4/08 št. brezplačno SEPTEMBER 2008 Štorski občan NA ŠTORSKEM NADVOZU 15. 9. 2008 so člani občinskega sveta Štore prejeli osebni telefonski klic župana Mirana Jurkoška. Želel jih je prve popeljati na sprehod po že skoraj dokončani stezi največje, najbolj potrebne, najbolj zaželene gradnje v kraju – nadvoza Štore. Dopoldne smo se ob strokovni razlagi odgovornega inženirja izvajalca del Ceste mostovi Celje sprehodili po cestišču 16 metrov nad tlemi. S te perspektive je bilo vse skupaj, regionalna cesta, železnica, Šamac, videti drugače. Prvi smo torej doživeli »nadvoz« svetniki z županom na čelu ter delavci, zaposleni na občini. Kot bodo drugi v prvih dneh decembra, smo mi že na ta dan čutili veliko veselje in olajšanost po končno realiziranih sanjah mnogo starih rodov in končno (tu in tam) tudi hvaležnost do ljudi na odgovornih položajih, od občine do države za to našo skupno veliko pridobitev. Sabina Firšt ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠPORT OBVESTILO 4 9 13 17 20 22 26 30 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne Skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru pričakujemo vaše prispevke do 18. 11. 2008. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Foto naslovnice: Aleš Korošec Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 NOVEMBER 2008 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Z 10. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu 10. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v torek, 21. 10. 2008, je bilo kar 10 točk. V nadaljevanju bodo predstavljeni najpomembnejši sklepi te seje. Člani občinskega sveta so najprej obravnavali in potrdili predlog odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat mestne občine Celje, občine Laško in občine Štore«, s katerim se ustanovi skupni organ občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega in redarskega nadzora. V nadaljevanju je bil potrjen predlog sklepa o določitvi zneska takse na onesnaževanje vode, ki po novem znaša 0,35468 EUR/m3 porabljene vode in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Štore I. Občinska uprava je člane občinskega sveta seznanila s polletnim finančnim poročilom, stanjem obveznosti na dan 30. 9. 2008 in stanjem dolga na dan 1. 9.2008, predstavljen pa je bil tudi predlog proračuna občine Štore za leto 2009. Po obravnavi na vseh občinskih odborih in vložitvi morebitnih amandmajev bo o predlogu proračuna dokončno odločal občinski svet na naslednji seji, ki bo v decembru. S potrditvijo na občinskem svetu je bilo, ob izpolnjevanju določenih pogojev, odobreno tudi znižanje komunalnega prispevka podjetju Dom Lipa d.o.o. za gradnjo varovanih stanovanj in odobrena odprodaja nekaterih neprofitnih stanovanj, ki so v etažni lastnini občine in so izrabljena. Prav tako pa so svetniki podprli predlog o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva za območje »osrednje Celjsko«, ki ga skupaj ustanavljajo mestna občina Celje ter občine Štore, Dobrna, Vojnik in Laško. Ob zaključku seje je kar nekaj članov občinskega sveta podalo pobude za prednostno reševanje nekaterih težav, ki jih zaznavajo v občini, župan pa je predstavil potek najpomembnejših projektov, ki se trenutno izvajajo. Lidija Buser SVETOVNI DAN ŠTUDENTOV Nacisti so 17. novembra 1939 zavzeli študentske domove praške univerze. Več kot 1200 študentov so deponirali v koncentracijska taborišča, devet njihovih predstavnikov ubili na mestu, univerzo pa zaprli in jo dali v uporabo nemškim okupacijskim silam. Študentje iz vse Evrope so zbežali v London, kjer je mednarodni študentski svet 17. november razglasil za svetovni dan študentov. Na ta dan so se tudi kasneje zgodili za študente pomembni dogodki. 17. novembra 1973 so tanki in oborožene sile grške vojaške hunte štiri dni in noči napadali zgradbo atenske politehnike, v katero so se zabarikadirali študentje. Natančno število ubitih študentov ni znano, kot tudi ne število študentov, ki so jih po zavzetju odpeljali na mučenje. Vendar pa je ta upor študentov predstavljal začetek konca diktature, ki se je končala julija naslednje leto. Zaradi teh dogodkov je Grčija ta dan tudi uradno razglasila za dan grških študentov. 17. november 1989 se je upor zgodil tudi na Češkoslovaškem. Češki in slovaški študenti so se namreč uprli državi, ki je želela zatreti študente in njihova nasprotovanja komunističnemu režimu. Njihov upor je predstavljal začetek tako imenovane žemetne revolucije na Češkoslovaškem, ki je pripeljala do padca režima. Tako na Češkem kot Slovaškem se teh dogodkov spominjajo z dnevom boja za svobodo in demokracijo. Vsi ti dogodki pa še vedno navdihujejo študente povsod po svetu v njihovih prizadevanjih za demokratično izobraževanje in demokratično družbo. Svetovni dan študentov je tako postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu. Povzetek pripravila Vera Štante Skok 4 NOVEMBER 2008 NOVA ASFALTNA ODSEKA V dneh, ko smo vsi zazrti v nadvoz Lipa in ga občudujemo, kako dobiva svojo podobo ali pa zavoljo njega živčno čakamo v vrsti pred dolgo zaprtimi zapornicami ter se v mislih sprašujemo, kdaj bomo prišli na glavno cesto, so se v občini Štore asfaltirali manjši odseki cest. Ti odseki imajo nedvomno velik pomen za njihove uporabnike. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Cesta v naselju Žerovišče Vrednost celotne investicije: 42.318,86 EUR. Od tega: • proračun občine Štore: 15.131,02 EUR, • občina Štore – prijava na povabilo k oddaji projektov za sofinanciranje investicij s strani službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko: 27.187,84 EUR. Dolžina obnovljene ceste: 260 m. Izvajalec del: PGP-GRAD d.o.o., prevozi, gradbeništvo, trgovina in storitve d.o.o. Cesta v naselju Nad stolarno Vrednost celotne investicije: 37.665,36 EUR. Od tega: • proračun občine Štore: 7.018,52 EUR, • občina Štore – prijava na povabilo k oddaji projektov za sofinanciranje investicij s strani službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko: 27.187,84 EUR, • prispevek krajanov: 3.459 EUR. Dolžina obnovljene ceste: 305 m. Izvajalec del: Zemeljska dela, Zvonko Kresnik s.p. Marsikdo izmed vas se bo spraševal, kje neki je ta cesta v naselju Nad stolarno. V ta namen sem obiskal zakonca Vovk, ki sta mi z veseljem pokazala in z navdušenjem pripovedovala o njihovi težko pričakovani cesti. V ta del občine Štore sta se preselila leta 1967 v novo zgrajeno hišo. Tako kot skoraj povsod sta tudi sama imela večne težave s cestno povezavo do hiše. Kanček upanja, da bodo dobili asfaltno prevleko ceste, sta imela pred devetimi leti, ko so bile pripravljene vse podlage. Pa je prišlo neurje in z njim je v dolino odneslo tudi gramoz. Upanje za asfaltiranje se je povrnilo v letošnjem letu, vendar obljubam nista verjela, dokler se na gradbišču niso pojavili delovni stroji. Izvedba se je odvila zelo hitro in tri družinske hiše so jo lahko začele uporabljati že od sredine oktobra naprej. Se pa novi cestni odsek navezuje na celjsko stran in je na meji občine Štore. Da pa bo vožnja resnično gladko tekla, so naredili tudi otvoritveno slovesnost, in to kar pri Vovkovih. Zakonca Vovk se v imenu vseh uporabnikov nove ceste zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji asfaltiranja omenjene ceste. Dušan Volavšek ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo županu občine Štore g. Miranu Jurkošku in občini Štore za asfaltiranje dela ceste Šentjanž - Žerviše. Vsi krajani smo vam hvaležni in veseli, da ste nam izboljšali prehod v naš kraj. Hvala vam, krajani Žerviš 5 NOVEMBER 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN SPET SE JE PREDSTAVILO »PODEŽELJE V MESTU« Že tradicionalna prireditev »Podeželje v mestu« na Glavnem trgu v Celju prvo sredo v oktobru je tudi letos privabila številne obiskovalce. Tema letošnje prireditve je bila: pira in ostala stara žita v prehrani sodobnega človeka. V dopoldanskem času je bilo v Celjskem domu predavanje na temo pridelave žit skozi zgodovino in uporabe pražit v sodobni kuhinji. Udeležencev je bilo 80, od tega večina dijaki srednje zdravstvene šole. Po predavanju so si lahko ogledali razstavo Od zrna do krožnika, en razred dijakov pa smo peljali tudi v Soržev mlin v Polže. Stojnice s ponudniki, ki že vrsto let ponujajo svoje dobrote, so ves dan privabile številne obiskovalce. V popoldanskem času so se predstavili ljudski pevci in godci s širšega območja. Organizatorji Zavod Celeia Celje, Društvo »Raznolikost podeželja«, Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev »Deteljica« in Zavod za gozdove Slovenije pa že razmišljamo, kako v bodoče privabiti še več obiskovalcev, saj je namen prireditve ne samo predstaviti dejavnosti na podeželju, ampak potrošniku približati pridelke in izdelke z območja, saj je hrana, pridelana v bližnji okolici, kupljena pri kmetu, brez posrednikov, višje kakovosti. Ponudniki so predstavljeni v katalogu Ponudba našega podeželja, ki smo jo delili obiskovalcem na prireditvi, objavljena pa je tudi na internetnih straneh naših štirih občin. Vabljeni, da obiščete stojnice na tržnici v Celju, Laškem, Vojniku ter centru Mercator ob torkih popoldan, lahko pa kmetije tudi obiščete. Tako boste spoznali še marsikaj, kar ponuja naše raznoliko podeželje. Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, upravljavec društva SVETOVNI DAN MATERINŠČINE Svetovni dan materinščine je leta 1999 razglasil UNESCO. Svetovni dan materinščine se obeležuje 21. januarja vsako leto v deželah UNESCA ter njegovih inštitutih in centrih širem sveta. Dan je namenjen pospeševanju zavedanja pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter spodbujanju večjezičnosti. 21. januar je bil izbran za svetovni dan materinščine kot spomin na protestni shod pakistanskih študentov leta 1952, ki ga je pripravilo jezikovno gibanje kot odgovor na zakonsko zaukazano uporabo jezika urdu ne celotnem območju Pakistana. Protestni shod je pakistanska policija prekinila s streljanjem na množico protestnikov in jih pri tem več tudi ubila. Povzetek pripravila Vera Štante Skok 6 NOVEMBER 2008 KMALU PRIČETEK IZVAJANJA »LEADER« PROJEKTOV NA NAŠEM OBMOČJU Društvo »Raznolikost podeželja«, ki predstavlja lokalno akcijsko skupino (v nadaljevanju LAS) za izvajanje pristopa Leader na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, je na podlagi vloge, vložene aprila 2008, v začetku julija dobilo odločbo o dodelitvi statusa delujoče LAS. Območje LAS obsega 373,1 km2 in ima 35.862 prebivalcev (prebivalci mesta Celje so odšteti). Na podlagi teh dveh parametrov in ocene lokalne razvojne strategije razvoja podeželja so bila LAS-u dodeljena sredstva za leto 2008 za sofinanciranje vodenja LAS, pridobivanje strokovnih znanj in animacijo območja v višini 21.492,00 €, za sofinanciranje izvedbe projektov lokalnih razvojnih strategij in projektov sodelovanja pa 90.826,00 €. LAS je že vložil tudi tako imenovani letni izvedbeni načrt za leto 2008. Takoj, ko bo potrjen, bomo pričeli z izvajanjem projektov, ki so bili izbrani na podlagi javnega poziva za leto 2008. Ti projekti so: 1. projekt z naslovom Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, katerega nosilec je koroško-šaleški jamarski klub 'Speleos-Siga' Velenje. Na območju občin je registriranih 26 kraških jam. Vse so naravne vrednote državnega pomena. Nekatere med njimi ležijo znotraj ekološko pomembnih območij, Nature 2000 ter znotraj vodovarstvenih območij. Jame bodo ponovno raziskali, dokumentirali, določili njihovo lego. Natančno določene lege vhodov jam in podatki o jamah bodo koristile upravljalcem vodnih virov, izdelovalcem tematskih pohodnih, kolesarskih, učnih in drugih poti, upravljavcem naravnih vrednot, turističnim ponudnikom. Grožnja na poti trajnostnega razvoja ter zdravega in kvalitetnega življenja posameznika so tudi divja odlagališča odpadkov v kraških jamah, ki predstavljajo grožnjo virom pitne vode. Vzpostavili bodo digitalni kataster divjih odlagališč NOVEMBER 2008 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Soržev mlin v Polžah odpadkov v jamah. Za divja odlagališča bodo skušali opredeliti vpliv na okolje ter predlagali način sanacije. Z osveščanjem javnosti bodo pomagali pri preprečevanju nadaljnjega obremenjevanja jam ter s tem tudi pitne vode. 2. projekt z naslovom Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju, katerega nosilec je KGZS-Zavod Celje. V okviru projekta želijo na območju štirih občin Celje, Laško, Štore in Vojnik razviti ponudbo učnih in oglednih vsebin na podeželju za vrtce, šole in ostale obiskovalce. Po preučitvi ponudbe tovrstnih vsebin na podeželju želijo oblikovati mrežo primernih ponudnikov učnih in oglednih vsebin na podeželju, ki jih bomo smiselno vključili v izobraževalni program vrtcev in šol ter tudi v turistično ponudbo kraja. Za ponudnike na podeželju se bodo izvedla tudi potrebna izobraževanja za boljše komuniciranje z obiskovalci in za lažje delo s ciljnimi skupinami (otroci, mladostniki, individualni gostje). Ob koncu projekta se bo za nove ponudnike izvedla promocija njihove ponudbe s pomočjo zloženk, objave v lokalnih medijih, pilotnih ogledov na nekaterih kmetijah in z novinarsko konferenco. 3. projekt z naslovom Revitalizacija kulturne dediščine, katerega nosilec je zavod Porta B. Na območju je veliko (ne) materialne kulturne dediščine. Zato je potrebno v regiji oblikovati pozitiven pristop za revitalizacijo in vsebinsko oživitev vseh potencialov naravne in kulturne dediščine. Samo tako bodo omogočili enakomeren razvoj celotnega področja, ki temelji na ohranjanju in revitalizaciji dediščine ter njeni vključitvi v dopolnilne ali osnovne dejavnosti na podeželju. Del dediščine danes je kot tak ovrednoten, del še čaka na vrednotenje. Del spomenikov je zaščitenih in v fazi obnove, del še čaka na razglasitev ali obnovo. Nekateri nosilci nematerialne dediščine so evidentirani in jim dediščina predstavlja osnovo dopolnilne dejavnosti – nekatere še bodo evidentirali. Določena premična dediščina je zbrana – vendar ni strokovno obdelana. Pojavljajo se pobude po kvalitetni prezentaciji. Cilj tega projekta je s pomočjo projektnih 7 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI vsem starostnim skupinam, od otrok v vrtcih do upokojencev, projekt je dostopen vsem, ne glede na spol ali socialni status, prilagojen tudi osebam s posebnimi potrebami (gibalno ovirani, slepi ali slabovidni). Ker v sodobnem svetu brez spletne strani ne gre, bodo temu sledili tudi čebelarji in pripravili ter vzpostavili spletno stran, ki bo predstavljala njihove aktivnosti skozi projekt, saj bo s tem informiranost bistveno boljša in širša, možna bo tudi medsebojna komunikacija, predvsem pa je ta medij lahko dostopen skoraj vsem. Blagotinškov čebelnjak v Jagočah (foto Jože Blagotinšek) aktivnosti in strokovno obdelane dediščine ter pripravljenih posameznih projektov revitalizacije omogočiti vključitev dediščine v dopolnilne ali osnovne dejavnosti na podeželju znotraj območja LAS. 4. projekt z naslovom Spoznajmo čebelarsko dediščino, katerega nosilec je Čebelarsko društvo Laško. Čebelarji želijo aktivno prispevati k osveščanju in izobraževanju širše javnosti o pomenu čebelarstva in zdravilnosti slovenskega medu ter s tem prispevati k prenosu znanja in izkušenj, k dinamičnemu razvoju turistične dejavnosti in nadaljnjemu razvoju dopolnilnih dejavnosti na podeželju, s tem pa tudi prispevati k trajnostnem razvoju našega območja, ki skrbi tudi za blagostanje narave in prihodnjih generacij. V ta namen bodo pripravili številne delavnice, predavanja, strokovna vodenja po razstavah medonosnih rastlin in sodelovali na številnih prireditvah, ki imajo v svojem poslanstvu promocijo zdravja in kulturnega izročila naših prednikov. Vse te aktivnosti so namenjene Skupna vrednost vseh projektov je 105.897,57 €, od tega pričakovana Leader sredstva 90.826,00 €, sredstva občin pa 15.071,57 €. Več informacij o delovanju društva lahko dobite na sedežu društva, o projektih pa tudi pri nosilcih projektov. Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, upravljalec društva SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE HOLOKAVSTA Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na svojem zasedanju 1. novembra 2005 z resolucijo 60/7 proglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega holokavsta. €Tragedija holokavsta je brez primera. Moramo se ga spominjati s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Judov in ostalih manjšin so bili umorjeni na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.€€ (nagovor generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, 27. januar 2006) 27. januar je za vsakoletni svetovni dan spomina na žrtve holokavsta izbran kot dan zloma in prekinitve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. Povzetek pripravila Vera Štante Skok 8 NOVEMBER 2008 MINISTER ERJAVEC PODELIL VISOKO PRIZNANJE SREČKU KRIŽANCU V širši javnosti je aktivnost štorskih veteranov, častnikov in borcev poznana že precej časa. Od njihove ustanovitve v letu 2000 in do danes so na Svetini organizirali že osem regijskih veteranskih srečanj, pridobili svoj društveni prapor in spominsko ploščo na Vrunčevem – lovskem domu na Svetini. Posebno skrb namenjajo sodelovanju s sosednjimi stanovskimi društvi, veterani, častniki in borci ter lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Zelo uspešni pa so prav v sodelovanju s slovensko vojsko in policijo. S predstavitvijo svoje tehnike so oboji že večkrat sodelovali v športnem parku na Lipi in na omenjenem veteranskem srečanju na Svetini. S svojim marljivim delom pa so si letos pridobili tudi svoje prepotrebne prostore. Tako so v celoti obnovili strelišče za zračno puško v Štorah in v njem uredili tudi prostore za svoje delovanje. Zato ni naključje, da so na Ministrstvu za obrambo RS lani še posebej izpostavili odlično sodelovanje Slovenske vojske z veterani in častniki Štor. Ob obisku v Štorah septembra letos je ministre Karel Erjavec predsedniku zgoraj omenjenih društev, gospodu Srečku Križancu, podelil visoko priznanje Slovenske vojske. ZGODILO SE JE... ŠTORSKI OBČAN Nina Križanec GOBARSKI PIKNIK V ŽLAJFI 30. avgusta je bilo v Žlajfi ponovno veselo. Domače športno društvo je skupaj z društvom upokojencev Štore organiziralo gobarski piknik. Že dopoldne smo se zbrali člani društva, da smo pred prihodom udeležencev piknika skuhali gobjo juho in pripravili odojka za peko. Gobarska strokovnjaka Drago Flis in Tine Sivka pa sta poskrbela za razstavo gob, ki sta jih potem tudi predstavila. Med množico različnih, nam najbolj poznanih gob, kot so pravi goban, lisičke, golobice, turki, pa so bile očem najlepše prav tiste najbolj strupene. Pri tem mislim predvsem na rdečo mušnico, panterjevo mušnico in vražjega gobana. Spoznavanje gob, ne le užitnih, ampak tudi neužitnih, še posebej pa strupenih - smrtno NOVEMBER 2008 nevarnih, nas varuje pred zastrupitvijo in širi naše splošno znanje. Gobarstvo se je tudi pri nas močno razmahnilo, vedno več je ljudi, ki hodijo v naravo, v gozdove in prav zato je dobrodošlo tako druženje in vsaka strokovna razlaga. Ampak nismo ostali samo pri gobah. Ko smo napolnili naše želodčke tudi z drugimi dobrotami, smo se preizkusili v spretnostnih igrah, nato pa ob zvoku harmonike zaplesali. Naši prijatelji iz upokojenskega društva so povabili gospoda Rudija Močnika, ki je poskrbel, da so se tudi najstarejše udeleženke zavrtele. Našemu vabilu se je odzval tudi gospod župan Miran Jurkošek, ki je v pozdravnem govoru pohvalil tovrstno sodelovanje med društvi v občini. Pesem in petje sta ob spremljavi harmonike in kitare donela v Žlajfi še dolgo v noč. In prav je tako, saj množičen odziv pri obeh društvih pove, da si takih druženj želimo, upamo, da bomo tak ali pa podoben piknik ponovili tudi naslednje leto. Predsednik športnega društva Zdravko Romih 9 ZGODILO SE JE... ŠTORSKI OBČAN ZBIRALIŠČE ČAROVNIC JE TUDI V ŠTORAH v depojih graškega muzeja, kar priča o njihovi prisotnosti tudi prav na naših tleh) se je namreč leto začelo našega 1. novembra, takrat se je tudi končala “doba sonca” in začel “čas teme in mraza”. Kelti so verjeli, da v tej noči padejo vsa pravila narave in da se to noč združita svet živih in mrtvih. 31. oktobra so tako ugasnili ogenj v hišah in se pogršali na različne načine, da ne bi bili zanimivi za duše mrtvih in se le-te ne bi vselile v njihova telesa. Kasneje so ozemlje Keltov zasedli Rimljani in prinesli s sabo svoj praznik, ki se je dogajal ravno v tistem času. Od Keltov so prevzeli navado preoblačenja, niso pa verjeli, da se bodo v njih tisto noč naselili duhovi, če se ne bodo oblekli v pošasti. Čeprav pravijo, da se z okultnimi zadevami ni dobro igrati, je člane Turističnega društva Štore zanimalo, ali je resnično mogoče z določenimi uroki in vražami na ta dan priklicati čarovnice oz. bitja, ki v tej noči strašijo in opominjajo svet, da tudi ona obstajajo, pa čeprav jih lahko vidimo in slišimo le ob njihovem prazniku. Zadeve so se lotili zelo strokovno. Strokovno? Na pomoč so poklicali najboljšega učenca čarovniške šole, nikogar drugega kot slavnega »Hariya Putra«, ki je na to noč s svojimi vražami pomagal priklicati najbolj mračna bitja območja okultnega sveta. 10 Čeprav s strahom se je pričelo poskusno rajanje čarovnic v Štorah, na tajnem mestu so bile zbrane čarovnice, iz gozda in okolice so prinašale sestavine za pripravo čarovniškega napitka. Iz lonca se je kadilo, širile so mamljive vonjave, bilo je čarobno. Poskusno rajanje je obrodilo sadove, na tajnem mestu se je zbralo vse, ki ima to noč še posebno moč, rajali so duhovi, pa netopirji, pajki so pletli svoje mreže, zbrale so se čarovnice, čarovniki … Začarani smo z njimi rajali tudi mi in se čisto potiho dogovorili, da podobno rajanje organiziramo tudi drugo leto, če bo šlo, pa je največ odvisno od ČAROVNIJE. Pa čisto zares Vse večja pozornost in vseslovenska komercializacija raznih praznovanj, v zadnjem primeru t.i. noč čarovnic oz. halloween, ki mu nekateri niso naklonjeni predvsem zaradi tega, ker naj bi šlo le še za eno marketinških potez trgovcev in vzpodbujanja nasilja, lahko privede tudi do čisto zgodovinskih spoznanj. Če pogledamo na praznovanje z druge strani, torej ne čez trgovinski pult, pridemo do zgodovinskih dejstev o tem, kako in zakaj noč čarovnic. Pri internetni raziskavi sem naletel na kar nekaj člankov in informacij o tem, kako daleč v naše območje segajo tovrstne šege in običaji. Kakor pravijo zgodovinski zapisi, so se na ta dan, daleč od nas, tako geografsko kot časovno, dobili Druidi in s kresom, dajatvami bogovom in plesom okoli ognja počastili prihod njihovega novega leta. V keltski kulturi (ostanki iz obdobja Keltov, najdeni na Pečovju, se nahajajo Naziv “halloween” izhaja iz besedne zveze “All Hallow’s Eve” ali na kratko “Hallowe’en”, včasih ga poimenujejo še “All Saints’ Eve”. To je torej večer pred dnevom vseh svetih. Ta naziv je sicer posledica pokristjanjevanja v Angliji. Tipični barvi noči čarovnic sta oranžna in črna. Obe barvi izhajata še iz časov Keltov. Oranžna je pri njih simbolizirala barvo zrelih poljščin in konca njihovega poletja (doba sonca), črna pa temo zime oziroma temačnega in mrzlega obdobja. Praznik halloween so v Severno Ameriko prenesli Irci okoli leta 1840. Irska legenda pravi, da je nek moški po imenu Jack prelisičil samega Hudiča, ko ga je na noč vseh svetih spravil splezati na drevo, na katerega je vklesal en križ. Tako Hudič ni mogel z drevesa in je obljubil Jacku, da ga bo pustil pri miru za vse večne čase, če ga spusti dol. Po Jackovi smrti ta ni šel v nebesa, saj je bil v življenju velik nepridiprav, vendar niti v pekel ni mogel, saj je prelisičil Hudiča. Zato mu je ta ponudil en košček gorečega pekla, da si lahko sveti v mraku, ki ga je obdajal. Da bi ogenj trajal dlje, je Jack izdolbel veliko NOVEMBER 2008 repo in ga vstavil vanj. Po izročilu so torej na Irskem svetilke izdolbli iz rep, v Ameriki pa je bilo na pretek veliko buč, zato so tam uporabili kar te. Med informacijami, ki pojasnjujejo obstoj tega praznika je bilo razbrati nekaj res zanimivih argumentov za in proti tovrstnemu praznovanju. Avtorji, ki so proti praznovanju noči čarovnic, v svojih spisih navajajo informacijo o tem, da smo bili tudi v Sloveniji v določenem zgodovinskem obdobju podvrženi množičnemu sežiganju čarovnic na grmadah. Pravzaprav ni šlo za čarovnice, temveč nedolžne ženske, največkrat žrtve raznih spletk ter laži drugih ljudi. Razlogov za »greh«, ki jih je pripeljal do grmade, je bilo na pretek. Da so jo obtožili, da ima oseba čarovniške sposobnosti, je bilo dovolj že to, da so nekatere ženske zavidale lepoticam, ki so osvajale moška srca, prav tako so lahko imeli dovolj močan interes tudi razočarani snubci. Včasih so ženske že kar po zaslišanju posadili na grmade ter prižgali ogenj. Lahko so bili še bolj izvirni in dodajali še mučenja, sekanje glav, odiranje pri živem telesu ... V tistih časih ženske res niso smele izstopati ali kako drugače užaliti drugih, ker se jim je lahko kar hitro pokadilo pod nogami. Močno vlogo pri tem naj bi imela cerkev. Tovrstne poboje so združevali z inkvizicijo ter še bolj utrjevali strah pred neznanim v ljudeh. Avtor članka, na podlagi katerega je nastal ta povzetek, se je odločil bojkotirati »praznovanje pobojev«, kot sam pravi tem obredom, ter še večje zaničevanje žensk. V Sloveniji uradno ne praznujemo noči čarovnic, vendar ta ameriško-irska navada postaja priljubljena tudi pri nas. Na večer pred vsemi svetimi (dnevom spomina na mrtve) širom po državi organizirajo razne tematske zabave in dokler gre za pravo zabavo, bom na zabavah tudi sam. ZGODILO SE JE... ŠTORSKI OBČAN Emil Kačičnik KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH V OBČINI ŠTORE Foto: Adela Tovornik - Vlašič Tako kot vsako leto je bila v občini Štore tudi letos organizirana komemorativna svečanost ob spominu na mrtve. Kot običajno sta bili organizirani dve komemoraciji. Prva je potekala ob 12. uri pri osnovni šoli na Lipi, kjer so pred spominskim obeležjem učitelji in učenci kot ponavadi zelo lepo pripravili izjemno bogat kulturni program. Druga komemoracija pa je bila v popoldanskem času, in sicer ob 16.30 uri na Svetini pred spomenikom, ki je posvečen tridesetim padlim partizanom v času NOB in aktivistom OF. Komemoracije so se udeležili člani borčevske organizacije, ki so v spomin na vojne žrtve položili venec in prižgali sveče. Posebne zahvale za izvedbo NOVEMBER 2008 obeh komemoracij so deležni občina Štore, župan g. Miran Jurkošek, podžupan g. Jani Jurkošek, ravnatelj in profesorji ter učenci osnovne šole, pripadniki slovenske vojske, ZZB za vrednote NOB, OZVVS, OZSČ, policijska veteranska organizacija SEVER za celjsko območje, praporščaki in pevci ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, ki so pod vodstvom gospe Radice Kragelj pripravili in izvedli izjemen izbor pesmi ter recitacij. Predsednik veteranskih organizacij občine Štore 11 ZGODILO SE JE... ŠTORSKI OBČAN OBISK PRI NEKDANJEM SODELAVCU RUDIJU PLANKU Srečko Križanec Kam le čas beži, kam se mu mudi … Tako nekako zveni začetek tiste lepe pesmi, ki jo izvaja ansambel »Štirje kovači«. Ja, res je, čas nam tako hitro mineva, da se tega preprosto ne zavedamo dovolj. Z nekoliko slabe vesti, da tega nisem storil že prej, sem se odločil obiskati svojega delovnega tovariša Rudija Planka, ki je doma iz Drage. Pred mnogimi leti sva skupaj delala v oddelku kontrole kakovosti. On je bil kontrolor v stari valjarni. Narava mojega dela je bila takšna, da sem moral zjutraj najprej prevzeti material pri njem. Poleg tega, da je bil zelo dober in pošten delavec, je bil tudi odličen gostitelj, saj me je vedno pričakala skodelica okusne kavice, ki jo je znal odlično pripraviti. V nepozabnem spominu pa mi bo vedno ostal kot človek, ki je v svojem življenju veliko garal in vse, kar si je ustvaril, si je ustvaril s svojimi pridnimi rokami. Odkrito moram priznati, da sem ga neizmerno občudoval, ko nam je razlagal, kako je gradil hišo in kako je kmetoval. Takrat še ni bilo cest in vse, kar je bilo potrebno spraviti na parcelo, je bilo potrebno znositi. Koliko zmore človek, si je pravzaprav težko predstavljati. Odlično je znal združiti svojo skoraj nadnaravno fizično moč in svoj močan značaj, o katerem jaz rad večkrat poudarim, da gre za železarsko trdoživost in štorsko trmo. Rudi je bil nekoč tudi zelo strasten kadilec. Iz 40-60 pokajenih cigaret na dan se je čez noč odločil, da preneha s kajenjem. Uspelo mu je. To je krasen zgled za kadilce in za tiste, ki se želijo kajenja popolnoma odvaditi. Ko je Rudi pred mnogimi leti odšel v pokoj, sva se bolj poredko videvala. Večinoma na pokopališču na Teharjah, kjer sta z ženo redno obiskovala grob prerano umrlega sina Rudija. Človeška usoda je včasih res kruta in neizprosna. Spominjam se ga, kako je na videz hrabro prenašal izgubo svojega sina, hkrati pa se z globoko bolečino v srcu posvetil svoji družini in svojemu mlajšemu sinu Romanu, da ga je spravil do poklica. Koliko energije je imel Rudi v sebi, ve seveda samo on in tisti, ki smo z njim skupaj delali. V rani mladosti je včasih odšel na nogometno igrišče v Kurji vasi in na kopanje v Voglajno na Opoki. Seveda pa si leta in bolezen ponavadi radi podajajo roke. Tako se ne ozirajo na preteklost in na minulo opravljeno delo ter ne vprašajo, kdo si in kaj si počel v mladosti. Tako je tudi našega Rudija doletela bolezen, ki pa jo hrabro premaguje. Čas si krajša z branjem in gledanjem televizije, iskreno pa se razveseli tudi vsakega obiska. Zelo rad ima svojo družino, ki mu neizmerno stoji ob strani. Ob odhodu sem Rudiju obljubil, da ga bom še prišel obiskat. Rudi nam je lahko vsem za zgled, saj je poln optimizma, vztrajnosti in dobre volje. Dragi Rudi, samo tako naprej in ponosen sem, da sva bila nekoč sodelavca in vedno iskrena prijatelja. Srečko Križanec 12 NOVEMBER 2008 K O R A K I , KORAKI … Napoved za sončen oktobrski dan je kar sama vabila v naravo. Ljudje so hiteli obirat zadnje grozdje, sladki mošt je klical po pečenem kostanju in tudi kakšna goba je pritegnila izostren pogled. Poleg vsega pa je bilo mamljivo še vabilo TD Štore, da se udeležimo Alminih dnevov na Svetini. Zaradi goste megle v dolini smo štorski planinci naš odhod na Svetino nekoliko zamaknili, s tem pa smo se že vnaprej odpovedali startu na 23 000 korakov okrog Svetine. Korakom vseeno nismo prizanesli, saj smo jih tja in nazaj najbrž napravili še enkrat toliko. Mahnili smo jo namreč pod Srebotnikom mimo Marije, nekateri pa so si podaljšali pot še čez Srebotnik. Vračali pa smo se skozi Žerviše in Žlajfo v Laško vas. Svetina nas je pričakala obsijana s soncem in odeta v oranžno-rjave jesenske barve. Ljudje so se po maši še sprehodili med stojnicami, naključni sprehajalci in pohodniki pa so tudi prihajali z vseh smeri. Bogato obložene stojnice z domačimi pridelki in izdelki so privabljale bolj občudovalce kot kupce. Prava atrakcija pa je bila Kuhinja pod kozolcem, kjer so se tekmovalne skupine trudile skuhati kar najboljši golaž, ob tem pa so ponujale še druge dobrote z željo, da pridobijo čim več odjemalcev in s tem več točk za čim višjo uvrstitev na tekmovanju. Tudi z zunanjo podobo niso varčevali, saj so si nekatere skupine oskrbele izvirne delovne obleke. Bilo je zelo živahno. Iz kotličkov je omamno dišalo. Nastopili so pevci vokalne skupine Lipa, zaplesali so plesalci skupaj z godci iz Laške vasi, pomerili pa so se tudi obiskovalci v pogumu za javni nastop na plesišču in si prislužili spominske nagrade. Nedelja je bila bogato izpopolnjena s spomini na svetovno popotnico, ki si je po samotnih popotovanjih za svoje zadnje počivališče izbrala prav Svetino. Pohodniki še nismo obredli pol sveta kot Alma, smo pa preživeli še en lep dan ob več tisoč korakih po naši občini. Po treh urah mešanja se je komisija odločila, da lahko prične z ocenjevanjem. Po odvzemu vzorcev so prišli na vrsto še lačni obiskovalci. Kar prehitro so se kotlički izpraznili. Dovolj je bilo, da si poskusil vsaj kakega. Vsi smo si bili edini, golaži so odlični. Vsak je po svoje zelo dober, ker je tudi vsak nekoliko drugačen, kot je drugačna kuharska ekipa, ki ga je mojstrsko in umetniško oblikovala. Ob vsem tem vrvežu pod kozolcem pa je bilo živahno tudi na prizorišču med stojnicami. Da so nas zbezali iz naših brlogov, so zaslužni tudi prizadevni člani TD Štore. Za lep dan v spomin na Almo se jim v imenu štorskih planincev in naših prijateljev, ki so bili navdušeni nad prireditvijo, najlepše zahvaljujem in jim želim še veliko uspešnih srečanj. O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN PD Železar Štore Jožica Krajnc IZLET ŠTORSKIH BORCEV IN VETERANOV V PREKMURJE Udeleženci lanskega izleta smo tudi letos že kar z nestrpnostjo čakali, kdaj nas bo predsednik društev obvestil, da je tudi letos pripravil kaj lepega. Kot vedno, nas je gospod Srečko Križanec razveselil z izredno dobro organiziranim izletom v prelepi del Prekmurja. V soboto, 18. oktobra ob 8.uri, smo se zbrali na postaji v Štorah, kjer nas je čakal avtobus. Že kar na začetku se je videlo, da bo to izlet, poln smeha in dobre volje. Naša prva postojanka je bilo Bukovniško jezero, znano po svojih energijskih točkah. Seveda smo si vsi želeli napolniti baterije s pozitivno energijo. Polni novih moči smo se odpravili proti Lendavi. V Grajski kleti NOVEMBER 2008 so nam pripravili degustacijo njihovih zelo dobrih vin in moški so strokovno ugotovili, da to popolnoma drži. Priznati pa moram, da tudi ženskemu delu družbe degustacija ni bila odveč. Po poizkušanju vin pa nam je dobro šel v tek tudi pristen prekmurski bograč. Polnih želodcev smo se počasi odpravili nazaj proti Štoram, vendar našega druženja še zdaleč ni bilo konec. Da je bilo na avtobusu, ki je bil poln do zadnjega sedeža, zelo veselo, pa sta poskrbela tudi naša odlična muzikanta. Odpeljali smo se na Svetino, v Almin dom in tam se je veselje nadaljevalo. Pogostili so nas z zelo okusno večerjo. Po večerji pa se je naše druženje nadaljevalo tudi s plesom, saj so ob igranju naših muzikantov marsikoga zasrbele pete. Hvala g. Srečku Križancu za zares prijetno preživet dan in upamo, da nas v naslednjem letu zopet razveseli z novim izletom. Zvezdana Holcinger 13 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 14 100. OBLETNICA ROJSTVA ŠTORSKIH GLASBENIH USTVARJALCEV AVGUSTA CERERJA IN AUGUSTA ULAGE Potekala je v organizaciji Kulturnega društva Štore – vokalne skupine Lipa, v kulturnem domu v Štorah. Člani kulturnega društva so v ta namen v preddverju dvorane kulturnega doma pripravili razstavo o življenju in ustvarjalnosti obeh zborovodij, ki sta v svojem obdobju živela in tudi delovala v Štorah. Čeprav so bile Štore izrazit industrijski kraj, so poleg razvoja industrije doprinesle tudi k razvoju kulturne dejavnosti. Tako so se v določenem zgodovinskem obdobju v Štorah ustanovila društva, ki so uspešno povezovala kulturo in ljubiteljsko dejavnost v kraju. V Štorah so v prejšnjem stoletju delovale pevske zasedbe, tamburaški orkester in gledališka skupina. Že takrat so si morala društva za delovanje sama izboriti svoj prostor in tudi finančna sredstva za delovanje. Velikokrat je nastopila kriza zaradi tega, a društva so vztrajala in iskala ter našla rešitve. Pred leti je svoja vrata za kar dolgo obdobje zaprl tudi kulturni dom v Štorah, ki je bil dolgo resnični dom vseh kulturnih dogodkov v Štorah. K sreči je zgradba ponovno »ozdravela« in nekaterim društvom že odprla svoja vrata. In prav je, da se ob prav posebnih priložnostih spomnimo truda naših sokrajanov, očetov razvoja kulturnega življenja v Štorah in jim namenimo glasbeno zdravljico ter dokažemo, da smo plod njihovega dela, plod njihove ustvarjalnosti. Ta večer je bil članom vokalne skupine Lipa prav poseben večer, popestrili so jim ga svojci obeh zborovodij in veliko članov takratnih zborovskih zasedb, ki se jih nekateri še spominjajo: Svobode, Bodočnosti. Ta večer je marsikomu na lica pričaral nasmeh in na obraze ponos. Ni bilo tako, kot da bi se vrnili v zgodovino štorskega glasbenega ustvarjanja, bolj kot bi se pravkar začelo. S ponosom je Kulturno društvo Štore – vokalna skupina Lipa voščila dober večer svojim predhodnikom, ljudem, ki so ustvarjali in poustvarjali glasbeno – pevsko, ljubiteljsko kulturo v Štorah. Postali smo prijatelji, veseli, da so zadovoljni tisti, ki so pred nami dali za razvoj kulturnega življenja dobršen del svoje ljubezni. Oder kulturnega doma v Štorah se je zdel kot glasbeni oltar stoletja, pred katerim so se v dvorano in nazaj izlivala čustva vseh prisotnih. Nastal je trenutek. Trenutek, ki se mu reče kultura. Osvojena je bila publika, osvojeni so bil nastopajoči. Vse to je dokazalo še druženje v avli kulturnega doma Štore, ki je bila dodobra napolnjena. Dvorana se je zaprla, še dolgo pa smo s programom nadaljevali v avli, kjer so se nekateri tudi po nekaj desetletjih ponovno srečali v kraju njihovih začetkov. In zvenele so besede Svoboda – Bodočnost – Kulturno društvo Štore. Pa niso bili sami, ti iz Lipe, v goste so povabili obrtniški pevski zbor iz Šmarja pri Jelšah, na odru je podjetje Škrabl postavilo svoje znamenite mehanske orgle, na katere je mojstrsko zaigral organist iz Mozirja, tam je bilo tudi podjetje Bacchus, ki je njimi praznovalo svojo polnoletnost, 18. rojstni dan in seveda občina Štore, ki s polno podporo vzpodbuja tovrstne dogodke. Emil Kačičnik NOVEMBER 2008 ŽENSKE GASILSKE DESETINE PGD ŠTORE - LAŠKA VAS SPET USPEŠNE O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Po zadnji osvojitvi prehodnega pokala na meddruštvenem tekmovanju v Prožinski vasi pred dvema letoma, so se gasilke enote Laška vas pod mentorstvom poveljnika štorskega PGD Marjana Krajnčana zopet izkazale. Po skoraj dvomesečnih intenzivnih pripravah na provizoričnem poligonu v Žlajfi uspeh ni mogel izostati. Matičnemu gasilskemu društvu Štore in same sebi so z osvojenim drugim mestom na tekmovanju GZ Celje v Škofji vasi 21. 9. 2008 naredile veliko veselje. Ta uspeh je potrdil, da lahko z voljo in vztrajnostjo ter dobrim mentorstvom vsaka ekipa poseže tudi po najvišjem rezultatu. Vse pohvale ekipi in bodite složne tudi vnaprej. Anica Vengust BALINARSKI TURNIR V ŠENTJURJU V počastitev občinskega praznika so šentjurski balinarji organizirali balinarski turnir. Zelo smo bili veseli, da so povabili tudi nas, balinarje upokojence iz Štor. Tekmovalo je šest ekip in tudi tokrat smo se odlično odrezali, saj smo dobili pokal za osvojeno drugo mesto. Po razglasitvi rezultatov so nas tudi pogostili z dobro pijačo in jedačo. Med prijateljskim klepetom smo se dogovorili, da bomo v naslednji sezoni organizirali še več takšnih turnirjev, saj se ob športnem duhu krepi tudi prijateljsvo med nami. NOVEMBER 2008 Srečko Šoštarič 15 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN VAJA GASILCEV GASILSKE ZVEZE CELJE V PROŽINSKI VASI Letošnji oktober, mesec varstva pred požari, je bil posvečen varstvu pred požari v naravi. V Sloveniji je letno več tisoč požarov v naravi, vzroki zanje pa v večini primerov tičijo v človeški malomarnosti in neprevidnosti (kurjenje in požiganje v naravi, odmetavanje žarečih in gorečih predmetov, uporaba pirotehničnih sredstev …) Z namenom preverjanja usposobljenosti operativnih gasilcev za gašenje požarov v naravnem okolju je poveljstvo Gasilske zveze Celje, ki združuje 11 prostovoljnih gasilskih društev iz MO Celje in 3 prostovoljna gasilska društva iz občine Štore, pripravilo osrednjo vajo na območju Prožinske vasi. Vaja je potekala v petek, 17. 10. 2008 ob 17.00 uri. 16 Po scenariju vaje je prišlo do požara na gospodarskem poslopju na naslovu Prožinska vas 48. Lastnik je poklical na številko 112 (Regijski center za obveščanje – ReCO) in povedal, da je pri varjenju prišlo do požara v garaži, ki je del gospodarskega poslopja, ter da je v poslopju najbrž poškodovana oseba. Operater ReCO je takoj alarmiral enote PGD Prožinska vas, PGD Štore ter PGD Svetina. V občini Štore namreč velja dogovor, da se v primeru večjega požara ali v primeru, da je kdo poškodovan, takoj aktivira vsa tri društva, saj je le tako mogoče zagotoviti dovolj opreme za uspešno gašenje in reševanje. Ko je na kraj požara prispelo prvo vozilo PGD Prožinska vas, si je vodja intervencije ogledal prizorišče in pridobil potrebne informacije o dogodku od lastnika. Ker je bilo potrjeno, da je v objektu ponesrečenec, je takoj poklical reševalno vozilo, enotam, ki so medtem prispele na kraj požara, pa izdal potrebna povelja. V gasilstvu velja pravilo, da se najprej rešuje ljudi, nato živali in nazadnje še premoženje. Tako sta se dva gasilca, opremljena za vstop v zadimljen objekt, takoj lotila iskanja ponesrečenca, preostale enote pa so pričele z gašenjem objekta. Medtem se je s pomočjo vetra požar z ostrešja razširil v gozd, ki se nahaja neposredno nad gospodarskim objektom. Vodja intervencije je preko ReCO zahteval dodatne enote iz prostovoljnih gasilskih društev MO Celje. Prav tako so na pomoč prišli gasilci poklicne gasilske enote Celje, opremljeni z vozilom za gašenje požarov na težko dostopnih območjih. V času polnega gašenja požara je delo potekalo na 4 lokacijah, sodelovalo pa je 19 vozil in 90 gasilcev. Poleg gašenja gospodarskega poslopja je potekalo še gašenje travniško – gozdnega požara iz treh različnih smeri. Vodo za gašenje smo s pomočjo motornih brizgaln črpali iz Voglajne. Med gašenjem se je na strmem terenu poškodoval tudi gasilec, ki je bil z reševalnim vozilom odpeljan v zdravniško oskrbo, uspešno pa so rešili tudi ponesrečenca iz gospodarskega objekta. Po končani vaji je sledil ogled dela gasilcev, pospravljanje orodja in opreme ter zaključni postroj enot pred gasilskim domom v Prožinski vasi. Zaključka so se udeležili vsi v vaji sodelujoči gasilci, ocenjevalci vaje, predsednik in poveljnik GZ Celje, župan občine Štore in poveljnik civilne zaščite v MO Celje. Gasilske vaje v takšnem obsegu se navadno izvajajo enkrat letno, večkrat pa gasilci vadimo posamezne taktične nastope ter pridobivamo strokovna znanja. Pri večjih prikaznih vajah, kot je bila zgoraj opisana, je pomembno tudi to, da gasilci iz okoliških gasilskih društev spoznajo teren in posebnosti območja, po katerem se gibljejo v času vaje. Požari v naravi ter ostale elementarne nesreče zahtevajo namreč tudi zelo dobro poznavanje terena ter možnih dostopov na posamezne dele ter seveda varnih poti za umik. Zanimivo je, da večina gasilcev iz Celja ni vedela, kako se da s težko gasilsko tehniko sploh pripeljati na območje Prožinske vasi, kjer je potekal vaja. Most na Opoki omogoča le prevoz vozil do mase 7,5 t, ki jo vsa večja gasilska vozila krepko presegajo. Koliko časa pa je potrebno za pot skozi spodnje Štore do Kompol, še posebej v času prometnih konic, pa večina med nami tudi dobro ve. Na srečo se je vse opisano dogajalo le v vaji, smo pa gasilci dokazali, da znamo v primeru požarov ukrepati z razpoložljivo opremo ter poskrbeti za varnost ponesrečencev in njihovega imetja. Napake, ki smo jih storili pri vaji, bomo gasilci odkrivali ob analizi posnetkov in zapisov opazovalcev vaje. Če vas zanima karkoli v zvezi z gasilstvom ali če potrebujete nasvet, kako varno ravnati pri delu z ognjem in ostalimi nevarnostmi, proti katerim se bojujemo gasilci, pa vas vabimo, da nam postavite vprašanja in potrudili se bomo odgovoriti nanje. Na tem mestu se želimo gasilci PGD Prožinska vas zahvaliti Francu Gajšku za to, da nam je omogočil izvedbo vaje na njegovem gospodarskem objektu in v okolici njegove domačije. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Primož Kroflič, PGD Prožinska vas Foto: Rok Tržan NOVEMBER 2008 ŠTORSKI OBČAN Iz jutranje megle se rojeval čudovit sončen dan. Prav posebno smo ga doživljali vozniki, ki smo ta dan namenili vrstnikom, ki zaradi slabega zdravja ne morejo na izlete, ki jih organizira Društvo upokojencev Štore. Večina prostovoljcev pri projektu Starejši za starejše in še nekateri drugi odprtega srca smo z osebnimi avtomobili brezplačno popeljali starejše (ne glede na to, ali so člani DU Štore ali ne) proti Ponikvi. Najprej smo se ustavili na Slomškovi domačiji in prisluhnili zgodovini našega blaženega Martina Slomška. Vodja izleta, gospa Lamutova, je poskrbela, da nas je sprejel tudi župnik na Ponikvi in daroval sveto mašo. V daritvi smo se spomnili tudi tistih, ki jih je bolezen prisilila, da ostajajo doma. NOVEMBER 2008 Iz Ponikve smo se odpeljali na kmečki turizem Krošelj na skupno kosilo, ki pa ga je moral poravnati vsak sam. Za vse je bil ta dan nekaj posebnega. Vozniki so uživali ob pogledih na zadovoljne obraze tistih, ki so jih pripeljali in verjetno vsi razmišljali, kako malo je potrebno, da polepšaš trenutke vrstnikom. Tudi narava je pripomogla k vzdušju, saj je odeta v pisane barve, obsijane s soncem, omogočala pogled na našo čudovito pokrajino. Vozniki so bili: Cvetka Žnidar, Marica Pavlič, Alojz Kok, Stane Štefanec, Slavica Plahuta, Veronika Vrbnjak, Slavko Gajšek, Stanko Gajšek, Jurij Rom, Pavel Šuhelj, Marija Fridl, Marija Butinar, Marija Lamut in Ivanka Tofant. SREBRNE NITI STAREJŠI ZA STAREJŠE Vsem prisrčna hvala. Upajmo, da bomo z ljudmi odprtega srca podoben izlet lahko še kdaj ponovili. Ivanka Tofant 17 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN 18 DNEVNI CENTER Dnevni center je načrtovan v domu Lipa za 10 oseb. To je oblika dnevnega varstva v instituciji. Namenjena je posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oblike varstva, potrebujejo pa nadzor, pomoč ali organizirano obliko bivanja za določeno število ur dnevno. Uporabniki se dnevno vračajo domov. Storitev dnevnega varstva vsebuje tudi prevoz v varstvo in domov. Za dnevno obliko varstva se smiselno uporabljajo standardi, ki veljajo za celodnevno obliko varstva. Aktivnosti v dnevnem centru: • prevoz do in iz dnevnega centra, • organizirana prehrana, • zdravstvena nega, • terapija, • družabna srečanja, • organiziranje izletov, • rekreativne dejavnosti, • interesne dejavnosti, • začasno ali občasno bivanje. Dnevni center ponuja ustrezen prostor, čas, skrb in socialno okolje. Tu se starostnik srečuje s sovrstniki, dobi ustrezno pomoč in podporo za svoje težave in s tem kvalitetno preživlja svoj čas. Dnevni center s svojim programom povezuje uporabnike in jim daje občutek vključenosti in vrednosti. Skupina pozitivno vpliva na posameznikovo psihično stanje ter ga spodbuja pri nadaljnjem osebnostnem razvoju in je hkrati prostor, kjer lahko podeli svoje znanje in izkušnje s celo skupino. V programe dnevnega centra se bodo vključevali predvsem ljudje, starejši od 65 let. To so težje pokretni starostniki, ki potrebujejo stalno nego ali varstvo ter zdravstveni nadzor. V program se bodo starejši vključevali ne glede na izobrazbeno strukturo. Za vsakega posameznika bomo pripravili program dejavnosti, ki bodo prilagojene glede na zdravstvene ali druge ovire. Glede na potrebe in interese se lahko program dnevnega centra poljubno organizira. Dnevni center je glede na potrebe strukturiran tako, da omogoča nego za zahtevnejše uporabnike, saj poleg osnovnega prostora za dejavnosti in oskrbo nudi tudi 4 ležišča, tri obroke in odprtost od 7.00. ure zjutraj do 19.00. ure zvečer. Osnovni dnevni center bo organiziran kot prostor, v katerem potekajo različni animacijski programi in dejavnosti, v katere se uporabniki vključujejo dnevno. Poleg dejavnosti dnevni center ponuja tudi osnovno nego in dostavo dveh obrokov hrane (malice in kosila). V dnevni center je možno prihajati kadarkoli, odvisno od potreb in interesov posameznikov. Prihod v dnevni center ter odhod poleg starostnika samega lahko organizira center ali pa za to poskrbijo svojci. Metode dela V dnevnem centru se bosta prepletala predvsem dva načina dela. Delo s skupino – različne delavnice in dogodki, v katerih lahko sodeluje več ljudi s podobnimi interesi hkrati (predavanje – različne teme, vodenje in pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih …) Delo s posameznikom – pomoč, nega, svetovanje, spremljanje in načrtovanje dnevnih aktivnosti. Poleg dela s starostniki je cilj dnevnega centra medgeneracijsko povezovanje (delo s svojci in starostnikom). To pomeni, da center izvaja določene aktivnosti, v katere vključuje tudi svojce uporabnikov. Delo z lokalno skupnostjo – vzpostavljanje socialne mreže, vključevanje prostovoljcev in druge aktivnosti za aktivno vključevanje starejših v vsakdanje življenje. Kadri V dnevnem centru bo redno zaposlen vodja programa in negovalka (število negovalk je odvisno od števila uporabnikov). Aktivnosti bodo vodili prostovoljci in študentje različnih študijskih smeri, kot so: socialno delo, zdravstvo, delovna terapija, športna vzgoja, likovna pedagogika in podobno). Cilji dnevnega centra: • preprečevanje socialne izolacije, • aktivno in ustvarjalno preživljanje dneva, • kvalitetno in varno življenje, • odkrivanje novih interesov, • pomoč in samopomoč, • povezovanje različnih generacijskih skupin, • širjenje znanja, • optimističen pogled, • generacijsko povezovanje, • povezovanje lokalne skupnosti. Dnevni center bo arhitektonsko prilagojen za preprost dostop tudi tistim, ki so težje ali sploh niso samostojno mobilni. Prostor bomo oblikovali tako, da bo možno izvajati različne aktivnosti hkrati. Pohištvo bomo izbrali glede na funkcionalnost, tako da ga bomo lažje premikali po prostoru in prostor prilagodili vsaki aktivnosti posebej. Oblikovali bomo več kotičkov, tako da je možna realizacija več aktivnosti hkrati. Dnevni center bo imel: • pisarno vodje dnevnega centra, • ustrezne toaletne prostore (moški, ženski, invalidi), • prilagojeno kopalnico, • sobo za osebno nego (preoblačenje, umivanje), • prostor za aktivnosti, • čajno kuhinjo (za pripravo napitkov in malic), • dodaten prostor za počitek oz. sobo s posteljami. (4) Življenje in delo v dnevnem centru bo tesno povezano z aktivnostmi in življenjem v stanovanjskem delu. Na ta način bodo obiskovalci dnevnega centra pobližje spoznali življenje v domu. To spoznanje bo dobra izkušnja za lažje vključevanje v popolno domsko oskrbo. Milka Cizelj NOVEMBER 2008 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN DOM LIPA d.o.o. Lava 11 3000 CELJE CENIK STORITVE DNEVNEGA VARSTVA V DOMU LIPA ŠTORE od 1. 9. 2008 naprej Cena storitve dnevnega varstva v trajanju 8 ur dnevno se določi v višini 70 % cene storitve celodnevnega institucionalnega varstva, in sicer glede na razvrstitev uporabnikov v kategorijo oskrbe I, II, III A ali IV. Cena storitve dnevnega varstva v EUR Oskrba I dan 14.05 Oskrba II dan 17.25 Oskrba III A dan 20.46 Oskrba IV dan 20.09 Cene storitev dnevnega varstva so oblikovane v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Ur. list RS, št.87/06). DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena ZDDV-1. Cenik je sprejel direktor družbe DOM LIPA d.o.o. na podlagi sklepa z dne 31. 8. 2008 in velja od 1. 9. 2008 naprej. Direktor Danilo Senič, univ. dipl. ing. grad. 19 NOVEMBER 2008 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN ALMINI DNEVI NA SVETINI – SREČANJE SVETOVNIH POPOTNIKOV 2008 KUHINJA POD KOZOLCEM Almini dnevi na Svetini – srečanje svetovnih popotnikov 2008 je letos svoje potovanje začelo z likovno razstavo v Planetu Tuš, se nadaljevalo z likovno kolonijo na Svetini, ki se je je letos udeležilo že 12 šol celjske regije, ustvarjeno pa je bilo 23 likovnih del. V nedeljo, na rojstni dan velike Slovenke Alme Maksimilijane Karlin, je na Svetini potekalo tekmovanje v kuhanju klasičnega golaža s programom, ki so ga pripravili tekmovalci. Pri tem je sodelovalo 12 ekip, ki so preizkušale svoje kuharske sposobnosti in se s kuhalnico borile za najvišja mesta. Improviziran odrski prostor so si izmenjali KD Štore 2000 – mešani pevski zbor Bojansko, MPZ Gostinci, Vokalna skupina Lipa, dodatno pa so program popestrili še Ljudski godci – Žlahtniki, parada motoristov, štorska konjenica, kolesarji, predstavil se nam je kozjanski Robin Hood, t.i. razbojnik Guzej, ki je pobegnil žandarjem, pa kljub stalnemu preganjanju prišel med ljudi na Svetino in z njimi podelil eno od svojih lovskih in razbojniških prigod. Bil je prelep sončen dan, župan občine Štore, Miran Jurkošek, je podelil priznanja in nagrade vsem sodelujočim in jim izrekel nekaj vzpodbudnih besed. Ob koncu so si bili vsi enotni, zadovoljni, vsi zmagovalci. In naslednje leto? »Kuhinja pod kozolcem« nas vse nestrpno pričakuje. Vsega ne bi bilo, če ne bi bilo tesnega sodelovanja s krajani Svetine, vsak od njih nam je priskočil na pomoč, da smo tudi tokrat lahko izpeljali prireditev. Klinarjev kozolec je ta dan postal kuhinja, kjer se je odvijalo kuhanje, travnik pred cerkvijo Marije Snežne je postal kulturni oder. In to vse v duhu Alme Karlin. 20 Emil KAČIČNIK NOVEMBER 2008 EKIPA ŠTORSKEGA OBČANA JE KUHALA GOLAŽ Nedeljsko jutro se je počasi prebujalo iz zaspanih meglic, rosa, s pridihom nočnega hladu, se je srebrno svetlikala in sonce se je trudilo prebiti meglo. Pa nekako ni šlo. Še vsa zaspana sem tja proti osmi hitela proti Svetini in se hudovala nad meglenim jutrom. Pa kar naenkrat razsvetlitev – zapeljala sem iz megle v lepo sončno jutro. Gozd, že odet v jesenske barve, se je kopal v soncu, modro nebo brez oblačka je napovedovalo lep, topel jesenski dan, prijetno tišino je prekinjalo samo ptičje petje. Avto se je kar sam ustavil in naredila sem nekaj fotografij teh čarobnih trenutkov in že sem hitela naprej proti Svetini. V vasici pa me je pričakal živ-žav: pripravljale so se stojnice, ki so se kar šibile od raznih dobrot, pod kozolcem pa so že potekale priprave na golažijado. Kuhanje golaža je bilo letos novost Alminih dni in kot se je kasneje izkazalo, NOVEMBER 2008 dobra poteza organizatorjev - Turističnega društva Štore. Kuharske ekipe so hitele s pripravami delovnega prostora in med enajstimi ekipami je bila tudi naša, ekipa časopisnih kuharjev in kuharic. Kotlički so nas že čakali, mi smo poskrbeli za dekoracijo in začimbe, ki smo jih skrbno čuvali pred sosedi –saj veste, začimbe so pika na i -, seveda pa je vsaka ekipa imela tudi flaškon za pogum in »podkupovanje« žirije. Pa smo začeli. Najprej so nam razložili pravila igre, predstavili žirijo ter nam razdelil meso. Pridno smo lupili in rezali čebulo, česen in seveda meso. V kotličkih je že brbotalo – omamen vonj se je širil naokoli in ekipe so imele čas tudi za zabavo - pelo in plesalo se je na veliko. Seveda smo si ogledali pester kulturni program, ponudbo stojnic, pa konje, ki so prišli na Svetino – tiste prave na štirih nogah, pa tudi one pod pokrovom TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE ŠTORSKI OBČAN motornih koles. Toliko vsega se je tisto nedeljo dogajalo na Alminih dneh, da nas je obiskal tudi razbojnik Guzej, saj je bil radoveden, le kaj se dogaja v sicer zaspani vasici. Končno je napočil trenutek resnice – golaž je bil kuhan. Žirija, občinstvo in seveda kuharske ekipe smo preizkušali golaž in povem vam, vsi so bili odlični, za nas pa je bil naš seveda najboljši. Na razglasitni smo sicer izvedeli, katera ekipa je bila za odtenek boljša in dobili smo zmagovalca. A zmagovalci smo bili vsi, saj je pogled na prazne kotličke, ki jih skoraj ni bilo potrebno umiti, povedal vse. Skuhali smo okoli 400 porcij dobrega golaža, preživeli čudovit jesenski dan v družbi prijateljev in znancev in se imeli zelo lepo. Škoda da vas ni bilo zraven! Mojca Korošec 21 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN NARAVOSLOVNI DAN 6. RAZREDOV Učenci 6. razredov smo imeli v petek, 10. 10. 2008, naravoslovni dan. Ogledali smo si Regionalni center za ravnanje s komunalnimi odpadki v Bukovžlaku. V njem je mogoče kompostiranje bioloških odpadkov, ločeno zbiranje in posredovanje vseh sekundarnih surovin, dodatno sortiranje odpadkov in ustrezno skladiščenje nevarnih odpadkov. Prav tako smo si ogledali še drevesnico v podjetju Živex Štore. Maja Korošec FILMSKA VZGOJA Z OGLEDOM FILMA »POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE« 7. 10. 2008 smo učenci 6. a in 6. b razreda imeli filmsko vzgojo. Ko smo prišli v šolo, smo odšli v učilnico za slovenščino. Učiteljica slovenščine, gospa Barbara Šoba, nam je povedala nekaj o življenju francoskega pisatelja Julesa Verna, ki je napisal knjigo Potovanje v središče Zemlje. Prebrala nam je nekaj utrinkov iz zgodbe, nato pa smo napisali še svojo znanstvenofantastično zgodbo. Do devete ure smo bili v knjižnici. Z gospo knjižničarko smo si ogledali še nekatere znanstvenofantastične in domišljijske zgodbe. Potem smo odšli po malico in na avtobus proti kinu. Ko smo prišli do Planeta Tuš, smo najprej pojedli malico, nato pa prišli do kinodvoran. Tam smo dobili pokovko in odšli v kinodvorano. Počakali smo še učence drugih šol in film se je lahko začel. Gledali smo Potovanje v središče Zemlje. To je znanstvenofantastični film, ki je nastal po knjižni predlogi pisatelja Julesa Verna. Ob filmu smo se zelo zabavali in smejali. Po filmu smo počakali avtobus, se usedli nanj in se odpeljali proti Štoram. To je bil moj najboljši kulturni dan! 22 Vita Vlašič, 6.a NOVEMBER 2008 TEHNIŠKI DAN NA TEMO PAPIR V četrtek, 9. 10. 2008, smo na OŠ Štore v vseh razredih izvedli tehniški dan na temo PAPIR. Učenci smo iz papirja ustvarjali različne stvari: upogljive papirnate kipe, origami, darilne vrečke, podloge za pisanje, papirnate zgradbe, mozaike, nakit, slike. Gospa Loti Žlavs iz Šolskega centra Celje nam je predstavila delo medijskega tehnika in uporabnost papirja, gospa Branka Gorjup iz podjetja Cetis Celje pa je predstavila proces tiskanja in vrste dokumentov, ki jih tiskajo, ter delo tiskarja. Učenci smo pri matematiki izdelovali mreže matematičnih teles, pri angleščini smo se učili, kako se imenujejo stvari, ki so vezane na papir, pri biologiji pa smo se seznanili z recikliranjem papirja. Imeli smo tudi zbiralno akcijo odpadnega papirja in zbrali 13.041 kg papirja. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLEIN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Janez Čokl EKO PROJEKT NA OŠ ŠTORE Tudi v šol. l. 2008/09 bo potekal na šoli eko projekt. Zbirali bomo odpadni papir, kartuše in baterije ter skrbeli za čisto okolico šole. Če imate tudi vi doma odpadne kartuše tiskalnikov ali baterijske vložke, jih lahko prinesete v tajništvo šole. Za zbiranje odpadnega papirja bomo objavljali datume na šolski internetni strani: http://www2.arnes.si/~oscesto1s/ Suzana Vlaisević Bursać, vodja eko projekta Zbiralna akcija odpadnega papirja 9. 10. 2008 zbrali smo 13.041 kg papirja. TEHNIŠKI DAN – 9. 9. 2008 V torek, 9. septembra, smo se učenci 7. a in 7. b razreda skupaj z učitelji peš odpravili na Javornik. V eno smer smo hodili kar dve uri. Med potjo smo se zabavali vsak na svoj način. Veliko smo tudi počivali, saj je bila pot utrujajoča. Pot nas je vodila mimo Pečovja, Laške vasi in Šentjanža do Javornika. Tam smo spoznali družino Jelenc, ki se ukvarja s pridobivanjem oglja. Seznanili so nas s procesom, kako iz lesa pridobimo oglje. Ostali smo še nekaj časa, da smo se najedli in odpočili, saj smo vedeli, da nas čaka še dolga pot do šole. Ko smo prišli do šole, smo bili prepoteni in utrujeni, vendar veseli in zadovoljni, saj je bil dan čudovit. Menim, da je bil vsem učencem tehniški dan še posebej všeč, ker nam ni bilo treba sedeti v klopeh. Rene Trupej, 7. a NOVEMBER 2008 23 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN ZAKAJ IMAMO ČISTILNE AKCIJE? Čistilne akcije imamo zato, da očistimo okolje, v katerem živimo. Dobrodošle so povsod, kjer se odlagajo smeti, nevarni odpadki in okolju škodljive snovi. S skrbjo za čisto okolje obvarujemo tudi zrak, vodovje, gozdove in travnike. S čistilnimi akcijami omogočamo tako sebi kot tudi vsem živim bitjem lepše in bolj zdravo življenje. Učenci OŠ Štore smo imeli čistilno akcijo v sredo, 1. 10., in očistili smo okolico šole. Maruša Zalokar, 7. b EVROPSKI DAN JEZIKOV Živijo, hello, hallo, arrivederci, bonjur, zdravstvuj, hola, kelimera, bok … Še bi lahko naštevali pozdrave v različnih evropskih jezikih. Skratka, zdravo po domače, na evropski dan jezikov, kjer bomo na kratko spregovorili o tej temi. Prav gotovo velja v svetu pravilo Več jezikov znaš, več veljaš, kar je pri nas postalo še bolj izrazito, odkar smo Slovenci postali člani Evropske unije. S tem se nam je, še posebej mladim, odprlo veliko več možnosti za potovanja, obiske, morda celo študij, delo ali pa samo spoznavanje različnih kultur po evropskih državah. A da je potovanje ali karkoli že je, lažje, je znanje tujih jezikov zagotovo zadeva, ki nam najbolj pomaga pri teh avanturah. Tudi pri iskanju službe nam bodo jeziki vsekakor zelo pomagali. Seveda je znanje slovenščine dragoceno, saj je Slovenija konec koncev naša rodna država, a kaj ko nam bo zunaj njenih meja prav malo koristila. Angleščina in nemščina, ki se ju na primer lahko učimo v šoli, sta že dva pomembna jezika v Evropi. Uvrščamo ju lahko celo med najpomembnejša svetovna jezika, saj se ju množično učijo ljudje po celem svetu in ne le v Evropi. Pa bolj za šalo kot zares, pomislite na primer, da se med počitnicami odpravite na oddih v Španijo, kjer spoznate prekrasno zagorelo Španko ali Španca, ki ne zna angleško ali nemško. Tu se pojavi težava, saj se bosta le težko sporazumela … Zato je vedno dobro vedeti, kako se glasijo ljubezenske besede v različnih jezikih. V Španiji si govorijo »te quiero«, vsi poznate angleško verzijo »I love you«, morda nekateri tudi nemško »Ich liebe dich«, v Franciji in Belgiji rečejo »je t'aime«, italijansko je »ti amo«, rusko »ja tebja ljublju«, Romunsko »te jubesc«, na Madžarskem »szeretlek«, portugalsko »amo te«, naši južni sosedi pravijo »volim te«, na Kitajskem pa, kot zanimivost, se ljubim te glasi »wo ai ni«. No pa da ne bomo zapravili časa le za neumnosti, povejmo še nekaj uradnih reči. Evropski dan jezikov je leta 2001 razglasil odbor ministrov Sveta Evrope. Leta 2003 je ob tej priložnosti generalni sekretar Sveta Evrope, Walter Schwimmer, poudaril, da je jezikovna raznolikost realnost in tudi ena od prednosti Evrope. Sicer pa nam učenje jezikov predstavlja odlično priložnost za širjenje strpnosti in medsebojnega razumevanja med ljudmi. Torej, če na kratko povzamemo bistvo celotnega sporočila dneva: UČITE SE TUJIH JEZIKOV in LAŽJE SI BOSTE USTVARILI PRIHODNOST! Lena Gabršček, 9.b 24 NOVEMBER 2008 PODROČNO DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI ZA DEKLETA Začelo se je novo šolsko leto in s tem tudi nove športne avanture. Da nam na začetku leta slučajno ne bi bilo dolgčas, smo dekleta ekipe odbojke na mivki, ki jo sestavljamo Anka Frece, Nastja Sivka, Zala Gardina in Lena Gabršček, poskrbele že lani, z zmago na občinskem tekmovanju. Lansko šolsko leto smo torej postale občinske prvakinje in si s tem zagotovile uvrstitev na področno tekmovanje. Tako smo se v sredo, 10. 9. 2008, odpravile na področno tekmovanje v odbojki na mivki, ki je potekalo na celjskem bazenu. Tam smo se najprej temeljito ogrele in pripravile na igro, nato pa smo z žrebom določili skupine ekip, ki naj bi se pomerile med seboj. V naši skupini sta bili še OŠ Slivnica in OŠ Braslovče. Najprej smo se pomerile s slednjo osnovno šolo, kjer z nasprotnicami nismo imele večjih težav, saj smo jih z lahkoto premagale v obeh nizih. Boj z OŠ Slivnica je bil mnogo bolj napet. Igra je bila zelo izenačena, a izkazala se je naša uigranost in tako smo dobile 1. set. Igralke OŠ Slivnica je to po pričakovanjih ujezilo, zato so igrale v 2. nizu bolje. Me pa smo igrale bolj sproščeno in dobile tudi ta set. Odhod na polfinale državnega prvenstva nam je bil tako zagotovljen, saj smo bile 1. v svoji skupini. Kljub temu pa smo se pomerile še z OŠ Šempeter za naslov področnih prvakinj. Ker OŠ Šempeter slovi po odličnih odbojkaricah, saj imajo tudi svoj klub, si od tekme nismo obetale preveč, a vseeno smo na igrišče stopile z optimizmom. Ko nam je po napornem boju uspelo dobiti 1. niz, smo začele verjeti tudi v zmago. In res, postale smo PODROČNE PRVAKINJE, česar smo bile seveda izredno vesele. Prejele smo pokal, nato pa smo se za konec še NOVEMBER 2008 ohladile v prijetno hladnem bazenu ter ob slastnem sladoledu. Odpeljale smo se domov in se v naslednjih dneh pripravljale na polfinale državnega prvenstva, ki je potekalo v Mariboru, in sicer natančneje v Zrkovcih. Tekma se je odvijala v četrtek, 18. 9. 2008, dopoldan. Tja smo se pripeljale z avtobusom in se malce razgledale naokrog. Povemo naj, da smo se že pred začetkom tekem zavedale, da imajo vse šole, ki so se uvrstile na to tekmovanje, odlične odbojkarice, zato nismo imele prevelikih ambicij. Tekme smo vzele kot dober poduk za vnaprej. Po prihodu smo se tako počasi začele pripravljati na dvoboje, ki so jih tudi tokrat določili z žrebom. Le ta nam je določil igralke iz OŠ Bojana Ilicha, s katerimi smo tako odigrale 1. tekmo. Nasprotnice so bile boljše, dobro smo se jim upirale, a vseeno so zmagale z 2:0 v setih. Čestitale smo jim in poraz nas ni potrl, saj smo konec koncev predstavile odlično igro. Naše naslednje nasprotnice so bila dekleta iz OŠ iz Maribora. Tokrat je bila tekma bolj izenačena, a Mariborčanke so vseeno dobile 1. niz. V drugem smo zmagale me, UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLEIN VRTCA ŠTORSKI OBČAN zato nas je čakal še zadnji obračun. Bile smo malo napete in dekleta nasprotne ekipe prav tako, a igrale smo vseeno dobro na obeh straneh. Igra je bila zelo izenačena in res se je bilo potrebno močno boriti. Na koncu je prišlo do takšnega izenačenja, da smo morale igrati na 2 točki razlike. Z malo nesreče smo izgubile zadnjo točko in nasprotnice so zmagale. Malo smo bile jezne same nase, a jeza ni trajala dolgo, saj se nam ni zdelo vredno živcirati. Raje smo uživale do konca tega športnega srečanja in navijale za ekipe, s katerimi smo se spoprijateljile, nato pa nasmejane in zadovoljne odšle domov. Tako se je naša »mivkasta« odbojka za letos zaključila in ponosne smo, da se lahko pohvalimo z naslovom področnih prvakinj. Začetek športne sezone je torej dober in upajmo, da bo tudi nadaljevanje takšno. Lena Gabršček, 9.b 25 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Končan jesenski del prvenstva Kovinarji so uspešno končali prvi del letošnjih nastopov v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. V nedeljo, 2. 10. 2008, je bilo odigrano še zadnje kolo jesenskega dela prvenstva v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod. Kovinarji so gostovali v sosednjem Celju, kjer so jih gostili igralci Simer Šampiona. Lepo jesensko popoldne je bilo kot naročeno za dobro nogometno predstavo. Tega so se zavedali tudi številni navijači obeh moštev, ki so, za tretjeligaške razmere, prišli na ogled tekme v kar velikem številu. Žal tekma ni zadovoljila nogometnih sladokuscev, je bila pa dober pokazatelj trenutne forme Kovinarjev. Pokazala je slabosti letošnje ekipe, ki zaseda odlično tretje mesto in je, točkovno gledano, še vedno v igri za najvišja mesta ob koncu sezone. Vendar je do konca le-te še 13 krogov, ki lahko dodobra premešajo stanje na lestvici. Sledi pa seveda dolg premor do marca naslednjega leta, ko se bo prvenstvo nadaljevalo. Nekaj pa je očitno. Prvaka lige bo potrebno iskati med trenutno vodilnimi ekipami, saj so prva štiri moštva z lestvice tudi po igri upravičeno na teh mestih. Kovinarji letos s prenovljeno ekipo še vedno iščejo tisto optimalno formo. Novinci v ekipi so se dobro vklopili v moštvo, opaziti pa je precejšnje nihanje forme iz tekme v tekmo. Slednje gre pripisati neuigranosti moštva. Navsezadnje je minilo le nekaj več kot tri mesece, odkar fantje nastopajo skupaj. Odsotnost nekaterih izkušenih članov ekipe iz prejšnjih sezon je več kot očitna. Kovinarji bodo letošnjo sezono zaključili v soboto, 8. 11. 2008, ko bodo v 14. krogu gostovali pri ekipi Mons Claudius iz Rogatca. Aleš Korošec, NK Kovinar Končno spet pravo vzdušje v Štorah (Kovinar - Dravinja) S tekme Simer Šampion - Kovinar Lestvica v 3. SNL - vzhod po 13. odigranih krogih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Dravinja Kostroj Šmartno ob Paki Kovinar Štore Koroška Dravograd Odranci Stojnci Malečnik Tehnostroj Veržej Simer Šampion Čarda Črenšovci Paloma Mons Claudius Trgovine Jager 13 13 13 13 12 13 12 13 13 13 12 13 12 13 10 9 8 8 7 6 6 5 5 3 1 3 3 2 1 1 3 1 2 2 1 3 1 2 7 1 0 1 2 3 2 4 3 5 5 5 7 8 4 9 9 10 26:7 37:29 26:15 29:12 26:12 30:24 27:27 23:18 21:30 19:29 11:20 18:32 13:29 18:40 31 28 27 25 23 20 19 18 16 11 10 10 9 7 26 NOVEMBER 2008 KONČANO 10. PRVENSTVO V OBČINSKI LIGI MALEGA NOGOMETA ŠTORE ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Po 14. krogih se je končalo 10. prvenstvo v 1. ligi malega nogometa občine Štore. Prvaki so postali igralci ekipe RUDAR PEČOVJE, ki so v tekmovanju remizirali samo dvakrat in dvanajstkrat zmagali ter tako brez poraza osvojili naslov prvaka občine Štore. Ravno tako so prejeli pokal za najbolj športno ekipo, v svojih vrstah pa imajo tudi najboljšega strelca 1. lige, s sedemindvajsetimi goli je to postal Robi Vrečko. Drugo mesto je osvojila ekipa RANIVOK, ki je bila v prejšnji sezoni drugoligaš in je bila vse do predzadnjega kroga v igri za prvaka. Vendar je drugo mesto kljub temu imeniten uspeh za tako mlado ekipo. Tretje mesto pa je osvojila ekipa MARINERO. Neprijetno presenečenje je ekipa STORKOM Company – lanski prvak, ki je letos osvojila zadnje mesto in se tako seli v II. ligo. Lestvica I. lige: FAIR PLAY/70 € / Ime ekipe Št.krogov Zmage Remi Poraz Gol.dif. Št.točk 1 RUDAR PEČOVJE 14 12 2 0 72:37 38 3 2 RANIVOK 14 10 1 2 65:42 31 6 3 MARINERO 14 8 2 4 55:38 26 4 LAŠKA VAS 14 8 1 5 51:48 25 5 ŠTORE STEEL 14 6 2 6 58:49 20 3 6 6 B.S. POLULE/ROGAČI 14 4 1 9 45:49 13 1 2 7 NIDO TEAM -1 14 2 2 10 18:51 7 1 3 8 STORKOM company -1 14 0 1 13 20:67 0 1 6 RD 3 RU DK 1 6 7 Zmagovalec I. lige – RUDAR PEČOVJE Stojijo z leve: Čanžek, Perpar, M. Jurkošek, Škoberne, A. Filovič V počepu: Vrečko, Kočaber, Adrinek, Čater 27 NOVEMBER 2008 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN 2. mesto – RANIVOK: Stojijo z leve: A. Filovič, Sinica, Malgaj, Korošec V počepu: D. Jager, A. Hadžič, E. Hadžič 3. mesto – MARINERO: Stojijo z leve: Kelenc, Ostrožnik, Repar, Podrepšek, Plošnik V počepu: Kolar, Vezenšek, Kuzman, Škedelj Lestvica II. lige: FAIR PLAY/70 € / Ime ekipe Št.krogov Zmage Remi Poraz Gol.dif. Št.točk RD RU 1 PEPE JEANS 12 9 1 2 58:36 28 2 12 2 MLACOMM SVETINA 12 9 0 3 47:22 27 3 7 3 DIKPLAST 12 6 2 3 57:41 23 3 7 4 PROŽIN 12 7 1 4 65:41 22 3 9 5 BAR EK 12 3 0 9 30:43 9 1 7 6 KOMPOLE 12 3 0 9 45:76 9 2 10 7 KOMSPORT 12 2 0 10 22:65 6 1 2 DK V II. ligi je postala prvak ekipa PEPE JEANS, ki se je uvrstila v I. ligo. 28 Drugi so MLACOMM SVETINA, ki so po spomladanskem delu vodili. NOVEMBER 2008 ŠTORSKI OBČAN ŠPORT Tretji pa so igralci DIKPLASTA. Najboljši strelec II. lige je Blaževič iz ekipe PROŽIN. Najbolj športna ekipa II. lige pa je ekipa KOMSPORT. Zmagovalci II. lige – PEPE JEANS Stojijo z leve: Horjak, Jazbec, Črnul, Muhič, Škorjanc, Hliš V počepu: Krivec, Hadžič, Povalej, Gorišek, Eminič 2. mesto – MLACOMM SVETINA: Stojijo z leve: Adamovič, Vodišek, Bals V počepu: Slapšak, Hrovat, Anteševič 3. mesto – DIKPLAST: Stojijo z leve: Stropnik, Lah, Sivka, Gobec V počepu: Krauthaker, Kocman 29 NOVEMBER 2008 OBVESTILO ŠTORSKI OBČAN JZ ZDRAVSTVENI DOM CELJE OE ZDRAVSTVENA POSTAJA Š TO R E OBVESTILO OBVEŠČAMO VAS, DA BOMO 20. 10. 2008 PRIČELI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠTORE S CEPLJENJEM PROTI GRIPI. CEPLJENJE BO POTEKALO V AMBULANTAH, IN SICER PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: 1. AMBULANTA 3: DR. MARGARETA SELIČ-AMON: • ponedeljek, torek, sreda in petek od 13. do 14. ure, • četrtek (v času popoldanske ambulante) cepljenja ne bo. 2. AMBULANTA (v kleti): As. mag. MARJAN HRUŠOVAR, dr. med.: • torek, sreda, četrtek in petek od 13. do 14. ure, • v ponedeljek (v času popoldanske ambulante) cepljenja ne bo. 3. AMBULANTA ZA OTROKE: DR. ERIKA POVH - JESENŠEK: • ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13. do 14. ure, • sreda (v času popoldanske ambulante) cepljenja ne bo. 1. AMBULANTA 2: DR. STANKO OŠEP: • ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 13. do 14. ure, • torek (v času popoldanske ambulante) cepljenja ne bo. Cepljenje bo potekalo predvidoma do konca februarja 2009. Odgovorna med. sestra: Nataša Medved, dipl. m. s. 30 NOVEMBER 2008 MARTINOVO Hitro se obračajo listi v knjigi našega življenja, zopet je tu jesen, ki je že od nekdaj poseben praznik, praznik darov narave. Jesen je lahko bogata, lahko pa je tudi obratno, kot je marsikje letos v naši deželi. Povsod tam, kjer toča ni oklestila vinogradov, se te dni pripravljajo na martinovanje. 11. novembra goduje sv. Martin in ta dan je tudi pri nas izredno priljubljen praznik, še posebno zato, ker je povezan z vinom. Okrog tega dne se namreč mošt spremeni v vino, kar je dober izgovor za veselje in praznovanje. Novo vino pa je potrebno poskusiti, zato ne preseneča, da je povsod veliko prireditev ob godu sv. Martina. Sv. Martin je bil rojen okoli leta 316 v naši soseščini na Madžarskem. Kot petnajstletnik je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Iz tistih časov izhaja tudi legenda, ki pripoveduje, kako se je srečal z beračem, ki ga je prosil za pomoč. Ker sv. Martin pri sebi ni imel ne hrane in ne denarja, si je z mečem odrezal svoj plašč in ga polovico dal premraženemu beraču. Naslednjo noč pa ga je med počitkom obiskal Jezus, ovit v njegov plašč. Po tem dogodku naj bi sv. Martin postal kristjan, njegovi starši so bili namreč pogani. Bil je priljubljen med ljudmi in kmalu je bil posvečen v mašnika in tako je oznanjal sveto besedo. Ljudstvo je veliko govorilo o njegovih čudežih, eden izmed njih je bil tudi ta, da je vodo spremenil v vino. Bil je eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je cerkev priznala svetniško čast. Po njegovi smrti leta 397 ga je ljudstvo začelo častiti kot svetnika. Pri nas v Sloveniji je več kot 120 cerkva posvečenih prav sv. Martinu. Že dolgo je navada, da se na martinovo postreže tudi pečena goska ali Martinova gos. Legenda pripoveduje, da se je sv. Martin skrival med gosmi, ki so ga s svojim gaganjem izdale, ko so ga iskali sli, ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. Zaradi izdaje bi naj gosi bile na mizi ob njegovem prazniku. Stari rek pravi, da sv. Martin odpira pipice na sodih, zapreti pa jih moramo sami, seveda še pravi čas, da ni kasneje prevelih posledic. V preteklosti je bilo martinovo bolj družinski praznik oziroma praznik med prijatelji, danes pa se pojavlja v obliki javnih manifestacij in velikih dogodkov. Moj oče, klicali smo ga ate, je bil Martin in spominjam se, da je bilo martinovo pri nas največji domači praznik. Ko smo bili vsi zbrani, med njimi tudi tisti, ki so nam čez leto pomagali na kmetiji, je ob nazdravljanju ate ponavadi rekel: »Pršu je, pršu sv. Martin, on ga je krstil, jaz pa ga z vami bom spil. Na zdravje!« Ivanka Tofant