—    183   —
Novičar iz slovanskih krajev.
V*
Spod Pohorja na Stajarskem 4. ro&nika. Pri nas se letina boljše kaže, kakor smo se je nadejali, akoravno se je spomlad pozdno začela. Silje tukaj prav lepo stoji, pak ne tako na širokem Ptujskem polji, kder so žita redke; taka se tudi čuje od Murskega polja; na brežinah je tedaj letos lepša sternina. — Vinska terta lepo žene — grozd pak je za štertim listom: vince bo gospoda pila. — Tudi sadja bo še kaj, razve jabolk. — Drugim sadežem vreme predse dobro streže, ker je ob Duhovem po veliki vročini pohleben dež šel. Zato bodi ga Bog zahvaljen ino nas uim obvaruj: na mesten blizo nas se ljudem huda godi — stradajo kruha ino soli. — Letošnje cepige kaj veselo rastejo: kamor se ozrem, se mi serdce smeji radosti, da se našinci toliko koristne sadjoreje resno poprijemajo; pusto, otožno germovje se ugiblje prijaznim sadonosnicam ino gole ledine se ven-čavajo s cvetočimi drevesci. V tem oziru tu očitno pohvalim g. Divjaka, skerbnega bravca ino posnemavca Vaših ljubih „Novica; jegovo kmetovanje, vse po Vaših ukih ino svetih, je pak tudi sploh župljanom jasno razgledalo, kam se po umni marljivosti dospeti da: v njegovem sadovniku, kder jezera drevesc iz pečk mer-gole, se bodo naši učenci, ker še dozdaj posebnega sadjoredišča nimamo, učili, sadonosnice gojiti in obdelovati; da mu maline, ali kakor Vi pravite, murve — ino vlaški jagnedi iz Vašega verta lepo rastejo, Vam bo moreda po godu izvedeti. — Se dva gospoda ino sicer učitelja sta kakor pridna sadjorednika za se ino za svoje učence  sem   prislula iz  Slovenskih   goric
—   184   —
ino sicer g. Dominkuš, učitelj pri sv. Antonji, ino g. Golob, podačitelj v Nego vi. Bodi jima to v podbudo, ker bo jima pre celo ti soper, kteri bi jima imeli po visi postavi sami v podporo biti! — Kedar za kaj več učiteljev izvem, da ee s sadjorejoj hvalovitno bavijo, Vam je vesel oznanim , pak za zdaj, Bogu bodi milo, če za nikogar ne vem več. Srečno,                    Cafov.
Iz Celovca se piše, da k pervemu zboru nove gojzdnarske družbe od 1.—5. tega mesca seje snidilo 85 udov; kmetijske družbe vsih 7 dežel, ktere društvo obseže, so bile po poslancih nadomestovane. Gosp. deželni poglavar je pozdravil zbor s prijaznim govorom v imenu vlade in dežele. Svitli nadvojvoda Janez so društvinemu opravniku dopisali, da jim je serčno žal, da so zaderžani se pervega zbora koristnega društva vdeležiti, ktero bojo na vso moč podpirali. Začel se je zbor s pretresom predloženih postav, na ktere se bo opiralo početje novega društva.
Iz Kalca 3. junia. Binkoštni pondeljk, čeravno ni bil posebno prijeten dan, je bil lep shod v imenitni Postojnski jami. Velike hvale vredno je skerbljivo razsvetljenje jame; naj bi se oskerbništvo v slavo naši domovini zmiraj tako, in če mogoče, prihodnje še bolj skazalo! Dobro bi bilo, da bi se ti shodi tudi v Ter-žaškim in Goriškim časniku naznanili; prav bi pa tudi bilo, da bi se kak forint porabil v natanjčno preiskovanje Postojnske jame in jame sv. Madlene, ker zna biti bi se še dosto lepega našlo.
Ravno sim prebral pretres svojega sostavka v 39. listu, kterega je Moshus spisal. Hvala Vam, častiti gospod, da mi odkritoserčno pomagate, Babudrovozdravilo razglasiti! Le wviribus unitis" Babudrovih zagovornikov in njegovih nasprotnikov se znamo resnice prepričati. Scer sim se pa nadjal, da bodem po svojem sostavku Babudri več prijatlov obudil, žalibog! pa se le skrit *) nasprotnik oglasi! Drage 55Novicea, prosim poterpite nekaj dni in Vam pošljem pretres pretresa***), ker ta reč je imenitna, in ne jez, ne Babudrovi zagovorniki vsega za resnico ne spoznamo , kar častiti gospod Moshus ve!
Ni dolgo, kar je v Bistriški okolici sopet pes stekel in ovco in psa vgriznil, in neki ženski krilo raz-tergal. Ker je letos zastran steklin posebno nesrečno leto, se je vedno bati, da bomo še marsikaj slišali, kar
*) To, g. Miro slav, naj Vas celo nič ne moti; svesti si znate biti, da Moshus je mož, ki ima o ti zadevi veljavno besedo. **) Num bo prav, — tode, prosimo, le d o godb, d o godb (facta, facta!) in tacih, ki so gotove, spričane, in poslednjič le take, ki zadevajo za steklino že bolne ljudi ali živino, ker vse drugo je le »lana caprina«. Verh vsega tega pa ne smemo pozabiti. da te pravde ne bomo z besedami napopirji dognali, ampak sedaj, ko je ta reč na beli dan prišla, je čas, da si zagovornikiBabudro-vega zdravila prizadenejo, da se poskusi na bolnih vpričo zdravnikov. Neža Klemenova, kije bila preteklo zimo od volka popadena stekla, je z Babudrovi m zdravilom vred za steklino umeri a: to spri-cuje, da Babudrovo zdravilo ni nič več vredno, ko vse druge enake zdravila, ki se za dva krajcarja dobe. Ce hoče Babuder po Neži Klemenovi popolnama zgubljeno slo večnost spet si pridobiti, mora več pa gotovo steklih ozdraviti. Prihodnjič bomo pa govorili nekoliko o nevarnosti Babudrovega zdravila.   Vred.
željo oživi, da bi se množina psov sploh pomanjšala. Sadaj je tolikanj psov po deželi, da je komaj verjetir in lahko bi se s tem, kar nepotrebni cucki pojedo, prav debeli prešiči redili. Ali ni mogoče, da bi vse srenje ti napaki v okom prišle? Če bi se za vsako nepotrebno scene kaka 2 forinta v srenjsko denarnico plačala, brez dvoma bi ne imeli tako stekline se bati ko sadaj. Le žalibog! da imajo semtertje ravni tisti može, ki imajo postaviti postavo, skoraj narveč psov!       Miroslav.