teh sil hoče KPI delati v skladu s svojimi usmeritvami. Na teh osnovah CK in CKK obvezujeta vso partijo, naj z živo akcijo in iniciativo dela za to, da zavrne in razbije protikomunistično kampanjo, ki je bila sprožena. Internacionalistična dolžnost, solidarnost s češkoslovaškim ljudstvom in s KPČ, duh prijateljstva s Sovjetsko zvezo in z vsemi socialističnimi državami zahteva, da KPI odločno vodi še večje borbe za mir, za osvoboditev Italije iz okov atlantizma ter podrejenosti imperialistični strategiji, za odpravo nasprotujočih si blokov, za ustvaritev sistema kolektivne varnosti v Evropi. KPI bo nadaljevala sodelovanje v vseh možnih oblikah, med silami levice, s socialisti in demokrati v Italiji in v zahodni Evropi, za demokratično obnovo in napredovanje socializma. V Rimu, dne 29. avgusta 1968 Slovenec naj obiskuje slovensko šolo! Novo šolsko leto je pred nami. Govori se in tudi piše o šolskih vprašanjih. In teh je mnogo. Znano je namreč, da je ureditev slovenskega šolstva še nepopolna, da slovenska šola ne uživa vseh pravic, ki jih predvideva že itak pomanjkljivi šolski zakon, da položaj slovenskih šolnikov ni še dokončno rešen, da Slovenci močno pogrešamo zlasti srednjo strokovno šolo itd.. O vseh teh vprašanjih bo treba jasno spregovoriti. Okrepiti bo treba borbo za to da bodo ta in še druga vprašanja ugodno rešena. Toda sedaj je pred nami še drugo vprašanje: skrb za vpis slovenskih otrbk v slovensko šolo. Le če bo v slovenski šoli dovolj učencev lahko pričakuijemo, da bodo Dr. Edko Križnič f tudi zgoraj omenjena vprašanja prej ali slej rešena. Za vprašanja, ki so v zvezi z vpisom slovenskih otrok v slovensko šolo se zanimajo tudi prosvetna društva. Naj na tem mestu povzamemo nekaj misli iz pisma, ki ga je naslovilo prosvetno društvo Vesna kriškim staršem. V njem je med drugim rečeno : «Bodi, kar si v resnici. Ce si se rodil kot sin slovenskih staršev, ni nobenega razloga, da bi to skušal prikrivati. Nihče ne spoštuje strahopetcev in priložnostnih lovcev na materialne dobrine. Otroci slovenskih staršev, ki obiskujejo italijanske šole, v ogromni večini ne obvladajo slovenskega jezika, oziroma se sramujejo slovenske govorice. To vsekakor negativno vpliva tudi na njihov normalni duševni razvoj. Otroci pa, ki obiskujejo slovensko šolo, se poleg materinega naučijo tudi jezika večinskega naroda, kar je seveda glede na naš položaj nekaj naravnega in pametnega. Več jezikov, več možnosti za zaposlitev. In navsezadnje, saj gre ves svet v to smer. Oni, ki drugače modrujejo, gotovo ne korakajo s časom, saj če se kdo zavzema za svoje narodne prvine (in sem spadajo šola, jezik, tradicije), i ni nikak nacionalist.» Čez nekaj dni se zaključi tudi vpisovanje v srednje šole. Tisti, ki se niso vpisali, naj to store nemudoma. Dne 28. avgusta je dotrpel dr. Edko Križnič z Opčin. Kruta bolezen ga je prerano iztrgala iz kroga svoje družine in vseh, ki smo ga imeli radi. Že dolgo smo slutili, da se dragi Edko poslavlja, v vseeno nas je vest o njegovi smrti boleče iznenadila. Predstavljati dr. Edka Križniča bi bilo skoraj odveč, saj menda ni Slovenca na Tržaškem, ki bi lahko rekel: to ime mi je neznano. Dr. Križnič je vrsto let opravljal službo živinozdravnika na tržaškem Krasu. Kako je vršil svoj poklic vedo najbolje naši kmetje. V neštetih primerih je b:la njegova pomoč povsem brezplačna. Dr. Križnič je bil rodoljub v pravem pomenu besede. Svoj narod je ljubil čezve, a spoštoval je druge narode. Še mlad se je pridružil protifašističnim organizacijam. Kot protifašist in demokrat je okusil grenkobe preganjaja, ječe, konfina-cije. Leta 1943 se je pridružil osvobodilni vojski. Za svoje junaštvo je bil dvakrat odlikovan. Po zmagi nad naclfašizmom je dr. Ediko aktivno sodeloval v par-tizanskem združenju. Po njegovem prizadevanju se je to združenlje zlasti na slovenskem podeželju, močno uveljavilo. Neumorno se je zavzemal za to, da bi vsi bivši partizanski borci dosegli zasluženo priznanje. Pri organiziranju veličastnega partizanskega tabora v Bazovici, julija 1967, je dr. Edko zastavil vse svoje moči, čeravno ga je bolezen že močno ovirala, a tega ni hotel nikomur potožiti. Mnogo se je trudil tudi za to, da bi na Opčinah zgradili veličasten spomenik padlim partizanom. Pogreb, ki je bil dne 29. avgusta na Opčinah, je še enkrat potrdil kaj je pomenil dr. Edko. Takega pogreba na Opčinah prav gotovo še nikoli ni bilo. Množica se je, potrta od žalosti, nemo poslovila od njega. Toda spomin nanj bo še naprej ostal živ! M. K. Vpisovanje v srednje šole Na Znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov s znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja je vpisovanje za šolsko leto 1968-1969 vsak dan od 10. ure do 12. ure v tajništvu zavoda — Strada di Guar-diella štev. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20. septembra 1968». Ravnateljstvo Državne srednje šole «Sv. Cirila in Metoda» v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968-69 vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra. Mednarodni vinski sejem v Ljubljani Pretekli teden se je zaključil mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Na sejmu je bilo zastopanih 22 držav. Vseh razstavljalcev je bilo 352. Med temi so bili tudi trije goriški Slovenci: Gradnik iz Ple-šivega, Drufovka in Primožič z Oslavja. Gradnik je prejel za črni pinot in za cabernet sauvignon dve srebrni kolajni. Tudi Drufovka je prejel dve srebrni kolajni, prav tako za cabernet in pinot. Primožič pa je prejel zlato kolajno za cabernet in srebrno za pinot. Menimo, da bi bilo pravilno, ako bi se v bodoče udeležili vinskega sejma v Ljubljani tudi vinogradniki s Tržaškega. Menimo tudi, da se ne motimo, ko trdimo, da imajo vina, ki jih pridelujejo v Bregu, Miljščini, pa tudi na Krasu pogoje, da bi se dobro uveljavila tudi na taki prireditvi, kakršna je mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Nedvomno je, da bi bilo to v korist tukajšnjim vinogradnikom, obenem pa tudi vzpodbuda. Spominska svečanost na strelišču pri Bazovici Slovenski in italijanski protifašisti so počastili spomin mučenikov, ki so jih fašisti ustrelili V nedeljo, 8. septembra je bila na strelišču pri Bazovici svečanost v počastitev spomina štirih protifašističnih borcev, Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih fašisti ustrelili pred 38 leti. Govorili so .-Sergij Verč, Mirko Kapelj in Luigi Fon. Svečanosti sta se udeležila tudi aktiv Zveze borcev iz Nove Gorice 'in odposlanstvo prosvetnega društva Valentin Vodnik iz Doline, ki je ravno v nedeljo slavilo 90-letnico svojega obstoja. Sodeloval je moški pevski zbor Lipa iz Bazovice, Boris Pangerc iz Doline pa je .recitiral poezijo Karla Široka, posvečeno padlim junakom. Predstavniki raznih organizacij so pred spomenik položili vence. Mirko Kapelj, ki je govoril v imenu Zveze partizanov — ANPI, Zveze političnih preganjancev '■ k><>oooooooooooooooooooooonoooou o!'oooooooooooooooooooooooooo V dneh od 3. do 5. avgusta je bil v Dolini tradicionalni festival Dela. Kljub nestalnemu vremenu so prireditve potekale po predvidenem načrtu. V soboto, 3. avgusta so nastopili pevski zbori: Valentin Vodnik iz Doline, Pance Prešeren iz B djunca in Slavec iz Ricmanj. Nastopila je tudi folklorna skupina iz Boršta. (Na gornji sliki : pevski zbor iz Ricmanj, ki ga vodi Lado Švara) Koliko je naš tisk potreben so ANPIA in Zveze bivšhi političnih deportirancev — ANED, je med drugim dejali: . «Bazovica je postala s tistim tragičnim septemberskim jutrom leta 1930 simbol boja proti fašistični tiraniji. V Bazovici je bila prižgana plamenica, ki je razsvetlila vso deželo potem, v velikem množičnem boju, od katerega ravno te dni poteka 25 let. Fašizem je hotel zbrisati slovensko ime ob Jadranu in Soči, a se je zmotil. Ljudstvo, ki tod živi, je čuvalo baklo, prižgano na bazoviškem strelišču, odločno je nadaljevalo boij za svobodo, za to, da bi človek postal človeku brat ne glede na jezik, ki ga govori, ali vero, ki jo izpričuje. To ljudstvo sedaj ljubosumno čuva svoje pridobitve, sadove težko izbojevane svobode, Bazovica je postala simbol enotnosti, ki je potrebna zlasti narodu, ki živi na zemlji, izpostavljeni prepihu, postala je šola, v kateri se mora vsakdo nekaj naučiti, postala je tudi nedostopna in nepremagljiva trdnjava.... Pa še nekaj ne smemo nikoli pozabiti : V tistih tragičnih september-skih dneh leta 1930 se je izkazalo, da iitaFjanske ljudske množice, da italijanski delavski razred ne soglaša s tistimi, ki so menili, da jim je previdnost namenila, da gospodujejo drugim narodom ter jim krojijo usodo. Pred 25 let se je Primorska dvignila in po dveinpoHetnemu boju je zasijala zarja nove dobe, toliko pričakovana svoboda. S tem je bil tudi sen štirih junakov, ki so izkrvaveli v Bazovici, uresničen. Vendar pa ne v celoti, kajti prava svoboda ni samo v tem, da lahko govorimo materini jezik, da imiamo svoje šole. da gojimo našo pesem. Še marsikaj je potrebno za to, da bomo zares svobodni in enakopravni državljani. Zato ni dovolj, da čuvamo te pridobitve. Še naprej se moramo slož- pokazali zadnji dogodki. Radio, buržoazni tisk, televizija so izkaževali, lagali, natolcevali.... 1 Stališča naše partije, naprednih ljudi težko prodirajo v slonokoščene stolpe javnih sredstev obveščanja, ki bi morali biti last vseh, a ooooooooooooooooooooooooooooooo oopooooooooooooooooooooooooi Študijski dnevi v Dragi Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je tudi letos priredilo študijske dneve v Dragi. Dr. Janez Pleterski iz Ljubljane je govoril o združeni Evropi, dr. Vekoslav Grmič, pomožni škof iz Maribora je govoril o dialogu cerkve s svetom in o sodobnem ateizmu, dr. Vladimir Klemenčič pa je obravnaval vprašanja izseljeništva. Predavanja so bila zanimiva, čeravno tematika ni bila v celoti aktualna. Govoriti npr. o združeni Evropi, ki je ni, pomeni govoriti o utopiji. Prav tako kot glavna predavanja so bili zanimivi tudi koreferati. Posebno zanimiva je bila razprava o izseljevanju. Izidor Predan je zelo prepričljivo prikazal razmere v Slovenski Benečiji. Govoril je tudi pisatelj Alojz Rebula. Naslov njegovega govora se je glasil: Slovenec med domom in svetom. Govor je bil sicer lep, v njem je bilo mnogo globdkih misli, toda če bi bilo nekoliko več optimizma, bi bil učinkovitejši. Posebnost letošnjih študijskih no kot nekoč (čeravno z drugačni-so v resnici last samo tistih, ki ob- i ,m;i sredstvi) bojevati za dosego javljajo v «Carosello». i vseh pravic, ki nam pripadajo in Gramsci je nekoč zapisal, da tisti jih predvidevata republiška u- kovanec, ki ga tako, brezbrižno stava in listina o človeških pravi-vržeš prodajalcu časopisov, preka- cah- Zato pa je potrebna najširša dnevov v Dragi je bila v tem, da so se jih udeležili kulturni delavci raz- 1 ličnih nazorov, in da je konkretno prišla do izraza strpnost, ki je tako potrebna zlasti tedaj, ko obravnavamo konkretno problematiko narodne manjšine. Število nezaposlenih v Trstu Trgovinska zbornica v Trstu je objavila poročilo o gospodarskem položaju in o gibanju prebivalstva v juliju. Konec omenjenega meseca je bilo v šestih občinah tržaške pokrajine 307.060 prebivalcev. V sami tržaški občini je bilo tedaj 279.714 prebivalcev. V poročilu je rečeno, da je bilo konec julija zaposlenih 87.547 oseb, Konec julija 1967 je bilo zaposlenih 90.251 oseb. Iz tega izhaja, da se je v enem letu zmanjšalo število zaposlenih za tri odstotke. V seznamu brezposelnih e bilo vpisanih 5507 oseb, ob istem času lani pa jih je bilo vpisanih 5.942. lijo v svinec, s katerim bodo streljali nate, lagali, te blatili. Ko kupiš časopis, ki je last buržuazije, pravzaprav plačaš, da te opsujejo. Zato je važen naš tisk. Te dni, kakor vsako poletje, se zaključuje kampanja za komunistični tisk. Nas ne finansirajo magnati, ne prejemamo denarja za oglase, ki nam jih ne poverjajo: edini denar, ki ga zberemo, je tisti razpršeni, ki nam prihaja iz delavskih množic. V Dolini, po Krasu, na Opčinah in končno na Pončani, so potekali naši prazniki. Na njih smo diskutirali o aktualnih problemih, seznanjali ljudi z našimi stališči, prodajali knjige, razstavljali slike. Razkrinkali smo lašna stališča radia in televizije v debatah. 'Imeli smo, torej, političen stik, ki se bo ohranil še jeseni in pozimi: tisti stalni stik med partijo in ljudstvom, ki je vir naše moči. enotnost med vsemi dobrohotečimi ljudmi, enotnost med Slovenci in Italijani; potrebna je še nadaljnja krepitev protifašističnih vrst.» Jubilej dr. Sardoča Dne 11. septembra je znani tržaški zobozdravnik dr. Dorče Sardoč slavil svoj sedemdeseti rojstni dan. Slavljenec, ki je po rodu iz Sliv-nega pri Nabrežini, spada med ti-,ste slovenske rojake, katerih imena ostanejo zapisana v zgodovini. Sojen od posebnega sodišča, koo-finiran na otoku Lipari, kjer so mu bili tovariši najuglednejši voditelji italijaoslkega protifašističnega gibanja, obsojen na dosmrtno ječo. je ostal to, kar je bil že od mladosti : neuklonljivi slovenski protifašist. Tudi naš list čestita uglednemu jublantu. slovenske Trstu spo- Naiečaj Krožek absolventov Trgovske akademije v roča naslednje: Finančno ministrstvo je razpisalo natečaj za 293 mest pomožnega uradnika izvršilnega osebja pri pe-davkov. Pogoja: diploma nižje sred-riferični upravi taks in neposrednih nje šole, starost 18-28 let. Zapadlost 5, oktobra 1968. DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12 318.9.1968 •4 DELO • 3 j Stališče KPI o dogodkih na Češkoslovaškem Iz govora, ki ga je imel tovariš Luigi Longo na seji Centralnega komiteja in Centralne kontrolne komisije Komunistične partije Italije Luigi Longo, generalni tajnik K.P.I. Resni dogodki na češkoslovaškem, globoki odmevi, ki so jih povzročili v delavskem in demokratičnem gibanju vsega sveta, postavljajo odločno zahtevo po temeljitejši obvezi iskanja poti e-notnosti v boju proti imperializmu, za nove mednarodne odnose, za sistem miroljubnega sožitja, temelječega na načelih enakosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Sovjetska zveza in druge socialistične države so poklicane, da v tem boju tudi v bodoče dajo svoj nenadomestljivi delež, ki bo toliko pomembnejši in učinkovitejši v kolikor se bodo razvili med temi državami odnosi dejanskega sodelovanja. Stališče, ki smo ga zavzeli izhaja istočasno iz načel in upoštevanja dejstev. Zakaj kritiziramo oboroženi poseg ZSSR in drugih štirih socialističnih držav na češkoslovaškem? Rečeno je bilo, da je bil v nevarnosti obstoj socialističnega reda na Češkoslovaškem, da je bila Češkoslovaška na tem, da se oddalji od ostalega socialističnega sveta in da zato ni bilo moč dopuščati, da se prav v središču Evrope skrčijo meje socializma. Zavedamo se odgovornosti KP SZ in upoštevamo njeno vlogo Mi upoštevamo in moramo u-poštevati te argumente tudi zato, ker smo prepričani, da Sovjetska zveza in KP SZ imata stvarno in zgodovinsko vlogo, katebe nihče ne more ospon 'vati tudi zaradi odločilne vloge v velikem spopadu z imperializmom in kapitalizmom, za mir, svobodo narodov, demokracijo in socializem. Zavedamo se odgovornosti, ki jo imata Sovjetska zveza in KP ŠZ v tem odločilnem spopadu in zavedamo se izkušnj KP SZ. Pred očmi dmamo tudi zaskrbljenost tovarišev, ki vodijo KP SZ. Kljub temu pa ne moremo odobravati oboroženega posega na Češkoslovaškem. Kaj se je pravzaprav zgodilo na Češkoslovaškem? Zgodilo se je to, da je z veliko zamudo, dobrih dvanajst let po XX. kongresu KP SZ, sama KP češkoslovaške izvedla preobrat pri usmeritvi partije in v življenju države. Ta preobrat je bil in je v skladu z obnovitvenim razvojem, ki se je začel z XX. kongresom KP SZ. Preobrat je bil in je v skladu med drugim tudi z usmeritvijo KPI in Jaltskih zapiskov tovariša Togliattija. Komunistične partije Sovjetsike zveze in drugih držav Varšavskega pakta so tudi v zadnjih dneh odkrito priznale napake KP Češkoslovaške pod vodstvom tovariša Novotnyja in &tare vodilne skupine ; priznale so in to potrjujejo tudi danes, da je napake treba popraviti. Začetek razvoja socialistične demokracije na češkoslovaškem Tudi danes KP SZ poudarja, na se na Češkoslovaškem na no-oen način ne sme odstopiti od sklepov, ki jih je CK KP češkoslovaške sprejel preteklega ja-’ nuarja. o tem stališču obstoja to-rei popolno soglasje in iz tega stališča tudi mi izhajamo in motamo izhajati. Sodili smo in sodimo, da je bila v splošni liniji pravilna in pozitivna smer, za katero se je novo vodstvo KP Češkoslovaške izreklo in jo tudi izvajalo, šlo je za začetek popolnega in vsestranskega razvoja socialistične demokracije in demokracije v partiji; šlo je za uresničitev stvarne in vse večje enotnosti partije, delavskega razreda in ljudstva, z aktivnim sodelovanjem in zavestno podporo največjega dela članov Kljub vsem napakom so to vendarle socialistične pridobitve, pridobitve socialistične zunanje politike, boja za mir, prijateljstva z zatiranimi narodi sveta. Vse to je bilo ustvarjeno z velikimi napori komunistov, delavskega razreda in češkoslovaškega ljudstva. Tem stališčem so se pridružila tudi stališča, ki so težila po opustitvi razrednih in socialističnih načel. Na drugi strani pa so se v partiji in v samem centralne komiteju nekatere konservativne sile zoperstavile novemu toku in so težile za tem, da obno-vije koncepcije in metode iz preteklosti. In končno so bili tudi taki, ki so zagovarjali stališča, ki so sovražna socializmu in ki so povezane z mednarodnim imperializmom. Vse to je, nedvomno ustvarilo nekatere nevarnosti ter povzročilo zaskrbljenost. Toda iz stališča, izjav, dokumentov novega vodstva KPČ; iz informacij, ki so jih dali voditelji KPČ na srečanjih in sestankih je razvidno, da so se novi voditelji KP češkoslovaške zavedali, da so tudi oni bili prav tako vznemirjeni kot voditelji drugih komunističnih partij in torej tudi naše partije. Kakršne koli naj bi bile nevarnosti v novi češkoslovaški stvar- partije in delovnih ljudi politični liniji boja za popolno uresničitev socialistične demokracije in komunizma, za zmago socializma v svetu. Prepričani smo, da je bilo neizogibno to, da je v obnovitvenem procesu prišlo do nasprotujočih si pojavov. Nekateri nosilci obnove pa so težili za tem, da razvrednotijo vse, kar je bilo kljub resnim napakam ustvarjeno. nosti, vprašanje, ki se je postavljalo je bilo to, da se te nevarnosti odpravlja. Odkrito priznamo, da so načini kritike, napadov, izražanje nezaupanja, pritiska na novo vodstvo KPČ, po našem mnenju, še bolj otežile položaj in povečale nevarnosti. Lahko bi prišlo celo do razkroja v KPČ, do katerega pa na srečo ni prišlo. Nikoli nismo zakrivali našega internacionaiizma Dejstvo je, da v vseh stikih, ki smo jih imeli s sovjetskimi tovariši in s tovariši drugih komunističnih partij ; iz informacij, ki smo jih prejeli od sovjetskih tovarišev, tudi v odgovorih na vprašanja, ki smo jih postavljali: iz vseh dokumentov in člankov, ki so bili objavljeni, nismo nikoli ugotovili dejanj, ki bi potrjevala, da je na Češkoslovaškem socialistični režim v nevarnosti. U-gotovili smo le, da so se na raznih straneh, pri nekaterih skupinah pojavljala nepravilna stališča, ki jih je treba zavračati. Bili smo prepričani, da je KPČ tista, ki se mora postaviti po robu morebitnim grožnjam in kontrarevoluciji. KPČ je dolžna, da brani socializem na češkoslovaškem. Partiji, vsem levičarskim in demokratičnim silam delavsikim in ljudskim množicam naše države mora biti jasno, da sta teža in učinkovitost naših stališč v vsem zapletenem in dramatičnem položaju tesno združena z dejstvom, da nismo nikoli mislili, da bi bilo bistveno nuditi dokaze o naši neodvisnosti pri ocenjevanju. Če smo kaj pomenili, kot verujemo, se je to zgodilo zato, ker smo bili odločni in ker smo delali kot razredna in socialistična sila v protiimperialističnem in protika-pitalističnem taboru in ker nismo nikoli zakrivali našega internacionaiizma, niti takrat, ko nismo soglašali s Sovjetsko zvezo! Toda v Italiji je val zgražanja, moralnega obsojanja, protikomunistične zaostritve, pa tudi obsojanje zadržanja naše partije, na eni strani pokazal bojazen, da So stališča, ki kažejo strumen-taliziranje zaskrbljenosti zaradi Češkoslovaške in solidarnost z njo. Vodilni demokristjanski skupini, kolaboracionističnemu krilu PSU in PRI je predvsem mar to, da se zaustavi kriza levega centra v Italiji. Krščanski demokraciji gre za to, da ustvari zanetke nesporazumov in ločitev med silami socialistične in demokratične levice, gre ji za to, da prepreči razvoi demokratične obnove in socialističnega napredovanja. Zaradi tega smatramo da je zgrešena težnja republikancev, da se insignirà io v koncepciji o blokovski politiki. Prav to logiko je treba odpraviti, zakaj v njej so korenine in vir ločitve Evrope in sveta, razlog hladne vojne. Taka logika zavira tudi razvoj obnovitve socialistične družbe in rešitev češkoslovaške krize. Toda vse to nas ne more privesti do tega, da bi pozabili na pomen zgodovinskih vrednot oktobrske revolucije in na socialistične pridobitve Sovjetske zveze, na moto razredne in narodne emancipacije na svetovni ravni, na vlogo in odločilne zasluge ZSSR v protifašističnem in protiimperialističnem boju. In dejstvo, da na to mi ne pozabljamo lahko moti samo nasprotnike socializma. Zato je lahko točen in jasen naš odgovor socialdemokratskim \oditeljem in socialistični desnici, za katere avtonomija naše partije bi morala pomeniti v bistvu prelom s komunističnim gibanjem, odstop od socializma ter naslonitev na stališča socialdemokracije, kapitalističnega kon-servativizma in na imperializem. Naš odgovor more biti jasen tudi tistim socialističnim tovarišem, ki v odobravanju naših sklepov in naše akcije, zahtevajo, naj sprejmemo linijo «popolne avtonomije». Bistveni problem: smo del mednarodnega komunističnega gibanja Za avtentično razredno in socialistično silo, kakršna je naša, bistveni problem ne more biti v doslednost in pogum naše politične akcije lahko zruši gradove laži in obrekovanja na naš račun in proti naši ideologiji; po drugi strani pa je jasno, da špekulacije in protisovjetske provokacije, ki prihajajo iz vrst voditeljev krščanske demokracije, socialdemokracije ; hrupnost določenega tiska težijo predvsem za tem, da bi zmanjšale težo poraza na volitvah dne 19. maja. Za besno kampanjo o češkoslovaški krizi prihajajo politični cilji, ki jih določeni krogi hočejo doseči. Italijanska vlada, krščanska demokracija in sile desnice skušajo s pomočjo dogodkov na Češkoslovaškem opravičiti privrženost atlantizmu in dejanja, kot je npr. odložitev podpisa pogodbe proti jedrskemu oboroževanju, ki lahko samo poveča mednaiod-no napetost, opogumi nemški re-vanšizem, zaustaviti razvoj pomiritve. tem, da smo ali nismo del mednarodnega gibanja, kakršno je delavsko in komunistično gibanje. Postavljajoč vprašanja razvoja socialistične demokracije se zavedamo, da je socializem navišji cilj dejanske osvoboditve ljudi. Svobode ni brez odprave izkoriščanja človeka po človeku, brez odprave sistema zasebne lastnine, brez odprave bede, nevednosti in neodvisnosti; brez odprave avtoritarne oblasti velikih mono-polskih skupin nad celotno družbo in nad vsem narodom. Temeljna zasluga oktobrske revolucije je bila ta, da je prvič v zgodovini postavila osnove socialistične družbe, osnove, na katerih je moč zgraditi «kraljestvo svobode». Izgon kapitalistov, veleposestnikov, socializacija proizvajalnih sredstev v ZSSR in drugih socialističnih državah ostane prepogoj za uresničitev stvarne demokracije. Partija mora preprečiti protisovjetska zadržanja Vznemirjenost, s katero so v nekaterih krogih partije in delovnih ljudi sprejeli kritiziranje akcij ZSSR v Češkoslovaški, je zdrav dokaz tesnih in bratskih odnosov, ki združujejo našo partijo in italijansko delavsko gibanje z oktobrsko revolucijo in s prvo socialistično državo. Tudi zato mora biti diskusija s tistimi tovariši, ki ne soglašajo s kritiko vedra ter mora imeti za cilj : prikazati, da kritika dejanja, četudi je zelo resno, ne pomeni oddaljitev od bratskega odnosa, ki nas še naprej druži s Sovjetsko zvezo in z vsemi socialističnimi državami. Partija mora preprečiti protisovjetska zadržanja, skepticizem in disfatizem; mora z zaletom prikazovati in razlagati vzroke naše politike in naših stališč; mora se zavzemati za ustvaritev enotnosti na liniji sprejetih stališč. Konservativne sile nasprotovale prenovitvenemu procesu v državi Odpraviti vzroke hladne vojne v Evropi in svetu Iz zaključkov zasedanja Centralnega komiteja KPI Zaključki tovariša Longa na zasedanju CK in CKK KPI. O današnjem stanju na Češkoslovaškem, je Longo dejal: «Izhajati moramo iz dejstev, ki jih ni mogoče zanikati : da so se ljudske množice zgrnile v polnem soglasju okrog svoje KP, v znamenju izbir socializma, demokratične obnovitve in utrditve socialistične ureditve. Drugo dejstvo je bistvena enotnost partije in vodilne skupine, ki je prav v tej enotnosti pred vso državo, v odgovornosti, našla moč skleniti, neglede na zagrenjenost, kompromis. Upam, da je «nauk», ki izhaja iz. teh dejstev naučil nekaj vse zainteresirane partije. Od tega je treba iziti, kakršnikoli so bili vzroki za vojaško intervencijo, če hočemo zares priti do normalizacije. Iz tega vsekakor izhajamo mi, ki hočemo, da bi se čim-prej premostilo stanje, ki izhaja iz moskovskih razgovorov. V tem smislu smo izrazili svojo solidarnost češkim tovarišem, v upanju, da bodo, kljub težkim pogojem, v katerih delujejo, našli moč nadaljevati proces obnove, v obrambi socialistične ureditve proti vsakršnemu poskusu diverzije, a v polni samostojnosti in neodvisnosti. Obnoviti normalno stanje V tem smislu nameravamo mi zahtevati od vseh zainteresiranih partij in vlad, in predvsem SZ, naj narede, vse kar je potrebno, da se čete umaknejo in da pride tako do. hitre normalizacije stanja v ČSSR. Prepričani smo, da je to prvi korak, ki gd je treba narediti, da se ozdravi rana in škoda, ki je bila prizadejana odnosom med socialističnimi državami; ki naj najdejo v spoštovanju neodvisnosti in suverenosti osnovo sodelovanja na vseh področjih, za dejansko okrepitev enotnosti. To se mi zdi jasno, tako glede ČSSR, kakor tudi glede ustvaritve odnosov in enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. Da bo naša pobuda plodna, morajo biti jasna in trdna naša in-ternacionalistična stališča. Vsakršna zaprtost, nacionalno osam-Ijevanje, katerakoli kretnja, ki naj bi pomenila ošibitev naših mednarodnih vezi, odrekanja potrebe naše prisotnosti v mednarodnem delavskem gibanju, v različnih odnosih, ki se lahko pri tem ustanovijo za raznimi partijami, bi bila težka napaka, udarec sami politični liniji, ki jo branimo, zaradi socialistične perspektive pri nas.» Tovariš Longo je nato orisal nastanek stališča partije. Dejal je, da je bil podrobno obveščen (tov. Longo se je 21. avgusta nahajal s SZ. Op. uredn.) o dogodkih in posameznih stališčih, ter da je na osnovi teh stališč prišel do zaključka, da je treba obsoditi vojaško intervencijo držav varšavskega pakta. «Naš bratski odnos do SZ ne izhaja samo iz zgodovinske vloge oktobrske revolucije, ali iz vloge izgradnje prve socialistične družbe, ali zaradi spomina padlih in odločilne vloge SZ pri uničenju nacizma. Naš bratski odnos s sovjetskimi komunisti je osnovan tudi na soglasju s sklepi XX. kongresa in tistih velikih političnih izbir, ki so vodile SZ v teh letih, predvsem načelo, da je potrebno miroljubno sožitje. Mi te izbire potrjujemo. Toda, pravimo mi, v mirnem tekmovanju dveh družbenih ureditev, morajo izhajati v vsej svoji veličini politične in miselne prednosti socializma. Izraziti se morajo vsa demokratične možnosti socializma, uresničiti v praksi '' nov pojem odnosov med socialističnimi državami, osnovan na e-nakosti in popolni neodvisnosti narodov. Prav je, da povemo, da s to potrebo ne soglaša intervencija na češkoslovaškem, vsak pojem, kr teži po zožitvi vprašanj razčlenjevanja političnega in družbenega življenja. Predvsem izmenjave in primerjave mnenj v samih socialističnih državah: tako, kakor je vsaka težnja po vmešavanju, celo z orožjem, v notranje zadeve neke partije ali države. Zdi se mi. da je iz stališč kakega tovariša razumeti mnenje, češ, da je politika SZ politika velesile, ki teži po sporazumevanju med dvema velikanoma, na račun strategije protiimperialističnega boja.... In vendar imamo pred očmi pomoč, ki jo SZ vsestransko nudi, v okviru politike mirnega sožitja, narodnoosvobodilnim gibanjem, in še posebej arabskim narodom, izgradnji socializma na Kubi, in — končno ne pozabimo — junaškemu vietnamskemu narodu v svoj obrambi pred ameriško agresijo. Največja odgovornost To je treba poudariti, tudi v trenutku, ko ugotavljamo, kakšno težo, ima, tudi v notranjosti socialističnega tabora, blokovska politika, in kako ne najdejo razumevanja stališča komunističnega gibanja zahodne Evrope. Zato je potrebna naj večja odgovornost, ko ponovno razpravljamo o naših stališčih, ki smo jih branili na mednarodnem področju. Tako je potrebna največja odgovornost, ko razpravljamo o sicer težkih vprašanjih notranje demokracije v socialističnih državah, pri kateri se ne spuščajmo j v splošne formulacije, ki bi lah- I ko zatemnile, ali celo zanikale ve- j like demokratične dosežke osvo- j boditve človeka od neenakosti, i razrednega zatiranja, neukosti in družbene zaostalosti, dosežki, ki se izražajo tudi na področju družbenega sodelovanja, kot v SZ. V evropski politiki vodi našo partijo zaključek konference v Karlovih varih, ki ga je sprejela konferenca vseh komunističnih partij držav našega kontinenta. Evropskemu delavskemu gibanju se danes postavlja — kakor vsem drugim miroljubnim in demokratičnim silam — zahteva o-mogočiti razvoj mirnih odnosov in sodelovanja evropskih držav na temelju suverenosti in neod-visnosti. Da se doseže ta cilj — in da se uresniči, v odpravi nenormalnih pojavov na celini, pogoj za razpust atlantskega pakta in varšavskega dogovora. Med temi bi rad citiral : «dogovor med evropskimi državami, ki naj izključi unorabo sile, vmešavanje v notranje zadeve in v skladu listine OZN, dovoli rešitev sporov na osnovi mirnih sredstev.» Obveza KP evropskih držav, ki izjaja iz konference, je uresničevanje ti- stih ciljev miru, demokracije, napredka, ki si jih žele evropski narodi. Vsaka komunistična partija, je v pogojih v katerih deluje, odgovorna za svojo politiko pred lastnim delavskih razredom in svojimi ljudskimi množicami. Hkrati pa se vsaka partija zaveda svoje mednarodne odgovornosti v o-brambi miru, ustvaritve novih odnosov med državami. Ta pojem odgovornosti zahteva od nas, evropskih komunističnih partij, e-notnost naših sil, da se rešijo ti problemi. Močnejša bo enotnost, bolj bo uspešen naš boj ! Intervencija na Češkoslovaškem ni pomagala enotnosti in solidarnosti evropskih partij. Ni pomagala našemu boju. In tudi zato menimo, da mora priti čim-prej do takojšnje normalizacije stanja na Češkoslovaškem! Togliatti: Za boljše razumevanje in tesnejšo enotnost vsega našega gibanja Potrjena enotnost partije Longo je nato dejal, da se sklicuje naša partija na stališča tov. Togliattija. «Iz dogodkov teh dni, izhaja naša partija z visoko dvignjeno glavo, enotno, kot velika socialistična sila, narodna in interna-cionalistična kot protagonist razrednega boja v Italiji in boja za novo pot v vsej mednarodni politiki. Zavedamo se, da smo tudi tokrat visoko dvignili zastavo socializma, svobode, miru. Globoka e-notnost partije izhaja potrjena in utrjena. Ne gre za birokratsko enotnost, temveč demokratično, ki je osnovana na soglasju, razpravi, katere je primer sama razprava v CK. Ta enotnost se bo utrdila tudi v razpravi, ki jo vodi vsa partija, izhajajoč iz naših stališč, CK in razpravi za prihodnji, XII. kongres KPI. Razprava ni sami sebi cilj ! Mora biti predpogoj angažiranosti z drugimi političnimi silami, v boju, da bodo napredovali interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Gremo v ta boj, tovariši, v globokem prepričanju, da je naša linija pravilna v naj-globjem duhu enotnosti.» Nepravilno je govoriti o socialističnih državah (tudi o Sovjet-si zvezi) tako, kakor da je pri njih vse zmeraj dobro. V vseh socialističnih državah se pravzaprav nepretrgoma kažejo težave, nasprotja novega sistema, katere je treba predstaviti v njihovi resnični stvarnosti. Najslabše je delati vtis, kot da je vse dobro, ker se potem nepričakovano znajdemo pred tem, da moramo govoriti o težavnih položajih in jih pojasnjevati. Tu ne gre samo za posamezna dejstva. Na Zahodu pogostokrat preveč posplošeno in primitivno poznajo celotno gospodarsko in politično problematiko socialistične graditve, ne poznajo pa različnih položajev med različnimi državami, različnih načinov načrtovanja in njihovega postopnega preobraže-vanja. Ne poznajo tudi povezovanja načinov, ki so veljavni v praksi, in težav pri gospodarski integraciji med različnimi državami. Nekateri položaji so celo nezadostno razumljivi. V številnih primerih prevladuje vtis, da so v vodilnih skupinah razlike v mnenjih. Tudi ni jasno, če je zares tako in kakšne so razlike. Nemara bi bilo včasih koristno, da bi tudi v socialističnih državah bile odkrite debate, v katerih bi sodelovali tudi voditelji. To bi vsekakor krepilo avtoriteto in veljavo samega socialističnega reda. Dejstvo, ki nam zbuja skrbi in ki ga ne moremo povsem pojasniti, je pojav centrifugalnih teženj med socialističnimi državami. V tem se skriva očitna in velika nevarnost. To je ponovno porajanje nacionalizma. Vemo, da je narodnostno čustvo konstanta delavskega in socialističnega gibanja v daljšem razdobju tudi po osvojitvi oblasti. Gospodarski napredek ga ne duši temveč vzdržuje, morda tudi v socialističnem svetu. Izogibati se je treba prisiljene zunanje enoličnosti in upoštevati, da je enotnost treba vzpostaviti in ohranjevati v različnosti in popolni avtonomiji posameznih dežel. Tudi kar zadeva socialistične države je treba imeti pogum. Kri- ooooooooouoi.ooooooooooooooooooo >00000000,'OOOOOOOOOOOOOOOOOv.t ČSSR bo nadaljevala pot socialističnega razvoja Češkoslovaška socialistična republika bo nadalljevala pot, ki jo je začrtala KPč januarja letos. Talko so poudarili na zasedanju češkoslovaške skupščine pretekli teden. Predsednik vlade Černik je v skupščini poudaril, da položaj na Češkoslovaškem vznemirja milijone ljudi po vsem svetu. «Našim prijateljem smo hvaležni za izjave simpatij in za iskrene nasvete. Zagotavljamo vsem svojim prijateljem in nasprotnikom, da ČSSR je in ostane socialistična dežela». Nais-protja, so do preteklega januarja hitro naraščala in grozila, da bodo prerasla v resno politično krizo socialističnih odnosov, černik je tudi deljal, da so vsi letošnji socialni, politični, gospodarski in kulturni ukrepi imeli docela jasen socialistični značaj in take je tudi sprejelo češkoslovaško ljudstvo. Državni in partijski voditelji se od januarskih dni neprestano trudijo, da bi prikazali, da socialistični razvoj v ČSSR neposredno koristi češko- slovaškemu ljudstvu. Omenil je tudi, da sta osnovam pojanuarske politike nasprotovali dve skrajni težnji: dogmatična, ki je vodila k razmeram pred januarjem in desničarska, protisocialistična. Dodal je: «Sprejemali smo ukrepe proti obema nevarnostima, vendar smo nameravali reševati politične spore s političnimi sredstvi, toda nepravočasno analizirali teženj mo tično je treba gledati v oči številnim položajem in vprašanjem, po spremembah notranjepolitične u-reditve kakor tudi njihovih posledic za naš mednarodni položaj». Ko je predsednik Černik govoril o vladnih ukrepih, je poudaril : «ČSSR bo nadaljevala januarsko pot socialističnega razvoja, vendar zahteva novi položa nelkej spremembe aprilskega vladnega programa. Kot doslej bo tudi v bodoče ČSSR ostala sestavni del socialistične skupnosti držav. Edini izhod označujejo rezultati razgovorov v Moskvi. Njegove zaključke morajo [ roč j a. vsi Čehoslovaki dosledno izvajati.» | če hočemo ustvariti podlago za boljše razumevanje in tesnejšo j enotnost vsega našega gibanja. (Jaltski zapiski, 1964) 0 odnosih med ljudmi V zadnjem času sociologi mnogo govore o «krizi», ki vlada v odnosih ljudi «med seboj», o tem, da je sodobni človek vedno bolj izoliran, le «sam s seboj» ali v ožjem družinskem krogu. Toda nekatere najnovejše sociološke raziskave odkrivajo, da je izolacija sodobnega človeka le navidezna. Danes res ljudje nimajo več toliko stikov, kot so jih imeli nekoč, zato pa navezujejo prijateljske vezi z bolj oddaljenimi znanci, ki jim niso prostorno blizu, pač pa po interesu, zanimanju za določeno stvar. Takšno navezovanje stikov na daljavo je. o-mogočil predvsem razvoj komunikacijskih sredstev, predvsem prometa in višji standard prebivalcev. Prav tako je lahko navidezna tudi «kriza» solidarnostnih aktivnosti med ljudmi Značilni za odnose so vsekakor zelo živahni stiki med prebivalci, ki so si sicer prostorno kar blizu, vendar ne žive v isti državi, med njimi je meja, ki pa ni ovira za Živahno sodelovanje. V mislih imamo živahno sodelovanje med prebivalci ob italijansko - jugoslovanski meji. Tu so lahko živahni stiki, s Slovenci, ki žive v Italiji kot tudi z italijanskim prebivalstvom. Za to, da so se takšni stiki začeli, je bil resda potreben formalni dogovor predstavnikov obeh držav, sporazum o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, vendar je nesporno dejstvo, da so se v letih, ki so pretekla od sporazuma, močno razvili prav neformalni stiki med ljudmi obeh obmejnih pokrajin, da so ti vedno močnejši. Prav to potrjuje pravilnost in potrebnost takega sporazuma. Poleg obiskov sorodnikov, prijateljev in znancev na eni ali drugi strani meje smo redne priče tudi izmenjavam med kulturno - umet niškimi skupinamf pa med športniki, taborniki ipd. Številne so že bile tudi solidarnostne akcije, ki so naprej spontano in potem organizirano nastale. Tako so ob lanski suši na Krasu prebivalcem spodnjega Krasa vozili vodo z italijanske strani. Mladi krvodajalci s Koprskega so dali kri za prebivalce Sicilije, ki jih je prizadejal potres. Namenoma ne želimo prikazovati organiziranih stikov med družbeno - političnimi organizacijami z obeh strani meje, niti ne uradnih stikov med predstavniki obmejnih občin, ki so številni. Tudi ne bi ugotavljali pomembnosti odprte meje zaradi neposrednega spoznavanja in širjenja socialističnih idej in spoznanja, ne pomena, ki ga ima meja za uporabo slovenskega jezika na italijanski strani.... Opazovali smo le neformalne odhose tned prebivalci obeh strani, ker ti izhajajo iz potreb prebivalcev in zato kažejo na njihovo željo po takem sodelovanju. Zato ni le slučaj ali le želja naj bo tudi proslava v Novi Gorici v počastitev 25-letnice vstaje Slovenskega primorja, v duhu solidarnosti, sodelovanja, dobre volje in prijateljstva med ljudmi slovenskega kot italijanskega obmejnega pod- S. T. (Po «Komunistu») S tržaškega ozemlja Veliko slavje v Dolini 90-letnica prosvetnega društva Valentin Vodnik - 25-letnica vstaje primorskega ljudstva Dolina ije v nedeljo, 8. septembra, , slavila svolj veliki praznik. Svečano ! je proslavila 90-letnico ustanovitve prosvetnega društva Valentin Vod- 1 nik in 25-letn'co vstaje proti naci-iašizmu. Na to dvojno in zelo pomembno slavje se je vas skrbno pripravila. Na svečanosti, ki je bila na glavnem vaškem trgu, so sodelovali : domači pevski zbor Valentin Vodnik in zbori iz Baljunca, Ricmanj in Proseka - Kontovela, trio Bordon s pevceana Dariom In Darkom in godba iz Brega. Predsednik domačega prosvetnega društva tov. Ladi Kocjan je v pozdravnem nagovoru med drugim poudaril : «Zbrali smo se med zidovi istih Ivš in pod istimi kostanji, pod katerim: so naši predniki gojili našo slovensko besedo in pesem. Poskušali smo, kolikor nam je bilo mogoče, obuditi .isto prisrčnost ,in pristnost, ki so jo doživljali na tem prostoru naši predniki, Naša prireditev naj bo skromna izpoved, da je Dolina še vedno slovenski kraj, katerega slovenski značaj bomo z vsemi našimi silami, z našo narodno zavestjo in predvsem s kulturnim delom branili še naprej.» Vojko Kocjančič, član zbora Vodnik, je v svojem govoru med drugim dejal: «Tefklo je leto 1878. Dolinoani so v spomin na tabor postavili v središču vasi spomenik, ki še danes stoji ter ustanovili na osnovi, že obstoječe čitalnice Bralno in pevško društvo Valentin Vodnik. Društvo je zelo plodno delovalo do nastopa fašizma. Potem se ie moralo umakniti iz javnega življenja. Fašisti so ga besno preganjali in pevski zbor se je moral umakniti pod okrilje cerkve, kjer je še naprej goji tudi narodno pesem. Leta 1943 so se oglasile puške in primorsko ljudstvo je vsta-i° v enoten boj proti zatiralcem. Mnogo dolinskih pevcev in prosve-tarjev je odšlo v gozdove, kjer je marsikdo .obležal. Spomeniku na 1 aborju (tako pravimo mi temu kraju), ki je skozi rodove 'spominjal Dolinčane, s kakšno vztrajnostjo so vaščani nekoč branili svojo slovensko besedo, se je pridružil še en spomenik, ki je na nemo opozarjanje prejšnjega odgovoril: «Tukaj smo, za svobodo, za naš materin jezik smo dali svoja življenja!» Iz govora, ki ga je imel župan in I deželni svetovalec Dušan Lovriha, i povzemamo naslednje: j «Razmere pred 90. leti so bile ’ drugačne od današnjih, toda tudi takrat se je bil boj za narodni obstoj in razvoj, za slovenske šole in za vse druge pravice Slovenskega človeka na tej zemlji. Tudi danes se moramo še vedno boriti za narodne pravice. Imamo sicer nekaj več kot so imeli naši predniki. toda to smo dosegli z dolgo borbo, ki je dosegla svoj višek v narodnoosvobodilni vojni. Naša dolžnost je, da terjamo narodne Pravice, ki jih kljub toliko prelite krvi še nimamo. Naše borbe ne bomo opustili do končne zmage. Nevarnost je bila in je še vedno, Saj nam prav sedaj, kot še nikoli v Preteklosti, z razlaščanjem odvzemajo našo, s krvjo in znojem prepojeno zemljo...» Iz pozdrava, ki ga je prinesel Predsednik Slovenske prosvetne ?veze dr. Robert Hlavaty, smo po-vZeli naslednje : . «Naši očetje so razumeli, kako le izobraževanje ljudstva važno in Potrebno, če hočemo ostati Sloven-CP Ta dolžnost ni danes nič manj- ša kat takrat. Zakoni države, v kateri živimo, nam dajejo pravico, da se branimo. Od nas je odvisno, kako se bomo branili. Naša dolžnost je, da branimo našo šolo in da se .strnemo okoli naših prosvetnih društev in pevskih zborov, da ohranimo našim otrokom slovensko besedo in pesem kot vidne znake naše narodnosti.» Spregovoril je tudi predstavnik Zveze .kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije tov. Vlado Golob. Društvu Valentin Vodnik je voščil nadaljnje uspehe. Izrazil je prepričanje, da je delo društva pordk, da bo slovenska beseda živela in da se bo še naprej krepila tudi narodna zavest. Tudi Delo čestita prosvetnemu društvu Valentin Vodnik ob viso- kem jubileju. Alfonz Guštin novi predsednik Kmečke zveze V četrtek se je sestal Glavni svet Kmečke zveze, da izvoli novega | predsednika, razpravlja o delu stro- j kovne organizacije po občnem zbo- i ru in odobri sklepe izvršnega odbo- j ra, ter Sklepa o nadaljnjem delu. J Glavni svet je najprej počastil spomin pred kratkim umrlega pred- sednika Josipa Škrka. Nato je podpredsednik Kodrič dal besedo u-pravnemu tajniku Volku, ki je poročal o delovanju izvršnega odbora in o opravljenem delu organizacije od aprilskega občnega zbora dalje. Po daljši razpravi, je glavni svet odobril delo izvršnega odbora in nakazal smernice za nadaljnje delovanje organizacije. Nato je Glavni svet soglasno izvolil za novega predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština s Cola, za podpredsednika pa Alojza Debe-lisa z Magdalene. Novi predsednik se je zahvalil Glavnemu svetu za izkazano mu zaupanje in obljubil, da si bo vedno po svojih najboljših močeh prizadeval za vedno večje uveljavljanje strokovne organizacije v korist vseh naših kmetov in našega kmetijstva. Prav tako se je zahvalil in se obvezal prispevati k uspehu organizacije tudi novi podpredsednik Alojz Debeliš. Glavni svet je nazadnje še sestavil strokovne komisije za vinogradništvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, živinorejo, dvolastnike, zadružništvo in tisk. V počastitev spomina V počastitev spomina dr. Edka Križnica daruje družina Gorup z Opčin 2.000 lir za sklad Dela. Še ena slika z dolinskega festivala Dela. Duet z Jesenic izvaja koroške narodne pesmi. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Prosvetno društvo Tabor pripravlja proslavo 100-letnice ustanovitve prve slovenske čitalnice na Opčinah. V okviru te proslave bo več kulturnih prireditev. Osrednja prireditev je napovedana za nedeljo, 29. septembra. Tedaj bodo odkrili tudi spominsko ploščo, ki bo vzidana na pročelju Prosvetnega doma. Istega dne bodo Openci počastili tudi spomin padlih borcev za svobodo. Na njihovo grobnico bodo položili vence. Dramska skupina se marljivo vadi. Predstavila se bo z ljudsko igro, ki prikazuje dogodivščine v domačem kraju. Seveda se delo nanaša na dogodivščine iz pretekle dobe. Čitalnica na Opčinah je bila slovesno odprta dne 25. oktobra 1868. ] Njen predsednik je bil Andrej Daneu, tajnik pa Anton Sosič. Kljub temu, da se niso ohranili dokumenti, ki bi zanesljivo pričali o življenju in dejavnosti openske čitalnice, lahko ugotavljamo, da je bila zametek kulturno - prosvetne dejavnosti v tem kraju. Na temeljih te čitalnice so nastala kasneje izobraževalna in druga društva, ki so krepko zaorala v ledino. Znan je bil zlasti openski pevski zbor Zvon, ki je deloval do nastopa fašizma in je bil obnovljen tudi po osvoboditvi. Žal se ta pevski zbor ni obdržal pri življenju. Znane so bile tudi razne dramske skupine, ki so uprizarjale ljudske igre in kasneje, tudi zahtevna odrska dela. Tik pred nastopom fašizma je začelo delovati mladinsko društvo Prosveta. Prosvetno društvo Tabor bo ob 100-letnici openske čitalnice izdalo posebno brošuro, v kateri bo opisano kakšno je bilo življenje na Opčinah nekoč. V brošuri bodo objavljeni tudi nekateri zelo zanimivi dokumenti. Osrednja kulturna prireditev v okviru letošnjega festivala Dela v Dolini je bila v nedeljo, 4. avgusta. Nastopila sta: folklorna skupina Delavskega prosvetnega društva Tone Čufar z Jesenic, ki je izvajala plese in pesmi jugoslovanskih narodov. Igrala je tudi domača godba na pihala. (Na sliki: folklorna skupina z Jesenic) Kraška okel v Repnu Prihodnjo nedeljo (22. septembra) bodo v Repnu odprli Kraški muzej. Ob tej priložnosti bo tudi «kraška ohcet». Zadruga Naš Kras je, kot je znano, odkupila staro kmečko hišo, katero so obnovili ne da bi spremenili njenega prvotnega Mca. V tej hiši bo torej muzej. V resnici bo to muzej posebne vrste : pristna kraška domačija, kakršna je bila prèd 150 leti. Ista zadruga je dala pobudo tudi za ohcet, ki naj po možnosti o-hrani vse stare običaje. Ohcet ne bo navadna prireditev temveč resnična ohcet. Pordka bo v repenta-brski cerkvi. Na ohceti bo pel moški zbor iz Repna, ki ga vodil M'r-ko Guštin. Ta bo na predvečer poroke zapel tudi podoknico, ki je bila nelkoč v navadi na vasi. Poleg odprtja kraškega muzeja in krašlke ohceti pa bo prihodnjo nedeljo v Repnu tudi velika kulturno zabavna in fokloma prireditev, na kateri bodo sodelovali: zbor Vasi lij Mirk s Proseka - Kontovela, folklorna skupina Marolt iz Ljubljane, ansambel Lojzeta Slaka in harmonikar Avgust Stanko prav tako iz Ljubljane. Pri organizaciji te prireditve sodeluje tudi Slovenska prosvetna zveza. Tudi Kmečka zveza je sklenila prispevati k uspehu prireditev v Repnu. Zveza vabi vinogradnike, da daruje vino za svatovščino. *** KRAŠKA OHCET, ki jo priredi prihodnio nedeljo v Repnu zadruga «NAŠ KRAS», bo gotovo letošnlja najzanimivejša folklorna prireditev pri nas. Zato vabimo vse rojalke, ki so v posesti NARODNE NOŠE, da jo sami oblečejo ali jo posodijo znancu, ki bi rad to storil. Prosimo prometna draštva in posameznike, naj se potrudijo, da ne bo ostala nobena noša doma. Pojasnila dobite tudi na našem sedežu Ul. Ceppa 9, tel. 31119. Slovenska prosvetna zveza Buldožerji na boljunškem polju Pred kratkim so začeli izravnavati zemlišče pri Boljuncu, na katerem bodo gradili tovarno motorjev. Buldožerji so se zadrli v rodovitna polja in vinograde. Kmetje so pobrali nedozorjene pridelke, posekali oljke in druga sadna drevesa. V nekaj dneh se je ravninsko področje pri Boljuncu popolnoma spremenilo. Po posredovanju občinske uprave v Dolini je pristojna oblast .obljubila, da bodo prizadeti kmetje prejeli ustrezno odškodnino. Bo-Ijunčani pričakujejo, da bo obljuba hitro izpolnjena. Uspeh kmečkega tabora na Opčinah Upravni odbor Kmetijske zadruge v Trstu je pred kratkim razpravljal o rezultatih V. kmečkega tabora na Opčinah. Ugotovil je, da so bili rezultati pozitivni. Ob tej priliki je odbor izrekel pohvalo vsem, ki so prispevali k uspehu prireditve. Zaprta cesta Tržaška pakiraj inska uprava je odredila zaporo ceste, ki vodi od Do-mja v Boljunec. Promet je sedaj usmerjen mimo Adamiča in dolinskega županstva. Zapora je v zvezi z deli v bližini Boljunca. Pokrajinska uprava ni o tem, kaj namerava ukreniti, obvestila niti do-Lnske občinske uprave, kar je vse prej kot pa demokratično. Ne vemo niti kaj namerava v bodoče ukreniti s cesto, ki spada pod njeno pristojnost. Ali se je pokrajinska uprava sploh zanimala za rešitev tega zelo nujnega vprašanja? Poudariti hočemo, da so z zaporo omenjene pokrajinske ceste močno prizadeti zlasti boljunški kmetje, ki imajo polja na območju Domja. Problem smeti v Padričah Pred kratkim sta tržaška občinska svetovalca tovariša Franc Gombač in Dolfi Wilhelm predložila pristojnemu občinškemu odborništvu vprašanje glede odvažanja odpadkov v Padričah. Pred dnevi je od-borništvo odgovorilo, da proučuje vprašanje. Upajmo, da proučevanje ne bo trajalo v nedogled. Slovenska prosvetna zveza priredi v torek, 24. septembra ob 21. v Kulturnem domu KONCERT 60 članskega bolgarskega ženskega zbora «MORFOVA — PROKOPOVA» iz SOFIJE. Cenjenemu občinstvu pripo •ročaimo, da ne zamudi te edinstvene priložnosti. Vstopnice bodo v prodaji na sedežu Zveze od četrtka naprej. Iz goriške pokrajine Doberdob v osvobodilnem boju 70 občanov je darovalo življenje za lepšo bodočnost tistih, ki so ostali živi Letos poteka 25 letnica instano- | vitve «Proletarske brigade». Ta je I bila ustanovljena v noči med 10. in 11. septembrom leta 1943. V glavnem je bila sestavljena iz slovenskih in italijanskih delavcev trži-ške ladjedelnice. Ta brigada se je od 12. do 24. septembra 1943 borila proti nemški oklopni diviziji «Goering» v Gorici, predvsem oikrog železniške postaje in pa na gori-škem Krasu. Partizani «Proletarske brigade» sov Dolu, ob cesti, ki pelje iz Gorice v Trst, dan za dnem zadajali oddelkom divizije «Goering» hude izgube, Oklopna divizija «Goering» pa je 27. septembra izvedla veliko ofenzivo s 500 oklepniki in topovi raznega kalibra in prisilila partizane na umik. Številni Doberdobci se tistih dni še spominjajo, še toliko bolj živ pa je med prebivalstvom dan 13. septembra, ko so nemški okupatorji prvič vdrli v vas. ! Doberdobski možje in fantje so | od 8. do 10. septembra 1943 razorožili oddelek «Alpinov», ki so bili nastanjeni v otroškem vrtcu n po nekaterih skednjih. To nalogo, kakor tudi organiziranje vaške obrambe so izvršili pod vodstvom tov. Jožeta, (doma je bil baje iz okolice Ljubljane). V otroškem vrtcu, ki so ga zapustili «Alpini» pa so žene in dekleta kuhale in podeljevale hrano italijanskim vojakom, ki so se vračali iz Slovenije. Kuhinja je delovala tudi za domačine, k; so stražili vse ceste, ki neljejo v Doberdob. Dne 13. septembra Okrog 15. ure so prišli Nemci v vas Kolona oklepnikov se je v tem času pomikala po cesti iz Sredipolja (Redipuglia) nroti Poljanam. Pri Grižah se je del lažjih oklepnikov usmeril proti Doberdobu in se je približal vasi v bližini pokopališča. Tu so jih domačini, ki so bili v zasedi za Jelenovim zidom zasuli z ognjem. Razpolagali so z mitraljezom «Bredo» in puškami tipa 91. Med temi so bili: Jože Jelen (Žgen), ki nam je odpovedoval o teh dogodkih, Jože Lavrenčič ('Servo), pok. Jože Fer-folja (Metjola) in še drugi domačini. Zaradi tega so se nemški o-klopniki morali vrniti in se spet pridružiti koloni, ki je šla proti Poljanam. Tudi na Polianah so domačini skušali zadržati Nemce, vendar so se morali zaradi nemške premo- , či kmalu umakniti. Tu sta padla Peter Lakovič in Marica Ferletič, ki sta bila prvi žrtvi nacistov v Doberdobu. S Poljan se je kolona nemških «Pancerjev» začela pomikati proti Doberdobu. Domačini so nravočasno sprevideli, da se ne bodo mogli upirati okupatorskim o-klopnikom. Zato so se umaknili iz vasi na bližnje krašfce gmajne. V vasi so Nemci razbijali, ropali in strahovali starejše Mudi, ki so ostali doma. Kratka bitka se je vnela še v centru vasi na «Profilu», k ver je skupina domačinov streljala z «Bredo» na nemške oklepnike. Nemci so odgovorili z granatami, ki so zadele Mihačevo hišo. Pod vasjo, proti Jezeru je padel še Evgen Lavrenčič ("Mihotov) in nek tovariš iz Furlanije. Proti večeru so Nemci zapustili vas in se usmerili proti Tržiču, potem ko so zažgali županstvo. Visok plamen, ki je zajel poslopje je še dol so v noč razsvetljeval vas, ki je bila skoro brez življenja. Drugega dne. 14. septembra, pa so se okupatorji vrnili v vas že ob 4. uri. Domačine, ki so bili doma. so posadili na tanke, da bi tako onemogočili napad partizanov. Odpeljali so jih najprej v ladjedelnico v Tržič nato pa v Trst. Vtmb strogim preiskavam pa se jim ni posrečilo odkriti skladišče orožja in streliva, ki je bilo skrito v prostoru občinske javne tehtnice na trgu pred cerkvijo. Od tega dne so Okupatorji večkrat prišli ropat in požigat vas. Tako so 14. januarja leta 1944 zjutraj obkolili vas, domačine pa zbrali pred županstvom. Ljudstvo je tu moralo gledati kako so mučili mlade fante, katere so peljali v Matevžev hlev. To noč je v Jelenovi Meti, katero so Nemci minirali, izgubilo življenje 6 domačinov in 18 letno dekle iz Lokvice. 12. oktobra 1944. pa so odpeljali v Gorico 83 vaščanov. Od teh so nekaj starejših odposlali do- mov, 50 fantov, deklet in mož pa deportirali v Nemčijo. Prvi dan okupatorjevega prihoda 13. september je tako zahteval štiri žrtve. In to je bil samo začetek. Doberdobci pa niso klonili zaradi ustrahovanj. Možje in fantilje so množično odhajali v partizane, celotno prebivalstvo pa je sodelovalo v narodnoosvobodilni borbi. 70 prebivalcev doberdobske občine je izgubilo življenje v borbi proti nacifašizmu in v koncentracijskih taboriščih. To je zares visok krvni davek, ki ga je plačal Doberdob. Tega se ne sme pozabiti ! J. J. Obrtniško podjetje «Lakovič» je začelo postavljati temelje za spomenik padlim partizanom, ki bo stal na trgu v Doberdobu. Spomenik bo v kratkem dovršen, svečana otvoritev pa bo oktobra letos. Standreški kmetje preprečili i nasilno razlastitev zemlje V ponedeljek 9. t.m. popoldne so šlandrežki kmetje preprečili začetek gradnje pokrajinske ceste Štan-drež - Sovodnje, S traktorji so prisilili budožer gradbenega podjetja Mattiroli, ki se je zajedel v rodovitno standrežko zemljo in jo začel 1 nakladati na tovornjake, da je prenehal s kopanjem. To pa so storili zaradi tega, ker se pokrajinska uprava ni še pogodila z njimi glede odkupne cene in ker ni hotela upo- j števati želje zainteresiranih kme- \ tov, da bi nova asfaltna trasa šla , ob že obstoječi makadamski cesti. Zemljo za razširitev te ceste so bili pripravljeni odstopiti zastonj. O-blasti pa niso hotele upoštevati njihov predlog, skličujoč se na regulacijski načrt in sklep deželnega odbora. Delegacija štandrežkih kmetov je odšla k predsedniku pokrajinske uprave Chientaroliju, kateremu je obrazložila svoje zahteve. Nismo proti temu, da se gradijo ceste toda preden se začne z deli se je treba sporazumeti z lastniki zemljišč, zemljo pa plačati po pravični ceni. Na to pa so oblasti pozabile. (In to ni prvič). Tako početje je še toliko bolj obsodbe vredno če ga pačenja pokrajinska uprava. Praznik tiska v Jamljah V ponedeljek, 9. t.m. se je v Jamljah zaključil tridnevni festival našega tiska. Festival je uspel, saj je vse tri večere obiskalo prireditve veliko število ljudi z Gori- škega, Tržaškega in Furlanije. Vsa pohvala gre tovarišem iz Jamelj, ki so se, tako kot prejšnja leta, potrudili, da bi se udeleženci dobro počutili. Uspeh dokazuje tudi, da vedno več ljudi sledi politiki in borbi, ki jo vodijo komunisti za pravice delavskega razreda, za socialni razvoj v državi. V soboto zvečer so se pomerili pari v tekmovanju v briškoli. Prvo nagrado je odnesel par Vižintin-Gelfi iz Dola, drugo Bernard in Štefan Bagon iz Jamelj, tretjo in četrto nagrado pa sta si razdelili dvojica Gergolet iz Doberdoba in dvojica iz Furlanije. Osrednja kulturna prireditev je bila v nedeljo popoldne z nastopom doberdobske godbe na pihala «Kras» pod vodstvom Giovannija Mania. Proti večeru je bilo zborovanje, na katerem je govorila tržaška občinska svetovalka Jelka Gerbec. Orisala je politični položaj v Italiji in prikazala borbo komunistične partije za dosego strukturnih reform v državi in deželi. Ko je govorila o dogodkih na Češkoslovaškem, je poudarila, da je KPI zavzela stališče, je v skladu z načeli proletarskega internacionalizma in načeli partije o italijanski poti v socializem. Ostro je kritizirala reakcionarne sile v Italiji, ki špekulirajo 7 dogodki v ČSSR, medtem ko se v preteklosti niso nikdar zavzeli za pravično borbo vietnamskega ljudstva. Vodstvo sekcije KPI iz Jamelj, in Doberdoba se zahvaljuje vsem tovarišicam in tovarišem, ki so na kakršen koli način prispevali k uspehu praznika. 5 se/e deželnega komiteja Sedanje naloge komunistov Deželni komite KPI je na osnovi poročila, ki ga je podal tajnik Silvano Bacicchi razpravljal o sedanjem položaju in nalogah komunistov. Razpravljal je tudi o debati, ki je v zvezi z dogodki na češkoslovaškem in o stališču, ki ga je zavzela KPI. Poudaril je, da je treba debato v partiji in med množicami še bolj razviti. Odobren je bil okvirni načrt dejavnosti in enotnih pobud komunistov v vsej deželi. Zlasti je bil poudarjen pomen boja za mir in narodno neodvisnost, za odpravo blokovske politike, izstop Italije iz pakta NATO ter odstranitev tujih vojaških o-porišč na italijanskem državnem ozemlju. Nova zunanja politika, ki bi sledila pravkar omenjeni usmeritvi je pogoj za gospodarski in družbeni razvoj dežele, kakršna je Furlanija - Julijska krajina, ki je v krepitvi atlanti-zma in s podrejanjem strategiji NATO ter ameriškega imperializma v blokovski «logiki» obsojena na to. da še naprej ostane področje vojaških služnosti. Deželni komite je razpravljal tudi o vprašanjih, ki se tičejo gospodarskega položaja v Trstu in vsej deželi, državne industrije, zaposlitve, delavskih razmer, izse-iievanja, krize v kmetijstvu, deželne avtonomije, krajevnih u-prav in vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne manjšine. Poudarjeno je bilo, da se ie treba zavzemati tudi za rešitev šolskih vprašanj in univerze. Deželni komite KPI vabi organizacije in člane partije, naj še boli okrepijo kampanjo za tisk in čedalje čvrstiio KPI in to tudi v vidiku bližnjih kongresov federacij in XII. vsedržavnega kongresa KPI. Obvestilo Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici sporoča : L Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1968-1969 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, marajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri Upravi zavoda. 2. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejema neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri Upravi slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Dejavnost PD Briški grič člani prosvetnega društva Briški grič iz Števerjana, ki so v zadnjih letih vedno zelo požrtvovalni, so se od letošnjih poletnih praznikov poslovili z že tradicionalnim praznikom grozja. Aa! na zaradi s'abega vremena v soboto 31. avgusta šolah niso odprli stojnic. Zelo lepo vreme pa so imeli v nedeljo 1. :n ponedeljek 2. septembra. Števerjanski prosvetarji so v nedeljo popoldne in ponedeljek zvečer imeli veliko število udeležencev V stojnici so prodajali domače grozdje, Okusne čevapčiče in druge specialitete. Prvič pa je Tržaška knjigarna prodajala slovenske knjige in gramofonske plošče s slovenskhui rarodmmi p.s-mlmi. Upamo, da bo v bodoče omenjena knjigama razstavljala in prodajala slovenske knjige in gramofonske plošče tudi na drugih praznikih na Goriškem. Praznik se je zaključil v ponedel_ ijek zvečer s izvolitvijo lepotice ir s «prosto trgatvijo» grozdja^ ki j£Q Vloga Furlanije Julijske krajine (Nadaljevanje s 1. strani) mednarodna funkcija. Nujno je, da se v deželi odpravijo bojna polja, ki oddaljujejo promet od trža- s škega pristanišča, oddaljujejo j gradnjo jedrskega pospeševalca t pri Doberdobu, zavirajo gospo- ^ darski razvoj tako v industrij- j skih središčih kot na podeželju, ] ki trpi zaradi vojaških služnosti, j Bolj kot kdaj koli je jasno, da • interesi miroljubnega sožitja, ev- -ropske varnosti, odstranjevanja ; vojaških blokov odgovarjajo interesom italijanske države in Furlanije - Julijske krajine. Zato torej postavljamo vprašanje zunanje politike na prvo mesto. Pri tem se sklicujemo tudi na enotne akcije, ki so bile v preteklih mesecih na veliko manifestacijo, ki je bila spomladi v Pordenonu, na množično gibanje proti vojaškim služnostim, na raznovrstne manifestacije solidarnosti z Vietnamom itd. Borimo se za ustvaritev pogojev za dejanski ekonomski razvoj v deželi. Pri tem izhajamo iz stvarnosti, iz položaja, katerega značilnosti so : stopnjevanje izseljevanja, brezposelnosti, upadanje mezdne vrednosti, naraščanje izkoriščanja delavskega razreda, večanje krize na področju kmetijstva, pomanjkanje perspektiv za mladino, ki nima jamstva za prihodnost. Iz tega položaja izhajajo vzroki velikih enotnih bojev, kot je boj za ladjedelnico Sv. Marka, boj za obrambo tržaškega gospodarstva, za novo delavsko oblast v tovarnah, za demokratično udeležbo pri državnem in deželnem načrtovanju, ki naj omogoči dosego ciljev polne zaposlitve, povišanje mezd, socialno varstvo, reformo in razvoj kmetijstva, reformo šole. Temeljnega pomena v borbi za mir, demokracijo in napredek v interesu vseh, Italijanov in Slovencev, je sprejem zahtev slovenske narodnostne skupnosti, uresničitev enakopravnosti in ustvaritev pogojev za svobodni razvoj manjšine na vseh področjih in v vsej deželi. Za dosego teh ciljev se bomo mi še naprej borili. To je vsebina, to so cilji akcije, ki jo bomo nadaljevali in v kateri se bomo zavzemali za najširšo enotnost in za konfrontacijo idej in političnih stališč ; to so naši cilji borbe za mir, demokracijo, preporod družbe. Hočemo, da besede odgovarjajo dejstvom. Hočemo, da «svoboda», «neodvisnost», «civilizacija», «blaginja», «pravice narodov» ne pridejo prav samo tedaj, ko se govori o Pragi. Nočemo, da se pozablja na našo stvarnost. Hočemo, da se menjajo stvari, ki ne odgovarjajo. In menjajo naj se po skupnih naporih. Na ta način hočemo nadaljevati debato v partiji, tudi med pripravami na vsedržavni kongres in na federalne kongrese; v partijskih organizacijah in izven njih; v diskusijah, iniciativah in bojih, izhajajoč iz dogodkov na Češkoslo-vaškem, iz stvarnosti, zavedajoč se naših nalog in obveznosti v boju proti imperializmu v Italiji in v svetu, v boju za mr, enotnost delavcev, in za spremembo družbe.