£ /M s /r GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 15. JANUARJA 19G0 Poštnina plačana v gotovini -¡V LETO IX. — ŠTEV. 3 OBSEŽNO POSVETOVANJE POLITIČNIH ORGANIZACIJ KOPRSKEGA OKRAJA V torek je bilo v Kopru pod vodstvom tovariša Alberta Jakopiča-Kaj timir a skupno zasedanje plenuma OK Z KS, OK L MS, Okrajnega odbora SZDL in predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta. Glavna točlca dnevnega reda je bilo poročilo predsednice OK LMS Marije Vogrič o naših nalogah pri vzgoji in uveljavljanju mladine v komunalnem sistemu. Poročilo je sistematično obdelalo vrsto vprašanj o delu šolske, delavske in kmečke mladine ter vajencev. Iz poročila povzemamo nekaj misii. V organih delavskega samoupravljanja je v zadnjih letih sodelovalo več kot 600 mladincev in mladink, pri čemer so imeli velike možnosti, da so se podrobno seznanili z delavskim samoupravljanjem in v njem tudi uveljavili svoja napredna hotenja. Pomembno je tudi delovanje mladih ljudi r najrazličnejših družbenih organizacijah ter v komunskih organih. Pri tem udejstvovanju se kaže, da se mladina zaveda večanja lastne družbene odgovornosti in mladi delavci vse bolj resno razpravljajo o problemih proizvodnje, storilnosti, tarifne politike, o odnosih v delovnih kolektivih itd. Žal pa ponekod delavska mladina posveča sorazmerno večjo pozornost organiziranju raznih športnih in kulturnih prireditev, kot pa poglabljanju ideološkega študija. Tako bi tudi laže vzbudili med mladimi delavci zanimanje za življenje v podjetjih in še bolj aktivno sodelovanje v delavskem samoupravljanju. Glede tega bo potrebno, da bi osnovne organizacije "emuoistov " 'M večjim ideološkim vplivom pospeševale razvoj družbene in socialistične zavesti mladih delavcev, ki bodo prej ali slej prevzeli nase delo starejših. Ena izmed najboljših oblik vzgoje mladih jO Že ta mesec bo izdelan načrt o ustanovitvi samostojnega konfekcijskega podjetja v Komnu, ki ga izdeluje republiški Zavod za napredek obrti v Ljubljani. Za nabavo 21 električnih šivalnih stroj'ev v tovarni »Mirna« na Dolenjskem bo Občinski ljudski odbor Sežana najel posojilo v višini 4,6 milijona dinarjev. Nova gospodarska organizacija bo zaposlila 30 delavk, predvsem nekvalificiranih, in bo izdelovala Jetne ter volnene ženske obleke, svilene jopice, ženske plašče iz balonske svile, spodnje perilo, vetrne jopiče ter otroško konfekcijo. Kmalu bodo tudi zaključene priprave za ustanovitev obrata izolskega podjetja »Mehanotehni-ka« v Gorjanskem. V njem bodo izdelovali galanterijske okraske. £avod za rehabilitacijo invalidov a bo v Komnu odprl obrat za izdelavo izdelkov iz plastičnih mas. -er delavskih kadrov pa je vsekakor klub mladih proizvajalcev. Preko njih bo možno tudi uveljaviti prizadevanja za strokovno in ekonomsko izobraževanje, da bo vsak mlad delavec ali delavka v čimkrajšem času usposobljen za določeno delovno niesto. Zelo pomembno je vključevanje delavske mladine v življenje komune, ki bo dobivala vsa večia sredstva, s katerimi bodo morali razpolagati državljani sami, med katerimi pa je vedno več mladih ljudi. Velika pozornost je bila dana tudi uveljavljanju šolske reforme, ki oblikuje nove pogoje za delo Ljudske mladine na šolah. Zato so se mladinski aktivi na šolah doslej uspešno uveljavljali in ni bilo važnejšega vprašanja v šolah, pri katerih ne bi sodelovali njihovi člani. Bo pa potrebno v prihodnje bolj paziti na pravilno ideološko politično izobraževanje šolske mladine, zlasti bodočih učiteljev. Potrebno bo tudi najti trdnejšo povezavo med prosvetnimi delavci. In dijaki vLjzvauj«.' pošolskega izobraževanja. Gre namreč za odpravo dvolične vzgoje otrok ne samo v šoli sami in za temeljitejše posredovanje zgodovine naše revolucionarne preteklosti. Najbolj množična oblika, da bi mladega človeka naučili ceniti in sodelovati pri fizičnem delu so bile delovne akcije tbr vzpostavitev tesnejših stikov med šolsko mladino in delovnimi kolektivi podjetij in kmetijskih zadrug. Delo šolskih odborov je bilo doslej v glavnem usmerjeno v reševanje materialnih osnov šolstva, zdravstvenega in socialnega varstva ter na vzpodbujanje staršev, da bi njihovi otroci dosegli boljše učne uspehe. Zato bodo morali organi družbenega upravljanja in političnih organizacij upoštevati učno vzgojno delo na področju družbeno-ekonomske, gospodar-slco-tehnične vzgoje, gospodinjstva, fizičnega in proizvajalnega dela, estetske in moralne vzgoje itd. Prav bi bilo, če bi občinski odbori SZDL in občinski komiteji ZK nudili več pomoči pri usposabljanju šolskih odborov. Še sedaj je nerešeno vprašanje nagrajevanja vajencev. Ljudska mladina kot organizacija je vedno zagovarjala stališče, da bi se morale glede na povečanje življenjskih stroškov in s tem v zve- mm zi povečane prejemke zaposlenih, povečati tudi nagrade vajencev. Te nagradb bi morale biti vzpodbudne in naj bi upoštevale prizadevnost vajencev pri praktičnem delu in v šoli. Kar zadeva vajensko mladino, je treba tudi omeniti, da je mnogo primerov, ko ji delodajalci odrekajo najosnovnejše pravice glede letnega odmora in delovnega časa. Zaradi posebnega položaja, ki ga imajo vajtenske šole je zelo otežkočeno sistematično ideološko delo med vajenci. Zato bi bilo prav, če bi osnovali na vajenskih šolah aktive komunistov, ki bi združevali člane ZK v šolskem odboru, pre-(Nadaljevanje na 2. strani) Vsak na .svojem delovnem mestu, pa v vrstah mladih Športnikov, med prostovoljnimi graditelji komunalnih objektov in komunikacijskih zvez, med nosilci nove socialistične kulture, posebno pa med tvornimi graditelji nnše socialistične zgradbe — v vrstah družbenih upravljavcev — se kot po vsej naši deželi Se posebno v našem okraju uveljavljajo naši mladi ljudje. Nekega dne bodo povsem nasledili naše delo, nadaljevali na postavljenih temeljili, ki trdno in varno nosijo našo visoko in vse višjo zgradbo. Vsi štirje najmočnejši politični forumi v okraju — ok ZKS, OO SZDL, OSS in OK LMS — so minuli torek posvetili posebno plenarno posvetovanje problemom mladine in njene vloge v našem komunalnem sistemu. Danes objavljamo izvleček iz poročila predsednice OK LMS Koper Marije Vogričeve, o zaključkih posvetovanja pa bo še govora drugič. Na sliki: gojenec nove Industrijske kovinarske šole v Kopru pri svojem stroju — že se mu je privadil In mu postaja mojster; prav tako pa se na vseh drugih področjih usposablja naša mladina za življenjski boj. Skrb vse naše družbe za svoj naraščaj že daje bogate in prekrasne sadove S plenuma republiškega sindikata kovinarjev Slovenije i] Na plenumu Republiškega odbora sindikata kovinarjev, ki je bil v Ljubljani minuli torek, je predsednik Republiškega sveta sindikatov Stane Kavčič govoril o nagrajevanju in strokovnem izobraževanju. Dejal je, da so vse gospodarske organizacije kovinarske stroke tako ali drugače uveljavile nagrajevanje po učinku. Najrazličnejši sistemi nagrajevanja so sprostili množico ustvarjalnih pobud in zato se je povečala produktivnost dela. Istočasno s tem pa so se domala povsod povečali prejemki proizvajalcev. Marsikje so nagrajevanje po učinku dela skušali uveljaviti po subjektivni oceni predpostavljenih. To pa ni niti politično, niti ekonomsko pravilno. Tovariš Kavčič je nadalje omenil tudi, da so vsa planska predvidevanja dokazala možnost večje proizvodnje z mnogo hitrejšim naraščanjem zaslužkov, kot Te dni je začela v Piranu v prostorih bivše stanovanjske uprave poslovati prva šivalnica in krpalnica prve in druge stanovanjske skupnosti. Otvoritev te servisne delavnice' je bila združena s predajo ostalih, že poslu-jočih servisnih delavnic (kot so zidarska, mizarska, pleskarska in leteča elektro-delavnica) v upravo omenjenih stanovanjskih skupnosti. Šivalnico je odprl predsednik stanovanjske skupnosti Leopold Rijavec, ki je orisal pomen te uslužnostne delavnice. O pomenu stanovanjskih skupnosti in niihovih servisnih delavnic je govoril sekretar obč. komiteja ZKS, tov. Gustav Guzej, Prilož- so predvideni po uradnih statističnih izračunih. Glede strokovnega izobraževanja je tovariš Stane Kavčič poudaril, da se je tehnično in ekonomsko preživelo, ker je bilo usmerjeno na oblikovanje obrt- V sredo so na Seji Okrajnega sveta za industrijo in obrt sklepali o predlogu plana za letos. Predlog je pripravil Okrajni zavod za plan in če bo sprejet in ga bo Okrajni ljudski odbor na svoii seji potrdil, bodo letos morali obrtni obrati napraviti kar za 14 "/o več kot lani ali pa celo za 27 °/o več kot leta 1958. Skupni obseg obrtnih dejavnosti, ki je bil po perspektivnem planu do- nostne besede so izrekli tudi drugi navzoči med njimi tov. Darinka iz Kopra kot predstavnica Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, predsednica Društva žena Pirana tov. Dorica Jereb in tajnik stanovanjskih skupnosti tov. Mrčun, ki ima mnogo zaslug, da je bila nova servisna šivalnica v tako kratkem času in tako dobro opremljena. Šivalni stroj in iesene dele opreme so kupili iz sredstev bivše stanovanjske uprave, 40.000 din Pa j'e prispevalo Društvo žena Piran. Nova krpalnica in šivalnica ima že polno dela, kar dokazuje potrebo po njeni ustanovitvi. Jule niškega delavca in ker prihaja papirnata kvalifikacija navzkriž z nagrajevanjem po učinku. Na tem plenumu so izglasovali priporočilo, naj bi ne bil delavec nagrajen po osebni oceni, niti ne po kvalifikaciji, pač pa po učinku njegovega dela. užnostne obrti ločen za razdobje 1957 do 1961, bo s tem seveda že letos prekoračen za približno 19 %. Štiri petine od lega odpade na splošni družbeni sektor, ostalo obremenitev pa si Približno pol na pol Ueiita zadružni in zasebni sektor. Pri vsem tem gre predvsem za razširitev obrtnih zmogljivosti zlasti z združevanjem manjših obratov in pa z ustanavljanjem vrste novih delavnic, zlasti usluž-nostnega značaja. Povečanje obrtnih zmogljivosti bomo dosegli tudi z večjimi investicijami, ki pa so v glavnem namenjene za uslužnostne delavnice. Če bomo uresničili letošnji plaa obrtništva, se bo uslužnostna dejavnost nasproti lanski povečala za približno 4 %>, toda s tem bomo prekoračili perspektivni plan za nad 26%>, Veliko več pozornosti pa zasluži obrtništvo v bodočem letu prav v tistih krajih, kjer ljudje pozimi r'es nimajo drugih možnosti zaslužka. Več sredstev bo letos šlo tudi za vzgojo osebja v obrtništvu, saj bo samo družbeni sektor zaposlil skoraj 9% več ljudi kot lani. ?• Si ¡§¡1 m mmm^m ¿Ms p Sp pš KPMI '■viv. A V"» '-''j^ ess s*? .X m ■mm iiVjVX V-:-.'- n-vj / s skupnega posvetovanja okrajnega komiteja Zli, okrajnega odbora SZDL, okrajnega sindikalnega sveta in okrajnega komiteja LMS Koper o naši mladini, n!'>ni vlogi in nalogah v našem komunalnem^lstemu: med poročilom predsednice OK LMS Marije Vogričeve v mali gledališki dvorani minuli torek dopoldne PRVI JUGOSLOVANSKI VAGONI - HLADILNIK I Tovarna železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru je začela s serijsko izdelavo domačih va-gonov-hladilnikov, ki smo jih doslej uvažali za drag cienar iz inozemstva. Domači hladilni vozovi so po kakovosti popolnoma enakovredni dosedanjim uvoženim, čeprav velja izdelek mariborske tovarne le okrog 10 milijonov dinarjev, medtem ko smo za uvožene vozove iz Vzhodne Nemčije plačali 10.000 dolarjev. POTOPILA SE JE LADJA SNEŽNIK V grških vodah, v pristanišču Kanca na otoku Kreti, se je potopila motorna ladja Kvarnerske plovbe iz Reke »Snežnik«, Imela je 1350 BRT, nosilnost pa je bila ocenjena na najmanj 1501) ton. Ob potopitvi je imela okrog 1009 ton pomaranč, ki naj bi jih izto-varila v koprskem tovornem pristanišču. IZ POROČILA PREDSEDNICE OK LM5 KOPER MARIJE VOGRlCEVE KJE JE SKUPNA POT? V torek se je začela v Parizu večdnevna konferenca gospodar-6kih strokovnjakov zahodnih držav. Sklicana je bila na pobudo vlad ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, prisostvujejo ji pa razen predstavnikov omenjenih držav še zastopniki članic Skupnega trga Šestih držav kontinentalne Evrope in sedmih držav Male cone svobodne trgovine. Najprej so začeli razpravljati o možnostih zahodne pomoči nerazvitim deželam, nato pa bodo obravnavali vzpostavitev trgovinske politike, ki naj bi slonela na racionalnem izkoriščanju gospodarskih virov Namen te konference j'e predvsem razčistiti sporna vprašanja, Id povzročajo gospodarska, pa tudi nolitična trenja med nekaterimi zahodnimi državami. Zahod namreč ni enoten glede razdelitve interesnih gospodarskih področij v svetu in vsaka država teži po gospodarski nadmoči. Vsekakor pa bo v sedanjem položaju težko najti zahodnim državam skupno pot, ker ima vsaka izmed njih določene tendence, ki trenutno razdvajajo zaželena enotna gospodarska in politična stališča GRONCHI IN MOSKVA Minuli teden je vzbudila veliko pozornost vest o nenadni obolelosti italijanskega predsednika republike Gronchija. Obolel je namreč le nekaj ur pred svojim odhodom v Moskvo. Ta vest je dala povod za najrazličnejše komentarje in namigavanja o »diplomatski bolezni«, vendar pa vse kaže, da je bilo mnogo hrupa za nič. Predsednik Gronchi bo od- Darilo koprski pionirjev tovarišem v Gradinu Pionirji koprskih odredov I. in II. osemletke so minulo sredo prijetno presenetili svoje vrstnike na osnovni šoli Gradin z dragocenim in praktičnim darilom — televizijskim sprejemnikom. Lepa gesta koprskih pionirjev je tembolj hvale vredna, ker so jim podarili svoj edini televizor. Vprašali smo vodstvo pionirskih odr'edov v Kopru, zakaj so se odločili za to plemenito dejanje. Odgovorili so nam, da poklanjajo svoj televizijski sprejemnik svojim tovarišem v Gradinu v prvi vrsti zaradi tega, ker njihovi vrstniki iz tega oddaljenega kraja nimajo nobenega razvedrila, saj je preteklo že~tričetrt leta, ko jih je poslednjič obiskal potujoči kino. Televizor je namenjen tudi gradinslti mladini, ki bo odslej rada zahajala v skupni pionirsko-mladinski klub. Koprski pionirji so torej s svojo plemenito gesto ponovno dokazali, da mislijo na svoje tovariše na podeželju in jim pomagajo po svojih močeh. Sami v Kopru zares ne pogrešajo razvedrila, saj imajo redne šo^ke kino predstave, mladinske matineje ob nedeljah dopoldne in več javnih prostorov, kjer lahko vsak dan spremljajo televizijske oddaje. b V KOPRSKEM PRISTANIŠČU 9500 TON SLADKORJA Turška ladja Sadikzade je v sredo dopoldne pripeljala v koprsko tovorno pristanišče 9500 ton sladkorja. Tovor bo razkladala nekaj dni in podjetje Intereuro-pa iz Kopra ga bo s svojimi avto-vlaki razvozila po dispoziciji špediterja Transjug Reka. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov in fotogra-rij ne vračamo. — Tisk In lclišejl tiskarna CZP »Primorski tisk« potoval v Moskvo predvidoma v začetku februarja in se bo sestal z najvidnejšimi državniki Sovjetske zveze, s katerimi se bo pomenil o številnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Gre za vzpostavitev boljših odnosov in za izmenjavo stališč pred bližnjim sestankom med Eisenhovverjem in Hruščevom. SE ENA SOVJETSKA RAKETA Na Tihem oceanu pripravlja Sovjetska zveza izstrelitev bali-stične rakete, ki bo močnejša od dosedanjih. Ta raketa bo izstreljevala težke zemeljske spremljevalce in bo omogočila kozmične polete na druge plan'ete sončnega sistema. S tem bo precej razširjeno in izpopolnjeno znanstveno-tehnično raziskovanie vesolja. Poročajo tudi, da že lahko Sovjetska zveza izdela umetni satelit Lune in da bomo v kratkem zvedeli tudi o izstrelitvi raket proti Marsu in Veneri. (Nadaljevanje s 1. strani) davatelje stalne in honorarne ter vajence. Vedno več mladih ljudi se neposredno vključuje v upravljanje kmetijskih zadrug. Na zadnjih voiitvah je bilo v zadružne svete izvoljenih 135 kmečkih fantov in deklet. Povečalo se je tudi število mlajših funkcionarjev v krajevnih odborih na podeželju. Hiter razvoj našega družbenega sistema na vseh področjih družbene dejavnosti na vasi pa terja večjo dejavnost vaških aktivov. Nova vloga kmetijskih zadrug zahteva od mladih ljudi, da svoje delo usmerjajo v izvrševanje osnovnega smotra, to je v pospeševanje proizvodnje in v spremembo družbenih odnosov na vasi. Omeniti je tudi potrebno širjenje mladih zadružnikov, ki jih je sedaj v koprskem okraju 10 z okrog 400 člani. Potrebno pa bo njihovo število še povečati, ker mmmmmmmm üaatBHiitnfitaniMivilaaiiil • liiiiiiiaaigiiiiiiiiiiinoai' .loiiingai, 'iDiEiDOiDgDiiitiiiiJugDiiin 4bI7DO UI?OB O OBSlI DU OUBBBa BBBBD " t « >' b b ■ B bb B B B BO b fl B O O O BB B b a B b B ^BaaPBC bb bcbb. »B«----------- EBaeonaticAttnogaaaancg - ------------------------ --------------- -- DBOBBBBOeOtfBBBflBOBBa . -SODCBc.-iianageongaaBaaDgggiBHB r"j D n o o o fl c o u 3 D c d n r c n □ o a S » » ■ ■ rv-i» r'«r --------------------------- ------- ' * B o B a B B r .aaggBDijjgiggiBBogogggggggggtgi «■» «p J »D □»■■■■ cj ______. ,„.,_ ... . _ Bl'.agggagDBggiggiamjsBiiBcgagoiBaaaggggá. * an 9 ■ va ar a tr> ulIliaaaoDanaaaagaiaBBa^.jVAWaataaaaa. ' a aj J ■ a bb l n aaa a ■■ ibobbbbd a aaa aaaaaaaaaa a a oigaaaaig a a osa' ai] 0bbbb n* iQDia ibubq ■■ gii «osea an bb a aia - \ «j| a a aaa ■« s a a gg a a a aso a a o a b a a a aa aaa on aaa ai ib jbb) aaDBBaaaBBBBBaaaaao tica' iiflitasfvggaalh '»• «ank^aigiaBgarcuaaaaaaDal^.MaBaa^tcilgaBaaaaaaaBBBaaBgaBaBaBaBaBaaBaBiDBga Mil * iaiiaaaaafaaaaaB. «acBilieilDateaalaBafiaBaBaaniigaaBrn. Waggaa iBBaaaaaaiaiiaBaaaaBBaaatBaaiaaai 5*^8ooBnnBc»aoooaaoBr«Baanae/ '«RaaaaDaBaaagag^naaaa^t^ylBBaBa > i*BaBacaaoBBBQBBBaaaaaaaB*aaaaoa «vaBaaDBBBaaaBBBDOBQlaaBBBBP a na o db a Bu c na a a aa rí+rfa a o b rj c b bb b------------------------- igBBBaaailiaaBBaaaaaiaiBDDd <•*. it '•BaiBggggaggr.vigigg» - -Jiauuga AiaBiai(*aaBaaBBBagiiBBlSB« flasa b a a 'bbb ■ ... 4 n n a J o n u e n d a n c uan s b n aa an bbo b a b «bdbbdbb «bb a bbb boivo a o d< ibdobodI eaaoti b \ «■• lat a 3 a ioa cooo bb b o aaaaoaao d BOBaanaaaBU «■■naaaa . araaBiduMiaBai laaaBBai ioboboí i a to» aal iS ■% cooa.nnBs c b b r nacaaBBB aaonaaooBB d« 'liiiiBB.a'.aBaBMlaBBBfla ujdbbbb iaaaaa- ,m ai bi jni ii 10. aaflDnoreciBaaoBBBBBBDuaaaeoBDBa» bnaaai— .s' oocir/TaBBBBeoé «aaosa Ibbbbi ifa aa ai ta- eaacocagrgiiigaanbbaobflabaaaaibba' IgaaBB»-- íBfAMjBíaoBBei ogoiad fi aa ai ar im aa b »o . es ca tiúnaucauoaaaBB ananoaacsaaa ao *aababoaaivifai(abbbaaabnat «dbobi .o' ibc s> .3 m lOt .0 .crnjioibbtjgabadsacbiibabanaaaviabaaa* a b a a a a bob cu a b u b os a a b b o a naa« ia ca* m im lai.^aai^vloadaiguoaabcaibbaboboaaa 1 >gaaai. a a a b a b □ a o a Ku o a bb a as a b □ □ bb isai ai «p »» ar .b-vaba.p-«aa'<'<\.'v^;aa3abniifi(isnbbbbiisigaaabb >-,obbbb. daaaaaaasGa^aaaaaaaaaaaat ioa' it mi BÍB'aaMo^a^.^lDiaaguiiic^DaPODCznBagagk.tfaBBaaBi p □ o o o n h o o u a a ¿ a n a» s a « b 8 a d d a a»" ar b-omj- -stb d ;)vi--.? ov-j n a o n b n a nu c bl j u hcb b n a no a oejl £ a s d c b' aait>aaieoaaaaBk.aaaaaaa< cBLutjncaaoBBDBBa/ifiaaaBB-BBBOflaaaBBBBBflo t* š a b o a a a* BaaiaaaaacnaBBaaBiiaaa»- &aabWea«aiBBBnReoaaaan ia«BvaaBaaaaaoBiii ______/b o b c .Ji a a b o o □ c o b iiobu a o b . - 1 bbo ao a □ ñ bob b »■ BP^BJ>HaoB»rt MaaaM^tiBunBBBiicufBaiiaok ««•laaBansaaaaBga a oía p r Jj a ■ a a o a rM L 'm a b b p fc /u d a » b o a b u b b b d a B b f ?j o b o B o B b b b d b c b o 08i'tjaoaaa.ufnotttodf bbbbggaiaaagbbdbonaba, bbbbbbbbii o o OPAb bb s b pU a t b b b ob dbbb an a b o bb l o a It d h 1 bi lOdaaBaup ■ 0 cif/'-T » o b riJi ai» 1 ob a« o a b a a o a a bcb p* 11 b b no b o o b n b* laagaaflab abaffl¿\.Haa d b ar o b ob o a • b o a □ a b a o o ob u b »00 OBa '«• g? lagaaoosa cbeCobIL coi «□cunaoBBnaBfinonuanoDr oauooaoa . aaubob atu iaargcob«aaBoBBBBBaBnoeeaaaaBBBsaDaaoe. «i.i^ iggnggg 0 D k - B ki' B O Z B B O S U U B B b O O O B u U B O B D ti O B B B s O O b O b B b.--- .OBBDtta8 1 b<\ aaa bb b b b b bb b»3 bb o bo bb ono ob obb a a a anona aa&cvja ob o n a o a o a oboj n a on o a n bob na a ne o o e o b ob b ob bbo o« b o k bd b o b nrl i gag bo obbb __ BDcaoaaeDOBBOBaaBaaaaaBBBOBBBBBasBaanBBBOBatt/iloaupstioaa iBaak*ioaai.DaaBOBBoaaBbBBaoBBBBaBDcnBaaaaaaaaBnaDBBi}aoau(CaDBBi»aoafii .BaaDk«aBB)atiaiiaiDBDagBt)aaaaBBDBBaaBBgaaaaaaBBaDanauaBaiS\faaaaiiaaí -------------- iBBBBgUBOBBaaBBBnFBOOoflBaBDasaBBUBBBBgaaaBBflBBBBBoaoagaBOBDBBBBBBII BBBBCBOHOOnOOl -3B b bI A B ■ ■ b B B b O O b b b b □ B B B B B B B b O b B b M B B B B O A BB C. B B B B B a n b H OII0 b b B D b O O O ■ B b a ti b B 6 D -------------- igaa ABaBaaaDatnBaBaoisoiD«iaaBiiaBBB:DaiaagaBB9BBBiiagai------------------ eoOODDBannna30BBBOoao2q¡ ¡SaaBaaaaaaBBBBDBBBaoBBB-' JUBBB* O aaaES aauDBBBBOOBB Sbbi % liggggggaBBgggoigD b C * fl b 3 a b b D b b b B a a n □ O Q *« t jar-gja aa o bb db o ooBBo , . OUBBDBBO80OOBBBB I »»»- ----------------- BDaaaBoaoaaooB + BB0BBaaoooB0DaB«i¡BD0n3B. laan/hannBBBD.-looDBBHacDDODaaoanLaoonanii^giaoBonaoDBaaociJDronor-BBoaaaaBtia laaagagagaaagaaaiiaaagaailjgiaBaaaaBBBaakaiaBaaaiiaaaBaueBBBaBagoaaBBaaoaDBcoaflffiiAoHiiggnirpcgBOBiir 5S5SSSS555S2SSSSSoBSe"a^2S"BM™*B""B"au,B,i"a,aíBaB8BeBSS!5!5S2S2fiSB"afiEE-- siiils: «BBÓBDaüiiiiaíiioñíaBaaBDCBa baauBUBaBOBBaaoaa)r.aBuaBs«i«aBBoei3iifiEiSB399GGÉBB»oanooBa3B]aaBaaigaaao«oaaaBaaaáflfifiS¡aí aEKíiSilOifSB Wnoanüaúüaaoo3Ba8LiCBBODUBiinBtnBnaaBBaBaotíoannnuDOOLj3anaaccoa30uon«tiutJaQBaoBnBcoopno.-ln»nanijoorBPDbf7 lltiUBgggacBaBaailuaiiaBaaiiaaaai«iuiiaaiiagMii.aaiiai«iiBii«n«maaaaaaaaagaiaiiinn»»Dnmiiiiiinnii;ii.i..i; v veliki meri njihovo delovanje lahko vpliva na povečanje kmetijske proizvodnje in na strokovno ter družbeno vzgojo mladih kmetovalcev. Poročilo je še posebej podčrtalo pomembnost delovanja kmetij-sko-gospodarskih šol in predvideno ustanovitev dvoletne šole za vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in kletarstvo v Škocjanu pri Kopru, kakor tudi ustanovitev poljedelsko-živinorejske šole v Postojni ter srednje perutninar-ske šole v Ravnah. 2e velikokrat je bilo ugotovljeno, da zavira širšo dejavnost mladine pomanjkanje osnovnih materialnih pogojev, tako prostorov za sestanke in družabno življenje, kakor tudi primernih igrišč za rekreacijo. V stanovanjskih skupnostih pa bo mladi rod lahko dobil več možnosti, ko bodo smotrneje izkoristili sedaj zanemarjene, vendar pa po preureditvi zelo koristne prostore. Zelo priporočljiva oblika dejavnosti bi bila tudi medsebojna pomoč mladine pri učenju in povezovanju šole s stanovanjsko skupnost- Predsednik ObLO Piran Ferli-goj je sklical ta ponedeljek posvet turističnih strokovnjakov s področja piranske občine o perečih vprašanjih v pripravah na novo sezono. Ta se namreč naglo bliža. Hoteli in potovalni urad »Slavnika« so sklenili pogodbe žs za toliko ležišč, da bodo hoteli polni že sredi aprila, ko imajo v nekaterih državah tako imenovano veliko noč. Prve skupine inozemskih gostov bodo začele redno ■pvfhniati v portoroške hotele konec marca, večje skupine 2. aprila, v noiela »Metropol« in »Sidro« v Piranu pa 11. aprila. Na posvetu so poudarili, da je treba do tedaj poskrbeti, da bo vsaj center Portoroža spet urejen in očiščen, ker je zdaj močno razrit zaradi gradnje nove kanalizacije. Na posvetu so se dogovorili, da bodo ta posvetovanja vsak teden, dokler ne bodo stvari povsem urejene. Tako bodo na prihod- Piše dr. IVO KASTELIC (Nadaljevanje) Brezplačno je zdravljenje pri večini nalezljivih bolezni kot že sedaj, aktivni pljučni ibc, v primeru duševne bolezni, če je bolnik nevaren svoji okolici, osebe, ki zbole za rev-matizmom in niso starejše kot 18 let in vsi tisti, ki zbole za katerokoli boleznijo, ki so v socialnih in prosvetnih zavodih, kot tudi za učence in študente vseh šol, če imajo brezplačno oskrbo v internatih ali pa so štipendisti. Brezplačno je tudi ambulantno zdravljenje raka, ambulantno zdravljenje otrok v starosti do treh let, za vse vrste zdravniške in babiške -omoči v zvezi z nosečnostjo, dalje klinično zdravljenje popravljivih telesnih nakaz. tudi vsa obvezna cepljenja so brezplačna. Pri naslednjih obolenjih pa bodo kmečki zavarovanci prispevali del stroškov: 10 °lo stroškov: za bolnišnično zdravljenje otrok do treh let starosti, za oskrbo doječih mater v bol-nišnieah, za zdravlienje življenjsko nevarnih poškodb, v primerih epidemiie gripe, mvmpsa,.. zdravljenih v bol-nišnieah, zdravljenje duševno bolnih, ki niso nevarni za okolico; 15'/» stroškov: za zdravlienje šolskih. predšolskih otrnk. vajencev in študentov v h nI hišnicah; Z0'fn stroškom- za zdravljenje raka v bolnišnicah; 25 'U stroškov: za zdravljenje sladkorne bolezni v bolnišnicah. za preglede in vse vrste ambulantnega zdravljenja; 30 c/o stroškov: za zdravljenje v bolnišnici za dobo nad 14 dni; 50 '/o stroškov: za zdravljenje v bolnišnici za prvih 14 dni, za preglede in zdravljenje na bolnikovem domu in potne stroške zdravnika, za izdiranje zob, za sanitarni in ostali sanitetni material; 75 'U stroškov: za obvezna cepljenja. Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z rešilnim avtom za vse obolele za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnišnicah obvezno, za duševno bolne osebe, .Ici so nevarne za okolico, in za osebe z življenjsko nevarnimi poškodbami. Ta minimalna udeležba pri plačevanju dejanskih stroškov zdravljenja ni predvsem zaradi zbiranja finančnih sredstev, pač pa bolj vzgojen ekonomski ukrep, ki naj uravnava uporabljanje zdravstvenih uslug takrat, kadar je za to resnična potreba. Tudi v socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev se kaže nujna potreba po podobnih ukrepih, ki naj bi v določeni meri omejili nepotrebno izkoriščanje zdravstvenih storitev in drugih uaodnosti, ki jih socialna zakonodaja daje, ne da bi pri tem. kakorkoli prizadeli vse tiste, ki so te pomoči resnično potrebni. S tem bi v veliki meri odpadla pretirana obremenitev ambulant in bolnišnic, kar hi pozitivno vplivalo na izboljšanje kvalitete dela zdrav- stvenih delavcev. S tem bi se tudi vplivalo na racionalnejše gospodarjenje s sredstvi družbe. Kako malo se poslužuje kmečko, do sedaj nezavarovano prebivalstvo ambulatne kurativne službe, nam povedo naslednje številke: v letu 1956 je bilo 44,5'/» nezavarovanega prebivalstva v okraju, ki je le v 3,5 'le partici-piralo pri dohodkih zdravstvenih domov. V letu 1958, ko je bila ukinjena privatna praksa zdravnikov in se je močno povečalo število ordinacijskih ur v ambulantah, se je povzpel dohodek zdravstvenih domov s strani privatnega sektorja na 5 odstotkov. V prvem polletju 1959 pri okrog 36 odstotkih nezavarovanega prebivalstva pa je plačalo za kurativne storitve v zdravstvenih domovih: Socialno zavarovanje v 91,5 'It Občine in ostali krediti- ranci v 2,3'it Nezavarovano prebivalstvo v 6,1 '/» V oddelkih Splošne bolnice Koper se je zdravilo v zadnjih letih 12 do 13 odstotkov samoplačnikov, vsi ostali pa so bili zavarovanci aH uživalci brezplačnega zdravljenja (vojni invalidi, siromašni). (Nadaljevanje prihodnjič) POPRAVEK V zadnji številki je v sestavku dr. Iva Kastelica »Zavarovanje kmetov in zdravstvo v našem okraju«, prišlo v primerjalni tabeli 1!M8—1959 v tretji vrsti »Obratne ambulante« do neljube pomote. Pravilno glasi: v letu 1348 nobene obratne ambulante, v letu 1959 dve obratni ambulanti. jo. To obliko smo doslej organ: zirano razvijali le preko razred __ nih in domskih skupnosti, brez težav pa bi jo lahko prenesli tudi na širše področje. V zaključnem delu svojega poročila je Marija Vogrič omenila še pomen delovanja športnih društev za vzgojo mladine ter kulturnih klubov, ki bodo morali v prihodnje Poolj pravilno izkoriščati zadružne in kulturne domove na pedeželju. Znano je namreč, da je sedaj v koprskem okraju izmed 42 takšnih domov v dobrem stanju le 18. Glede mladinskih delovnih akcij je tovari-šica Vogričeva omenila, da so r •minulem letu rodile obilo bogatih uspehov, saj so se mladinci in mladinke — brigadirji našega okraja vrnili v Ceste bratstva in enotnosti z zavidljivimi odlikovanji in pohvalami. TOKIO: Več tisoč japonskih demonstrantov je vdrlo pred parlament in protestiralo proti j ponsko - ameriškemu vojaške: sporazumu. Podobne demonstr; elje so bile tudt v drugih japon-akih mestih ln udeležilo se jih je skoraj i milijone prebivalcev. m njem posvetu, ki bodo redno vsak ponedeljek, obravnavali vprašanje investicijskih del, ki so v teku, ali za katere pripravljajo načrte za natečaj za posojilo, in o vseh komunalnih delih od kanalizacije, ureditve in razsvetlitve cest in stranskih poti, ureditve parkov in nasadov do dolžnosti zasebnikov, da skrbijo za čistočo in lep videz svojih hiš in vrtov. Ko je1 sovjetski veleposlanik v Rimu Kozijrev pripravljal obisk predsednika italijanske republike Gronchija v Moskvi, sta si na božičnem sprejemu v Rimu stisnila roki in Gronchi je vprašal: »Je res, da bom umrl od mraza v Moskvi?« Kozirev je brez pomišljanja odvrnil: »V nobenem mestu na svetu se ne trpi od mraza manj kot v Moskvi!« Kot Je znano, pa je Gronchi pred samim obiskom zbolel za influenco in je moral bi" zato njegov obisk v Sovjetski zvez!, preložen. Seveda reakcionarni krogi v Italiji na vso moč zavirajo in nasprotujejo temu obisku in v nenadni Gronchijevl bolezni že vidijo »čudežni prst božji« Na temelju določil 33., 35. In ST. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper prostih delovnih mest in sicer: I. Delovna mesta pri sedežu banke V KOPRU: 1. MESTO REFERENTA V ODDELKU PLAČILNEGA PROMETA. Pogoji: Ekonomska srednja šola z najmanj G let finančne aH 4 leta bančne službe. E. TRI MESTA POMOŽNIH REFERENTOV V ODDELKU PLAČILNEGA PROMETA. Pogoji: Ekonomska srednja šola z najmanj G let finančne ali i leta bančne službe. 3. MESTO REFERENTA V ODDELKU DRUŽBENE EVIDENCE, Pogoji: Ekonomska srednja šola a najmanj S let finančne ali S let bančne službe. II. Delovna mesta pri podružnici v ILIRSKI BISTRICI: 1. MESTO REFERENTA V ODSEKU KNJIGOVODSTVA. Pogoji: Ekonomska srednja šola z najmanj 10 let finančne ali 6 let bančne sIuS-be. Prijave po tem razpisu je dostaviti Komunalni banki Koper v roku 15 dni po objavi. O Na podlagi sklepov delavskih svetov Lesno-indu-strijskega podjetja Postojna od dne 25. 12. 1959 in delavskega sveta Tovarne vezanih plošč in furnirja »Javor« v Pivki, z dne 25. 12. 1959 potrjenih po odločbi Občinskega ljudskega odbora Postojna z dne 29. 12. 1959 št 03-5664/1-59 je pripojeno Lesno industrijsko podjetje Postojna k Tovarni vezanih plošč in furnirja »Javor« Pivka s sedežem v Pivki Vse pravice in obveznosti pripojenega podjetja so prešle na Tovarno vezanih plošč in furnirja »Javor« Pivka, ki ima svoj tekoči račun pri Narodni banki, Koper, št. tek. računa 602-11-1-6. telefon Pivka 8 brzojav Javor Pivka Naprošamo vse komitente pripojenega podjetja, da svoje dolgove in terjatve v bodoče poravnajo ter naročajo potrebno blago pri podjetju Javor s sedežem v Pivki, ki ima naslednje obrate: 1. obrat I. Pivka 2. obrat II. Prestranek 3. obrat III. Bač 4. obrat IV. Postojna 5. obrat V. Belsko 6. obrat VI. Koritnice 7. obrat VII. Podgrad v Planini ter poslovalnice v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Tovarna vezanih plošč in furnirja J A V O K PIVKA PRESTANA USPEŠNA PREIZKUŠNJA Na pobudo Zveze sindikatov Jugoslavije in republ ške Gostinske zbornice je bilo leto3 uvedeno tudi v koprskem okraju nagrajevanje gostinskih delavcev po delovnem učinku. Uspehi so vsekakor zadovoljivi, vendar pa je praksa pokazala še nekaj pomanjkljivosti, ki so posledica dejstva, da so bile šele v prvem polletju zaključene pr prave za prehod na novi način nagrajevanja. Temu je bila delno kriva zakasnela izdaja odločb o višini pavšalnih obveznosti, brez katerih ni mogoče sestaviti finančnih planov podjet j, in pa zakasnelo dajanje soglasij na nove tarifne pravilnike. Prav zaradi tega so gostinski delavci šele po prvem obračunu dela v letošnjem letu uvideli spodbudo, ki j:m jo nudi novi način nagrajevanja. Ta spodbuda je bila v tem, da je možno z več-j m trudom več zaslužiti. Druga pomanjkljivost v takojšnji uvedbi nagrajevanja po učinku dela pa je bila v tem, ker niso vsa podjetja pravočasno izdelala toč-n:h in realnih analiz, na katerih naj bi slonelo nagrajevanje. Zato so nekatera podjetja že pri prvem obračunu zašla v težave in niso mogla zplačati niti stoodstotnih plač, kot so jih predvidevale tarifne postavke, zato ker ni bilo dovolj prometa. Letos so v glavnem prevladovale skupinske norme, delno zaradi tega, ker smo šele uvajali novi način nagrajevanja, delno pa zato, ker niso imela podjetja pravih pokazateljev za uvedbo ndividuahiih norm. Bilo bi prav, če bi v tej zvezi podjetja sezonskega značaja temeljiteje preštudirala d'namiko poslovanja in uvedla nagrajevanje po novem načinu tudi izven sezone. Opaziti je željo nekaterih gostincev, predvsem tistih, kjer so norme ndividualne, da bi povečali promet. Zal pa je ta težnja marsikje škodljiva, ker so primeri, da omogoča padec kakovosti postrežbe. Zan;m;va je tudi ugotovitev, da kolektivi nekaterih manjš'h gostišč ne kažejo preveč volje do uvajanja novega načina nagrajevanja, saj pr! manjših gostinskih kolektivih omogoča prejšnji način povečanje prejemkov v toliki meri in tako, da jih družba ne more registrirati. Praksa je pokazala, da je novi sistem nagrajevanja pospešil v večjih obratih boljšo organizacijo dela, s tem pa zmanjšal število nadur, število izostankov od dela, pripravil je gostince, da presegajo postavljene norme in da je postrežba boljša. Istočasno pa dobiva tudi delavsko samoupravljanje trdnejše temelje in to še predvsem v večj h gostinskih Za industrijo je bilo predvideno, da bo udeležena v investiranju z IS V», dejansko pa Je z 20,5 •/«, kmetijstvo pa le z 10,G nasproti predvidenim 12,5 'It. predvideno dejansko v gozdarstvu 2,3 2,5 v gradbeništvu 0.G 0.G T prometu 42,5 34,6 (predvsem zaradi spremenjenega investiranja pri Splošni plovbi) trgovina 2,3 2,3 gostinstvo 2,5 3,2 obrt in komunalna dejavnost 1,2 2,S stan. komunalna dejavnost 11,7 19,7 kulturno-zdrav- stvena dejavnost 3,8 3 (te investicije pa v glavnem zajemajo bolnišnici Valdoltra In Sežana, torej republiška sredstva), državna uprava in ostalo 1,4 6,7 V stanovanlsko Izgradnjo bo predvidoma od 1957 do 1969 leta vloženih S milijard .129 milijonov, povprečno na leto 1 milijardo 532 milijonov, medtem ko je bilo po planu predvideno povprečno 1 milijardo 49 milijonov letno. Investicije družbenih skladov (stanovanjski skladi občin, republike) se bodo realizirale v višini 3 miliiard 421 milljonor, iz skladov gospodarskih organizacij, ustanov lt idrugih organizacij pa 2 milijardi 7tS 'snilljonov, to se pravi, da je tempo investiranja s strani gospodarskih organizacij in ustanov v stanovanjsko izgradnio skoraj dvakrat močnejši, kot je bilo predvideno po perspektivnem planu, kar kaže, da dobro občuti io vso težo stanovanjske stiske in s tem povezane fluktuacije kadra ln da so se res orientirale na stalne namestitve kadra s tem, da sa režejo 3 stanovanjem. V času od leta 1957 do 1960 bo zgrajenih skupaj .1.564 stanovanj, po perspektivnem planu pa je bilo predvidenih 2.CG0 stanovanj; povprečno se gradi na leto 391 namesto predvidenih 415 stanovanj. Stroški gradnje stanovanj znašajo povprečno 30.200 din po m5 bruto površine namesto predvidenih po planu 27 tisoč din. Po perspektivnem planu je bilo predvidenih okoli 5 •/• trosobnih in večsobnih stanovanj, medtem ko je struktura dejansko drugačna in je tro- ln večsobnih stanovanj dosti več. Sredstev bo vloženih v stanovanjsko izgradnjo že v teh štirih letih za 20 •/» več, kot je bilo predvideno, v številu stanovanj pa bo to za približno 10 ■/• manj, kot je bilo predvideno s perspektivnim planom. Konec leta 19G0 bo predvidoma ostalo nedokončanih 430 stanovanj, ki se bodo dogradila v letu 1961. Tudi gradnja stanovanj, ki jih gradijo privatniki, se razvija dosti po- časneje, kot je bilo s perspektivnim planom predvideno; v štirih letih bo zgrajenih 100 privatnih stanovanj, medtem ko jih perspektivni plan predvideva 300. Bilo pa bi zgrajenih dosti več privatnih stanovanj, če bi bile pravočasno rešene urbanistične rešitve in lokacije, ker je interesentov za privatno gradnjo veliko. Tudi v komunalni dejavnosti je investiranje hitrejše, kot je predvideno po perspektivnem planu; predvideno je 168 milijonov, dejansko pa se investira 234 milijonov povprečno na leto. Najslabši razvoj investiranja ugotavljamo v šolstvu in v objektih, ki so v zvezi s šolstvom (telovadni domovi in podobno). Tu je najmanj izvršenega od planskih predvidevanj. V letu 19G0 bo treba odločneje orientirati sredstva za te objekte in hitreje reševati probleme, predvsem v šolstvu. Tokrat kar dve vprašanji. Prvo so postav li prebivalci Pivke, ki bi radi vedeli, kako je z izgradnjo r.ovega šolskega poslopja pri njih. Odgovarja predsednik Sveta za šolstvo pri ObLO Postojna Ivan Skrbeč: Svet za šolstvo, prosveto in kulturo pri občinskem ljudskem odboru Postojna je v lanskem letu trikrat razpravljal o problematiki gradnje nove šole na Pivki. Pouk na tej šoli je namreč v treh različnih poslopjih, in sicer v treh izmenah. Vseh učencev je sedaj 563 in tako odpade na enega učenca komaj 0,42 m? prostora. Ze pred leti je bil izdelan investicijski program, ki pa je bil pomanjkljiv. Na predlog Sveta za šolstvo se dela nov investicijski program, oziroma se prejšnji dopolnjuje glede na nove predpise in bo vsklajen z nalogami nove reformirane šole. Ko bo investicijski program potrjen, pa bo treba pripraviti še podrobne načrte. Najbolj pereč problem so seveda finančna sredstva. Občinski ljudkl odbor lastnih sredstev nima, okrajni ljudski odbor in pristojni republiški organi pa tudi ne. Prav gotovo je, da bo treba za to veliko nalogo mobilizirati vse gospodarske organizacije, vključno kmetijske zadruge in vse prebivalce. Isto velja tudi za šolo v spodarski komentar RIŽANSKI VODOVOD KOPER opozarja vse svoje odjemalce, da takoj zavarujejo vodomere proti zmrzovanju s tem, da jih pokrijejo s slamo, čistimi volnenimi krpami ali podobnimi pripomočki. Hišnim lastnikom, k; še niso preuredili hišnih instalacij tako, da bi bile varne proti zmrzovanju, uprava svetuje, da pustijo iztočno pipo toliko odprto, da voda curkoma rzteka. V takih premerih prekoračenja normativov poirošene vode uprava vodovoda nc bo zaračunavala potrošnje po višji tarifi. Za odtaljenje zamrznjenih napeljav ima uprava R;žanskcga vodovoda na razpolago poseben odtaljevalni aparat, s katerim opravlja v takih primerih usluge, po naročilu odjemalca. Takoj je treba poudariti v zvezi z zastavljenim vprašanjem dve načeli, ki bosta veljali v letošnjem letu v zvezi s kratkoročnim kreditiranjem gospodarstva: prvo je, da ostane sedanji sistem tega kreditiranja ki ga je tre'ii nara-ii pi-jn/^ti iti. iirporedno s porastom proizvodnje. V n"kntrrih primerih ie bilo crln nnazM.i, da se r>nrlj"tja niso posluževala vrdnn krnrliton in di so krila potrebe iz dnmih virov. V tem pogledu so se pokazali ne- kateri negativni pojavi, ki se odražajo v velikem medsebojnem kreditiranju, v uporabi nerazporejenih sredstev gospodarskih organizacij, visoki predujmi in podobno. Podrobne analize so pokazale, da imajo lahko taki pojavi negativne posledice in je jasno, da bo treba v tem pogledu izpopolniti sedanji kreditni sistem. Z uvedbo družbenega knjigovodstva, ki naj bi pokazalo pravo razvojno sliko našega gospodarstva. ko se bodo analizirali razni pojavi, bo nuino potrebno ta vprašanja osvetliti in vajti sredstva. da bi se preprečilo nepravilno poslovanje. Glede drugega načela, da naj bi krediti ne ovirali rednega poslovanja gospodarskih organizacij. zlasti č° hi jih ho«Vmo. da sr vnnaša zlasti na y-Vnr\ifn za novečanje ovsena poslovanja. Glede trna je vlad.ala. dnsl^j m.or^a. rireveli^a tnnnst. ki pa io jr trrha d prihodnje od-prn.iiiti S^vrrln vi mori zahtevali, da bj hr.nk.r talr*> krrrijfn r>r ndo-b-rnvinlr hrr% Tiotrnhfi.f* strorte ti resni*? TTT?nm.r?"r>.ih rrfj.h t niifcov nlrdr j,n „-ni«.nm^ž-nosti in votrrhe Zn. mmmZn.rii'" n^srnn. glrdr na solidvn itrrirnn finančno pn<*1oT>nri-ir>. ^^"iirnrntarijo in drugo. Za letošnje leto je pred- podjetjih, pa čeprav zaradi objektivnih težav ne more gostinstvo čez noč doseči tistih uspehov, kot jih lahko industrijska podjetja, kjer proizvodnja ni vezana na tako močno fluktuacijo delovne sile in na spec fičnosti dela. Hotel Triglav v Kopru je že leta 1956 uvedel nagrajevanje po učinku in ga je v zadnjih treh letih močno izpopolnil. Sedaj se kolektiv zaveda, da le storilnost omogoča večji zaslužek in ni več vprašanje nadurnega dela. Šefi oddelkov morajo skrbeti za sorazmerno porazdel tev delovne sile na posamezne sektorje ali na posamezn:ka. Zaradi take organizacije dela je bilo možno letos v prvem polletju povečati promet za 20 °/o v primerjavi s prometom v istem razdobju lani, osebni dohodki so se znižali za pr bližn® 2%, neto plače na enega zaposlenega pa so se dvignile za 15 */» zaradi tega, ker se je realizacija zvišala za 20 %>, medtem ko se je število delovne sile povečalo le za 3 °/o. Povprečni promet na enega zaposlenega se je povečal za 16%, kar je še vedno za en odstotek več od povprečnih net® plač. ¿a viden za 11'/« povečan obseg proizvodnje, kar predstavlja znatna sredstva, ki jih bo treba odobriti za dosego tega cilja. V zvezi z odobravanjem kratkoročnih kreditov naj omenimo vedno večjo vlogo upravnih odborov pri podružnicah Narodne banke. Nanje so bile prenesene znatne pristojnosti v tem pogledu tako, da si je upravni odbor centrale za Slovenijo pridržal pravico odobravati kredite le za največje industrijske obrate, kot so Jesenice. Kidričrvo, I,i.tostroj in druge. Tako prodira sistem družbenega upravljanja tudi v Narodno banko, kjer doslej ni. bilo opaziti v tem. pogledu vidnrga razvoja posebno še. ker predpisi ne d.airin trm odborom .posebnih pristojnosti Tndn razvoj postopno odpravi ia take ovire, kar je spričo ¡rnl.nšv.rna razvoja družbe-nrna v^ravljanja pri nas tudi razumljivo. Konrv. o naj om.rnimo, da se pripravljajo precejšnje spremem-br tudi pri odobravanju potrošniških kreditov. Toda o tem bi bilo prrvranieno novorit.i in lah-kn nakažrmo sa.mo to. da bodo odvravljrni strogi predpisi, po katerih je moči vvnra^iti t.r kredita za strnnn določ.rn" namena. Tudi. je verjetno, da bodo krediti izplačevani v gotovini. -dt- Postojnl, kjer je sedaj nad l.oe» otrok, pouk je v treh izmenah, na enega učenca pa pride le 0,30 m! prostora. Oba problema bomo morali rešiti v enem ali najpozneje v dveh letih, sicer bo onemogočen reden pouk. Prav bi bilo, če bi takoj začeli z zbiranjem denarja in raznih prispevkov v materialu, hkrati pa naj bi se prebivalci že sedaj zavezali, koliko nameravajo prispevati s prostovoljnim delom. Drugo vprašanje je postavila skupina volivcev iz Kopra. Zanima jih, kako napreduje reševanje problema osrednjega otroškega igr šča v našem okrajnem mestu, kjer naglo narašča število otrok in je zato vedno bolj čutiti pomanjkanje prostorov, kamor bi se lahko brez skrbi zatekali v prostem času. Slišati je že bilo predloge, naj bi bilo to igrišče sredi mesta, na prostoru sedanjega zelenjadnega vrta v ul ci OF pri Glasbeni šoli. Odgovarja predsednik ObLO Miran Bertok: Potreba po otroških igriščih, pa tudi po primernih prostorih za oddih odraslih na prostem, je v Kopru razmeroma večja, kakor v drugih mestih naše domovine zaradi zelo zgoščene zazidave in ozkih ulic, ki so značilne za obmorska mesta. Temu problemu posveča potrebno pozornost novi urbanistični načrt, ki pušča nezazidane vse tiste površine v starem delu mesta, ki so se že sedaj koristile kot zelenjadni ali okrasni vrtovi v privatni uporabi. Prav take se bo pri zazidalnih načrtih na Bo-nifiki, kjer bodo nastajali novi mestni predeli, puščalo razmeroma velike površine za parke, športne naprave in otroška igrišča, Skrb, da bi . naše mesto laže »dihalo«, kot pravimo, je bil tudi eden Izmed vzrokov, da smo se pri izgradnji starega Kopra odločili za visoke stavbe ln nebotičnike in s tem štedill prostore za zelene površine. Skratka, prostorom za rekreacijo se v bodoči izgradnji mesta posveča primerna pozornost. Kar zadeva izgradnjo osrednjega otroškega igrišča v Kopru, pa bi rekel naslednje: Po nacionalizaciji gradbenih parcel v Kopru, ki je v teku, nam je dana možnost, da zelenjadni vrt v ulici Osvobodilne fronte preuredimo v otroško igrišče. V ta namen nameravamo letos organizirati prostovoljno delovno akcijo, s katero bi opravili vsa potrebna zemeljska dela, dočim se nadejamo, da nam bodo vse ostale potrebne naprave prispevala, pomagala Izdelati ali montirala naša podjetja. Pionirji delovnemu kolektivu Sla¥«ika D'elovnemu kolektivu avtoturi-stičnega podjetja SLAVNIK-KOPER se vsi pionirji osnovnih šol koprske občine prisrčno zahvaljujejo za brezplačne prevoza z njihovimi avtobusi na prireditve' dedka Mraza v Kopru. K tej zahvali želijo vsemu kolektivu obilo novih delovnih usoehov v novem letu in vsem šoferjem srečno vožnjo. a V zadnjih dveh letih so na Krasu ustanovili sedem družin Počitniške zveze. To je vsekakor razveseljiv podatek, o katerem je obširno govoril predsednik občinskega odbora Počitniške: zveze v Sežani Avgust Kodrič na letošnjem občnem zboru v soboto, 9. januarja. Med najboljšimi družicami Počitniške zveze pa je vsekakor družina v Dutovljah. ki jo v glavnem sestavljajo mladi zadružniki, Delavne so tudi druž ne na osnovnih šolah, na vajenski fioli, v tovarni Pletenina, v bolnišnici TBC v Sežani in v Štanjelu. Zaradi objektivnih vzrokov je dosegla najmanj uspeha družina v sežanskem obratu Telekomunikacij. Člani Počitniške eveze so se udeležili razen izletov in potovanj tudi partizanskih pohodov. Najpomembnejši sta bili potova- nji mladink po bratskih republikah in 12-dnevno potovanje vajencev po Jugoslaviji. Nekateri so obiskali Štajersko in Kočevsko, drugi pa jadransko obalo, partizansko bolnišnico »Franjo«, Bled, Bohinj, Zagreb, Novo mesto itd. Vseh teh izletov se je udeležilo 535 članov. Na občnem zboru j'e bilo govora tudi o vtisih s potovanj po bratskih republikah Srbiji in Makedoniji. Po daljši razpravi so delegati sprejeli sklepe za nadaljnje delo in predsednik okrajnega odbora Počitniške zveze Koper Julij Titi je pohvalil občinski odbor zaradi njegove aktivnosti, posebno še glede vključevanja kmečke mladine. Ugotovljeno je namreč bilo, da je občinski odbor PZ Sežana eden izmed najboljših v našem okraju kljub temu, da nima na razpolago dovolj materialnih sredstev. ~er Bogat obračun dela ZROJ v Kopra MLADINA NA POSTOJNSKEM OB ZAKLJUČKU i.ETA 1959 UGODNI OCENI DELI lta\ iUufod ZEMLJA PRI IDRIJI SE SE VEDNO PREMIKA Po glavnem premiku zemeljskih plasti se je ilovica neprestano trgata in grmela v globino. Večji premiki zemeljskih plasti pa so se zopet začeli v torek, ko se je nenadno utrgala cev rudniškega vodovoda, ki je speljan v jašek Delo. Ta cev pa leži precej daleč za ogroženo Bernikovo hišo više v bregu, kjer pa se do sedaj še niso pokazale površinske razpoke. Rudniški delavci so morali začasno napeljati vodovodne cevi kar po površini ogroženega ozemlja. Skupno se premika okoli 100 tisoč kubičnih metrov materiala, ki sloni na zelo nagnjeni kamniti podlagi in je torej samo vprašanje časa, kdaj se bodo tudi te gmote spustile v globino, kjer bi popolnoma zatrpale strugo Idrijce. POVEČANA PROIZVODNJA ŠAMPANJCA Povečanje proizvodnje šampanjca ad 30 na 100 tisoč steklenic letno — Proizvodnja po novem načinu hitrejša in cenejša — Večji poudarek kvaliteti in uveljavljanju na svetovnem trgu Vinogradniško gospodarstvo v Gornji Radgoni je pred dnevi končalo z gradnjo in urejanjem novega obrata za proizvodnjo šampanjca. Z gradnjo so začeli že spomladi in je stala skupno z opremo okrog 25 milijonov dinarjev. Gospodarstvo je že vrsto let proizvajalo šampanjec po starem francoskem načinu z letno zmogljivostjo 25 do .'10 tisoč steklenic. Dosedanja firoizvodnja pa je bila znatno dražja n dologtrajna, saj je trajala skoraj «Ive leti. Po novem načinu pa bo šampanjec sposoben za trg že v dveh , mesecih, poleg tega pa se bo poveča- ! la proizvodnja na ca. 100 tisoč stekle- : nic letno. Tudi lastna cena se bo i predvidoma znižala skoraj za 200 dinarjev pri steklenici, OBRTNI SERVIS V NOVEM MESTU Upravni odbor Okrajne obrtne zbornice je podprl težnjo do ustanovitvi obrtnega servisa v Novem mestu. Le-ta bi vključeval vse dejavnosti, ki jih sedaj ni ali pa so premalo razvite. Zaposloval bi 192 delavcev, njihov letni bruto produkt pa hi znašal 168 milijonov din. POLZELSKI PRIMER Kolektiv tovnrne noeavlc se je tesno novP7al tudi s nro vsega prometa; y lanskem letu je dosegel obalni promet (razvoz) 20,419 ton. Medtem ko je priplulo v letu 1958 v pristanišče le 5 ladij velike obalne plovbe, med njimi so bile tri tuje (italijanske), je v letu 1959 -obiskalo naše pristanišče 71 ladij velike obalne plovbe in dolge plovbe iz naslednjih držav: 29 jugoslovanskih, 14 japonskih, 7 '.aemških, 6 etiopskih, 5 italijanskih. 4 izraelske, 2 holandski, in po ena grška, turška, honduraška in severnoameriška ladja. Kot VSE OKROG 1 iS g fk iteterdns presnet V mesecu decembru je dosegel promet ladij v Koprskem pristanišču spet aov rekord. V zadnjem mesecu preteklega leta je spustilo v našem pristanišču 13 prekooceanslcih ladij svoja sidra. Med njimi je bilo sedem jugoslovanskih in šest tujih ladij. Jugoslovanska ladja »Solin« je odpeljala les, »Jezero« je pripeljala pomaranče, »Snježnik«, ki je pristal v pristanišču dvakrat zapovrstjo, je odpeljal les, »Mirna« je pripeljala pomaranče, prav tako tudi ladji »1st« in »Žužemberk«, ki je v januarju, takoj po tem &o je iztovorila južno sadje, naložila 4n odpeljala lesene zabojne dele. Od tujih ladij je pripeljala japonska ladja »Kaikomaru« ribe, etiopska »Giu--aepina« banane, Italijanska »Barberl-na« pomaranče, holandska »Auriga« (banane, italijanska »Bira« pomaranče Cn nemška »Alexander von Humboldt« pomaranče. Nova ekspresna proga »Splošna plovba Piran« bo odprla 30 20. januarju novo ekspresno to-•iorno-potniško progo, ki bo vezala Jadransko morje z ZDA. Na tej progi bodo vozile tri ladje Istega tipa: oBled«, »Bohinj« in »Bovec«. Vožnja do ameriških pristanišč bo trajala E6 dni. Ladje bodo redno pristajale tudi v Kopru, kar bo močno povečalo ugled našega pristanišča, pripomoglo bo pa tudi k povečanju tovornega in potniškega prometa koprskega pristanišča. ^jfek Uvedba nove ekspresne proge bo Sffiblik in lahko rečemo tudi zgodovinarki dogodek v našem pomorstvu. S to linijo bo slovensko podjetje prvič f zgodovini uvedlo redno prekomor-sko progo iz slovenskega pristanišča. V dneh po 20. januarju bo v Kopru kot prva pristala ladja »Bled«. rl »BIHAC« je 7. januarja priplula v Melillo, kjer natovarja za Kontinent sa/l »BLED« je 12. decembra priplula v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici v rednem popravilu 'M/l »BOHINJ« je 11. januarja odplula iz Hulla v Antwerpen iS/l »BOVEC« je 9. januarja priplula v Genovo, kjer razklada P/1 »DUBROVNIK« ,ie 8, januarja priplula v Sibenik, kjer natovarja blago, za Kontinent !IS/i »GORANKA« je 13. januarja priplula v Hamburg, kjer razto-varja M/Ï »GORENJSKA« je 8. Januarja odplula iz Aleksandrije s tovorom za Reko in Koper ■P/1 »LJUBLJANA« Je 9. januarja priplula v Odeso, kjer manipulira s tovorom Eîfl »MARTIN KRPAN« je v popravilu v ladjedelnici v Trogiru M/l »PIRAN« je v Egiptu, kjer razklada iz ZDA pripeljano blago 3>/l »POHORJE« je s. januarja priplula na Reko, kjer razklada tovor B»/l »ROG« je 12. januarja priplula v Los Angeles, kjer manipulira s tovorom a»/l »ZELENGORA« je 5. januarja odplula iz Euidena v Kawasaki uvozno blago so pripeljale predvsem južno sadj'e, zmrznjene ribe, sladkor in bombaž, kot izvozno blago pa so odpeljale rezan les, zabojne dele, kable in različen generalni tovor za linijske ladje, kot so na primer hmelj, pohištvo, žeblji in pletene košare. Število ladij, ki so vrgle sidro v Kopru v lanskem letu, je naraščalo iz meseca v mesec. V januarju je priplula l'e ena preko-oceanska ladja, v avgustu 6, v oktobru 9, v novembru 12 in v decembru 13. Razen ladij, ki vozijo v svobodni — tramperski plovbi so pristale tudi ladje, ki vozijo na progah Jadran—Severna Amerika, Jadran—Severna Evropa, Jadran—Rdeče morje in Jadran—Bližnji vzhod, s 1, decembrom lanskega leta pa so začele pristajati v Kopru tudi ladje, ki nlujejo na progi Jadran— Izrael. Iz teh podatkov je razvidno, da se je koprsko pristanišče dobro in presenetljivo hitro uveljavilo. Domača in tuja ladijska ^odjetja se vedno bolj zanimajo za koprsko pristanišče in tudi streme' za tem, da bi v novem pristanišču redno pristajale njihove linijske ladje. Žal pa vseh teh ladij ne bo mogoče sprejeti, ker je operativna obala prekratka, da bi ob njej pristale prekooceanske ladj'e ali da bi se ob njej privezali dve ladji hkrati. V letošnjem letu nameravajo podaljšati operativno obalo, tako da bo moč privezati dve ladji hkrati, toda to bo mogoče šele proti koncu leta, ko bo obala dograiena. Hiter razvoj pomorskega prometa v našem pristanišču potrjuje napovedi tistih, ki so menili, da je treba takoj po zgraditvi prve 'etape Severne obale, začeti z gradnjo druge podetape. Ko bi jih poslušali, bi imeli danes 270 m operativne obale za prekooceanske ladje in bi vedno bolj naraščajoči oromet zmagovali. Vedeti namreč moramo, da so kapacitete severnojadranskih pristanišč, zlasti Reke. preobremenjene in da lastniki blaga sami iščejo prometne poti, po katerih naj bi njihovo blago čim hitreje prišlo skozi pristanišča do potrošnika. Predvsem velja to za blago, ki je hitro pokvarljivo, kakor je n. pr. južno sadje. Zaradi tega ni nič nenavadnega, da v Kopru že sedaj čutimo pritisk prometa na pristanišče. Število ladij in količina tovora, ki naj bi se pretovorilo v koprskem pristanišču, bo vsak. dan večja; kljub omejeni zmogljivosti pristanišča bo praktično takšna kakršna je bila v lanskem letu. Četudi gradimo skladišče za les in lopo za Tesne izdelke, vkljub gradnji dveh tranzitnih pristanišč in nabavi nekaj lahke mehanizacije, bo glavni del pristanišča — operativna obala — še vedno ostala ozko grlo. Zaradi tega bo naloga »Pristanišča Koper«, da v letu 1960, razen za dosego planiranega prometa 120 tisoč ton, pospešeno zgradi II. podetapo operativne obale v novem koprskem tovornem pristanišču. MG m 1 M V' m ;• " ' jM gm 1? ë-te KÉ IS» sjfc .. -i (L CT11 löillt i , mkmm^m s i ¡ f - ; . - - ' >\ 'v i? â "V \ , , " ' < ..... . "P pi it « .'-'t » I "'v. V koprskem pristanišču vkrcavajo tudi zahtevnejši tovor V piranski občini je lani 221 družin oddajalo skupaj 343 turističnih sob s skumno 699 ležišči. Leto prej je bilo na razpolago samo 590 ležišč, še leto prej pa komaj 171, medtem ko iz prejšnjih let ni evidence. Splošna plovba Piran — oddelek obalna plovb^-— obvešča, da do 15. marca tega leta ne bodo obratovali potniški motorni čolni na progi Koper—Ankaran—Turist—Valdoltra—Koper zaradi remontnih del teh plovnih objektov. O ponovni otvoritvi proge in o plovnem redu bomo prebivalstvo pravočasno obvestili. Splošna plovba Piran 596.961 BRT V letu 1959 se je jugoslovanska trgovska mornarica povečala za novih 147.314 BRT, ki imajo 201.250 ton nosilnosti. Ob koncu lanskega leta je štela naša trgovska mornarica 353 ladij s skupno 590.9G1 BRT, ki imajo nosilnost 847.99G ton. Naša trgovska mornarica je na ta način že močno prerasla predvojno mornarico, ki je imela v rekordnem letu- 1938 431.000 BRT. Pri tem so vštete samo tiste ladje, ki so večje od 100 BRT. Ze v prvih mesecih letošnjega leta bo presegla naša mornarica G00 tisoč BRT. V zas'ebnih sobah je bilo lani doseženih skupno 63.535 nočitev, od tega 41,644 domačih gostov in preko 21 tisoč inozemskih gostov. Vsako ležišče je bilo zasedeno povprečno 89 dni. Najmočneje so bila zasedena ležišča II. kategorije, najslabše pa IV. kategorije. To je razvidno iz obširnega poročila, katerega je za I. posvet turističnih strokovnjakov piranske občine pripravil referent za turizem. Na posvetu so v obširni razpravi prišli do naslednjih zaključkov, oziroma potrdili že veljavna mnenja: Svet za turizem naj čimprej izda pravilnik, ki bo v podrobnosti določal celotni postopek od prijave, ocenitve in kategorizacije do prodaje, evidence in kontroliranja zasebnih sob. Izvaianje pravilnika bo obvezno. Sobe lahko prodaja vsakdo, kdor jih lahko proda, recepcijsko službo opravlja tisti, ki sobo prodaja, za zasebnika, ki bi sobo prodal sam, pa turistično društvo; slednje vodi tudi centralno evidenco o razpoložljivosti in zasedenosti privatnih ležišč. Turistično društvo bo nastavilo kontrolorja, ki bo strogo nadziral ves potek oddajanja zasebnih sob. Za kršilce so predvidene denarne kazni v OB 15. OBLETNICI SLAVNIH DOGODKOV SLOVENSKEGA PARTIZANSTVA V TRŽAŠKI OKOLICI Pravkar je minilo 15 let, ko so padli v Borštu junaške smrti štirje partizani. Dne 10. Januarja 1915 so jim mlada življenja pretrgale fašistične krogle. L''J'"-V-'-í'V i,''1 - V''--. '■' . - 'V • ■■"■':s Ivan Grzetič-Zitomir Bunker v Borštu jo bil eden najboljših v okolici Trsta. Vanj je bilo moč priti skozi hlev, kjer je bil vhod pod jaslimi. Vhod je bil resda tesen, toda spodaj je bilo prostorno. Bunker je Imel električno luč, čedne pograde, mizo za delo In radijsko postajo. Tržaški sabotažnlki, njihov komandni kader in marsikateri Ilegalec je našel v njem večkrat varno zavetje. Slaba stran bunkerja je bila le v tem, da je stanovala blizu hleva, pod katerim je bil bunker edina iz-dajalka, ki so jo v vsej vasi našli fašisti. Tisto jutro se Je približala vasi četa SS. Obkolili so vas ln šil naravnost proti hlevu, kjer je bil vhod v bunker. Bilo je oČIvidno, da Je to Piše LAURA FERLIGOJ izdaja in kmalu p<5 tem Je ogorčeno ljudstvo z izdajalko obračunalo. V bunkerju so bili tedaj Darko — narodni heroj Dušan Munili, Zitomlr, Strela, Lisjak in Stojan. Stojana smo le kak teden pred tem rešili iz Splošne bolnišnica v Trstu. Tam je bil pod fašističnim nadzorstvom. Ob neki uspeli akciji v Trstu je bil namreč ranjen. Nemci so ga ujeli in odvlekli najprej v zloglasni Coroneo, nato ga pa z močnim nadzorstvom odvedli v tržaško bolnišnico. Tam naj bi se zdravil toliko časa, da bi bil sposoben za zasliševanje. Kako pa naj bi sabotažna skupina dovolila, da bi postal njen član žrtev fašistične drhali, ki bi ga nečloveško mučila in Â^Ï-^-ïMÎ^VÎWJ^HÎ. . -vi ämm^mm^ mM'mmmñ^ i ï «r ' Wy i -»i èm < prišli naravnost v hlev in odprli vhod v bunker. Zahtevali so, naj se predajo. Tovariši so se sunkovito obrnili in za hip jim je oledenela kri. V bunkerju je bilo slišati, da Jih je nad njimi, v hlevu, cel trop. Nemec je pomolil glavo v bunker. Njegov obraz se je raztegnil v zloben nasmeh, češ zdaj smo vas pa le dobili v klešče. Toda zmotil se je. Odgovor je prišel kmalu. Strela je zagnal bombo. Razpočila se je v h'evu in pregnala napadalce na dvorišče. Vrgel je še eno bombo. Toda nesreča je hotela, da se je zadela v tram in padla nazaj v bunker. Ubila je Strelo in Žitomlra; razbila je tudi radijsko postajo in omotila ostale tovariše. Predali pa se zaradi tega niso. Zdaj je stopil naprej Darko. Preden so se Nemci spet približali vhodu v bunker, je skočil iz njega in zasul fašiste z rafali iz svoje ruske brzostrelke. ss so popadali mrtvi in ranjeni in v zmedi bežali. — Naprej: Za Darkom je skočil Lisjak, Stojan pa se je zavlekel mimo gnoja za kup drv. Darkova brzostrelka ie še vedno sekala, Nemci so se spotikali in padali. Nenadoma pa je nastal premor. Darko in Lisjak sta tekla vsak po svoji strani iz obkoljenega Boršta. v-C- ^ JÄ m"U " I Dušan Munih-Darlto trpinčila, če ga je bilo mogoče rešiti?! Rešili smo ga in predali skrbni negi partizanskih zdravnikov. • • • Lisjakov oče je takoj posvaril tovariše, naj ne zapuščajo bunkerja, ker so v vasi Nemci. Nihče ni pomislil na to, da so izdani. Nemci so znesku do 10.000 din ali z odvzemom dovoljenja za oddajanje sob. Turistično društvo bo v najkrajšem času pripravilo nove obrazce za prijavnice, nakar bodo lastniki sob, ki jih želijo letos prijavljati, izvedli prijavo, posebne komisije, imenovane od Sveta za turizem, pa bodo prijavljene sobe pregledale, ocenile in kategorizirale. Hkrati bodo svetovale lastnikom, kaj naj uredijo, da bo soba dosegla boljšo kategorijo. Kategorizacija bo letos strožja. Vsem tistim, katerim bo potrebna ureditev, bo turistično društvo nudilo posojilo. Take sobe bodo ponovno kategorizirane po ureditvi. Pričakujejo, da bodo letos v piranski občini razpolagali s skoraj tisoč ležišči v zasebnih sobah. J. L. Danilo Petaros C Stanko Gruden-Strela Vas pa je bila predobro zastražena. Zarezgetali so šarci in ju pokosili, Darko je padel in negibno obležal. Tudi Lisjak se je zvrnil. Je mrtev? Ne, zaslišali so se njegovi kriki, ka je klical na pomoč. Napadalcev t» ni motilo. Mirno so ga pobrali in odpeljali. Kam so ga odvlekli? Kaj se mu obeta? Obšla me je bridkost, k» sem skozi solze gledala v vas. Tičala sem nad Borštom, bila sem nemočna in sem 7. bolečino v srcu gledala ta prizor. S pogledom sem sledila Lisjakovemu odhodu in ga skušala v srcu potolažiti. Sedaj mi je ostal pred očmi le še Darko, še vedno je ležal v mlaki krvi. Le s težavo sem se zadržala, da nisem stekla k njemu in dvignila njegovo ponosno glavo v svoje naročje. Streljanje je zamenjalo ječanje ranjenih SS in občudujoči vzkliki tistih Nemcev, ki so gledali izpraznjeni bunker. Vmes je bilo slišati ropot motornih vozil, ki so odvažali ranjene in mrtve Nemce. Velik del vaščauov, ki niso ob pravem času zbežali iz vasi, je šlo tedaj v zapore in Icon"^ntracljska taborišča. Nemci so držali vas ves dan v obroču. Vtis, ki so §ta napravili ti štirje junaki na Nemce, je bil tako močan, da si le-ti niso mogli kaj, da jim ne bi izkazali vojaških časti in spoštovanja. Pokopali so jih na vaškera pokopališču In jim izstrelili v znak priznanja salvo. Drugega dne smo dobili sporočilo, da so ranjenega Lisjaka iz Boršta odpeljali v tržaško rižarno ln ga sežgali. Med vsemi tovariši iz bunkerja je preživel napad le ranjeni Stojan. Našla sem ga za kupom drv; od bolečin in mraza je ležal skoraj nezavesten. Jasno besedo je spregovoril šele čer dobrih štirinajst dni. PISALNI STROJ — nemški por-table GROMA, popolnoma nov, zaradi nakupa večjega, prodam. Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO V KOPRU išče samski moški, star 29 let. Morebitno popravilo ni ovira, najemnina po dogovoru. Naslov v upravi lista. AMATERSKI TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL bo pr redilo Avto-moto društvo v Kopru. Tečaj se bo pričel 1. februarja 1960. Prijave sprejema Avto-moto društvo v Kopru do 27. januarja 1960 v pisarni — ulica JLA št. 6, od 8,—12. ure dnevno. Kratek PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA MOPEDISTE bo priredilo Avto-moto društvo v Kopru. Pr četek tečaja bo 18. jan. 1960. Prijave sprejema Avto-moto društvo do dneva, ko se bo pr.-čel tečaj, v pisarni društva v Kopru, ulica JLA št. 6. TEČAJ ZA KINOOPERATERJE, za predvajanje 16 mm filmov, bo priredila Ljudska univeza za okraj Koper. Pričetek tečaja bo v ponedeljek, 25. januarja 1960, ob 7. uri v prostorih Ljudske univerze v Kopru, Krelje-va ulica 5 (bivša Kombijeva) n bo trajal do vključno 30. januarja 1960. Prijave sprejema Ljudska univerza do 20. januarja 1960. — Po končanem tečaju bodo udeleženci prejeli spričevala. — Vse informacije dobite v Kopru, Kreljeva ulica 5, telefon 162. ENODRUŽINSKO HIŠICO v Mariboru (blizu Tovarne avtomobilov) z velik m vrtom ugodno prodam kupcu, ki bi mi ob prodaji nudil vseljivo enosobno stanovanje v Kopru ali bližnji okolici. Informacije v podružnici »Delo« v Kopru. NEDELJA, 17. januarja — 8.05 Kmetijska oddaja: Na ekonomijah pri KZ — Beseda o dekanski mlekarni — Letošnja obnova vinogradništva — Obisk na slovenskih farmah, pripoveduje Gustav Guzej, sekretar občinskega komiteja ZKS Piran — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Ob mreži belih cevi — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 2cnski tcrcet: Dana Fillplič, Greta Ložar in Nada Pod-logarjeva, spremlja Avgust Stanko — 15.30 Igrajo orkestri Wally Stott, George Melaehrino in Stanley Black. VSAK DAN je ob 7.15 in 7..40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Vesti. Vesti so nato še ob 13.30 in 15.00, Ob 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 18. januarja — 13.40 Kmetijski nasveti: S čim bomo škropili sadno drevje — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodiji» — 15.20 Igrajo in pojo Pohorski fantje. TOREK, 19. januarja — 13.40 Kmetijska univerza: Kako usmeriti proizvodnjo vina — 13.50 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Kaj ob počitnicah« — 14.50 Glasbena medigra — 15.20 Slavonske narodne pesmi. SREDA, 20. januarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Uporaba umetnih gnojil v vinogradih — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Med šolo in domom — 14.40 Duet Dario in Darko ter Veseli trio iz Doline — 15.20 20' melodij Geor-gea Gershwina. TOVARNA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL »IPLAS« KOPER RAZPISUJE SLEDEČA DELOVNA MESTA ZA: 2 strojna inženirja; 2 inženirja kemije; 2 strojna tehnika; 1 ekonomista, pogoj — fakultetna izobrazba; 3 komercialiste za nabavo in prodajo, pogoj — fakultetna izobrazba ali srednja ekonomska šola z daljšo prakso; 1 analitika, pogoj — fakultetna izobrazba ali srednja ekonomska šola z daljšo prakso; 1 statistika, pogoj — višja administrativna šola ali srednja ekonomska šola s prakso; 3 finančne knjigovodje, pogoj — srednja ekonomska šola z daljšo prakso; 2 korespondenta, po?oi — srednja ekonomska šola in znanje enega tujega jezika; 3 daktilografe, pogoj — srednja ekonomska šola ali dvoletna administrativna šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po pravilniku o plačah ali dogovoru. — Pismtene vloge z življenjepisom, ki naj posebej obrazloži strokovnost, vložite na upravo podjetja do vključno 31. januarja 1960. ČETRTEK, 21. januarja — 13.40 Kmetijska univerza: Stroj za setev in sajenje — 13.50 V tempu valčka z orkestrom R, Stolza — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah II. — 15.20 Dalmatinske popevke. PETEK, 22. januarja — 13,40 Kmetijski nasveti: Zadruga v gospodarjenju s privatnimi gozdovi. — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Kako bomo pripravili občne zbore sindikalnih podružnic — 14.40 Poje zbor RTV Ljubljana — 15.20 Igra godba Ljudske milice iz Ljubljane. SOBOTA, 23. januarja — 13.40 Kmetijska univerza; Mehanizacija v sadjarstvu — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 G. Gershwin »Rapsodija v modrem" — 15.20 Pojo in igrajo Beneški fantje. GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV SLOVENIJE razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede dopisne splošnoizobraževalne šole-osemletke, bivše nižje gimnazije, po programu za odrasle. Šola bo organizirana v dveh stopnjah. V prvo — nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dos'edanjo šolsko izobrazbo. V drugo — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, kdor je končal 6 razredov osemletke ali tej ustrezne šole. Rok vpisa smo podaljšali do 1. februarja 1960. Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih in terenskih odborih ZB ali na DOPISNI SOLI, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3 (telefon 30-043). KOPER: 15., 10. in 17. januarja jugoslovanski film cinemascope NEVIHTA, 17. januarja (matineja) japonski barvni film STREHA JAPONSKE, 18. in 19. januarja francoski film ZAKON JE ZAKON, 20. in 21. januarja ameriški barvni film FOLIES BERGÈRES, IZOLA: 15. januarja japonski barvni film STREHA JAPONSKE, IG. in 17. januarja francoski film ZAKON JE ZAKON, 18. in 19. januarja ameriški barvni film FOLIES BERGÈRES. 20. in 21. januarja ameriški barvni film cinemascope TRIJE EVINI OBRAZI. PIRAN: IG. in 17, januarja italijan-sko-ameriški barvni film cinemascope JEZ NA PACIFH. joj! Sprva je še meni prišlo vroče v tistih pasjih dn"h sr"di poletja, nato na je še meni šinila moja pozabljivost v glar>n in sem Jucn koj potolažil: — Nič ne maraj, draga moja, vse bo v redu.'. Jaz sem na vodovodno pir>o pozabil zapreti! Sicer pa je zaradi hude zime, ki ie nenadoma pritisnila, tako in ta^.o vse narobe in na glavo postavljeno. Port.orožani pravijo (in se pri tem prisrčno smejejo), da bo to zaradi tiste reportaže v radiu »O Portorožu v zimskem soncu«. Šele iz teksta je bilo videti. da gre za resno stvar, ki jo je reporter posnel pred kakšnim mesecem, meneč da se v januarju razmere ne morejo kaj prida spremeniti. Pa so se, in še kako! Tudi v Portorožu je led. Domačini so radiu sicer zelo hvaležni za lepo reklamo o pomladnih dneh sredi januarja v Portorožu, ne ve se pa, če bi bili prav take-hvaležni tudi vsi tisti, ki bi oddaji verjeli in prišli pogledat » to naše lepo letovišče. Mimogrede še v Divačo: tamkaj so me v zdravstvenem domu naprosili, naj jim posredujem pomoč pred dežjem, ki vdira skozi novo streho. Za prvo silo sem jim svetoval kar dežnike, za druga/ primerne posode, da bodo voda> lahko izmetavali, najbolj učinkovito pa seveda bo, če poiščeje> izvajalca del, »Kraškega zidarjac v Sežani in ga pošteno primejo za ušesa. Če bo kaj -pomagalo, bom videl pa prihodnjič, ko spei pridem v Divačo. In tja bom Šel prav kmalu, ker sem v »Risnikut obljubil, da jim prinesem metlo, ker je bojda nimajo, sodeč po kupih smeti in čikov pred šan-kom in v točilnici na sploh, posebno proti večeru, čeprav bi tega nikoli ne smelo biti. Tako — kar dovolj za danes, da prihodnjič pa lepo pozdravljenif Vaš Vane Oblečena je bila od nog do glave v kožuhovino. Toda kože so bile tako lepe in tako imeniino strojene, da Dimač svoj živi dan še ni v del takih. Njen kratki kožušček z nazaj spuščeno oglavnico je bil sešit iz njemu nepoznanih, a čudovito lepih kožic, ki so se svetlikale kakor btedo srebro. Škornjice, izgotovljene iz samih srebrnka-stih kožic, odrt h z risjih nog, so bile podšite s podplati iz mrežavine. Tudi rokavice z dolgimi rokavci in vsi drugi deli njene obleke so imeli barvo bledega srebra in bo motno sijali. In iz tega srebrnega lesketa se je dv gala, naslonjena na vitek in nežen vrat, krasna plavolasa glavica. Dekličina lica so bila rožnata, oči modre, ušesa kakor dvoje bledordečih školjk. Vse to so obkrožali sve-tlokostanjevi lasje, po katerih se je lesketalo ivje kakor diamantov prah. Vse to in še več je Dimač v'del kakor v sanjah. Potem pa se je naglo zavedel in kar nehote segel z roko navzgor in se odkril. V istem hipu se je pogled začudenja t dekličinih očeh spremenil v očarujoč nasmeh. Z živahno kretnjo je potegnila desnico iz rokavice in mu jo podala. »Pozdravljam te,« je slovesno dejala s tujim, a prijetnim naglasom. Njen glas je b 1 srebrn kakor kožuho-vina, ki .io je nosila. Dimač. ki je bil vajen samo hrešče-čih, hripavih glasov taboriščnih žensk, je poslušal njen glas kakor angelsko petje. Bil je v zadregi in le s težavo je izbrskal v svojem spominu nekaj tistih besed, ki j h je uporabljal v tistih davnih dneh, ko je bil še član družbe. »Veseli me, da sva se srečala,« je nadaljevala počasi, medtem ji je obraz žarel od smeha. »Prosim, ne zameri, da tako slabo govorim angleško! Pa sem vendar Angležinja kakor ti.« je resno dodala. »Moj oče je Škot. Mati mi je umrla. Bila je na pol Francozinja in napol Angležinja, malo pa tud Indijanka. Njen oče je ba£no informirala, potem mo čaka krasna prihodnost! Kot je videti na manjši sliki, bo predor širok na dvosmernem cestišču 7 m, to je t dvakrat po 3,5 m, ter na vsaki strani še 70 cm hodnika za pe-žče. V predoru bodo na obet. straneh na vsakih 300 m ce^ stišča obširna izogiballšča oz zatočišča za vozila, medtem ko Imajo pešci na vsakih 100 m majhne vdolbine s klopieami za počitek, toda ob hodniku samo v eni smeri. V vsaki je^v tudi telefon. Predor bo nad cestiščem visok G metrov, pod cestiščem, kjer so nameščene vse električne naprave za razsvetljavo in klimatizaciio (zlasti ventilacija zaradi izpušnih plinov), pa je globok 3,40 m. Teše pravi, da morajo kopat: zdaj deset metrov visoko luknjo v hrib, da bodo pozneje ? betoniranjem in obdelavo dobili omenjene dimenzije predora. Na večji sliki je lepo videt-naprave za zračenje v predoru, kjer se že zdaj nabira veliko škodljivih plinov, ko-brez števila kamionov kar naprej odvaža izkopani granit ir njega. Predor bodo predvidoma gradili kakih pet let in bo velikanskega pomena za promei in trgovino Francije, Italije it Švice. — Za zaključek še eno vprašanje: koliko državljanov je liilo rojenih v koprski porodnišnici v minulem letu in koliko je bilo smrtnih primerov? Rezultat več kot presenetljiv: rojstev je bilo 1138 ali 72 več kot v letu 1958, medtem ko je v smrtnih primerih obratno razmerje: 121 : 143 ali 22 primerov manj kot v predhodnem letu. Rekli smo že, da ljudje radi potujejo. Da je temu res tako, potrjujejo tudi podatki avtoturističnega podjetja »Slavnik«, kjer smo izvedeli, da Je povprečno 42 avtobusov prevozilo 2,650,000 km s 79,002.000 potniškimi kilometri ter 5,271.700 potniki. Povprečna pot enega potnika pa je znašala. 15,4 km. Ce primerjamo obseg ekvatorja s prevoženimi kilometri Slavnikovih avtobusov, znaša to približno 65 dolžin ravnika ali sodobnejša primerjava: 7-kratno razdaljo med Zemljo in Luno. Dejstvo, da so Slavnlkovi avtobusi dosegli te rekordne številke, je pripisati uvedbi nekaterih novih prog kot stalna turistična proga Portorož —Trst, Debeli rtič—Jesenice, Piran—Gorica (v sezoni do Tolmina), Pulj—Divača—Pulj, Piran—Zagreb in številne nove lokalne proge. Brez dvoma bodo v tem letu zabeležili še višje številke, ker se bo nekaterim novim linijam priključila še redna avtobusna zveza Postojna (Jama)—Trst, medtem ko bodo mednarodno progo Porotrož—Graz vzdrževali tudi to letošnjo sezono. To pa so podatki samo avtoturističnega podjetja Slavnik iz Kopra, ki pa jim je treba prišteti še milijone potnikov in prevoženih kilometrov avtoturističnega podjetja SAP Turist biro iz Ljubljane, ki prav tako prevaža potnike na našem področju. O tem in še čem drugem pa drugič.