Ptuj, torek, 23. maja 2006 letnik LIX • št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Passat. Najbolj slovenski avto leta. Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 O družbe RWdiS^ffiklPtUi povabjiiina nagradni izlet^^SG izžrěBaAih SfájerSSeilitednikailMPOilušalGev Radia^ptuj iri' . jih-S tretjim tlakom ___________________________.ďaleclDroc -od .deževnega - Ptuja-Dreživeli neoOzaben _,________. .JaliCIproc -od .deževnega - Ptuja-Dreziveli nepozaben n1OriemIglasbO;'-Dlesom3refoškom;-torto velikanko in še cim.' ^ Sport Boks O Jeskin preti, Dejan je pripravljen Stran 7 dOKODřa.irï'lzoli ter nazaj,,-Da vreDortaži -na ,4.Tstrani.'^ * ' ^ ^ . - : yMartin Martin ■ Ozmec Kolesarstvo o Ptujčani že presegli kvoto lanskih zmag Stran 9 RADIOPTUJ 89,8-98,e»l04,3 Foto: Črtomir Goznik Aktualno Po naših obcinah Reportaže Po naših obcinah Po mestni obcini Ptuj o Darovanje je Ptuj O Presenečeni Ptuj-Koper o Dobra Središce o Nova Ptuj o Kulinarične začetek transplanta- nad pripravljenostjo volja, sonce, torta in igrala za male posebnosti kot tržna cijske dejavnosti Stran 3 policije Stran 2 Kultura Ptuj o Oživili mestno življenje in navade Stran 2 refošk Središčane niša Stran 4 Stran 5 Po naših obcinah Ptuj o Aerofest bo združil mesta ob Dravi Stran 5 Stran 16 Ptuj • Obisk evalvacijske komisije Evropske unije Presenečeni nad pripravljenostjo policije Ob koncu 5-dnevnega kontrolnega obiska schengenske evalvacijske komisije, ki je prejšnji teden preverjala pripravljenost Slovenije na prevzem schengenskega pravnega reda pri nadzoru kopenskih meja na zunanji meji Evropske unije, je Policijska uprava Maribor svoje vtise in potek obiska predstavila na tiskovni konferenci v petek, 19. maja, v Termah Ptuj. Kot je povedal Daniel Lor-ber iz sektorja mejne policije Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi, prevladuje vtis, da so bili člani komisije, ki bodo svoje ugotovitve predstavili v posebnem poročilu v Bruslju, ob zaključku obiska v Sloveniji z delom slovenske policije pri varovanju državne meje in izvajanju mejne kontrole na mejnih prehodih zelo zadovoljni. Po njegovem mnenju so bili pozitivno presenečeni tudi z delovanjem na tako imenovani zeleni meji ter s konceptom varovanja meje, pa tudi z urejenostjo, usposobljenostjo in strokovnim znanjem naših policistov, ki so ga pridobili še s pomočjo dodatnih oblik usposabljanja. »Sicer pričakujemo, da bodo v svojem poročilu v Bruslju zapisali tudi kakšna priporočila za izboljšave na nekaterih področjih, kjer Uvodnik Zvestoba Tudi tretji Vlak zvestobe v organizaciji naše družbe Radio-Tednik, d. o. o., je uspel. Sicer je o njem najbrž težko objektivno pisati, če si sam med organizatorji tega prijetnega družabnega dogodka, vendar pa so dokaz za to zadovoljni udeleženci projekta. In kot smo lahko videli in slišali, so to bili. Zamisel o tem, kako bi se še bolj zbližali s svojimi bralci in poslušalci, je med ustvarjalci radijskega sporeda in časopisa Štajerski tednik nastajala dalj časa, ko pa je prišlo pred tremi leti do njenega uresničevanja, smo bili prav presenečeni nad odzivom. In ta je bil velik ob vseh treh dosedanjih vlakih. Ne vem, ali bo zvenelo neskromno, ampak mislim, da smo doslej s prireditvijo uspeli polepšati po eno majsko sobotno popoldne že tisoč udeležencem - svojim zvestim bralcem in poslušalcem. V zahvalo, da nas poslušajo in berejo in ker so z nami 365 dni v letu. Mi smo veseli, da jih lahko - kolikor je pač možno v tistem kratkem dnevu, ki vse prehitro mine - tudi osebno spoznamo, opažamo pa, da so tudi potniki na našem vlaku veseli, ker lahko spoznajo ljudi, ki jih poznajo samo po glasovih na radiu ali po njihovih člankih v časopisu. (No ja, mogoče so kdaj ob pogledu na kakšnega trebušastega radijskega voditelja ali kot preklja suho novinarko malce razočarani, ker so si v svoji glavi ustvarili drugačno podobo o njem ali njej - ampak tako pač je; upam, da takšno razočaranje hitro preživijo in se sprijaznijo s tem, da nihče ni popoln.) Namen vlaka je zahvala bralcem in poslušalcem za zvestobo našima medijema, mi pa bomo še naprej po svojih najboljših močeh zvesti našemu osnovnemu poslanstvu - prikazati dogajanje v našem okolju čimbolj resnično in pošteno. In če niste bili med potniki letos - saj bo prihodnje leto še en vlak, pa nato še eden in še ... in v nekaj letih se boste kot potniki na njem lahko zvrstili vsi, ki boste to želeli. Sicer pa vas vabimo že na naše naslednje druženje - velik piknik v ptujskih Termah 1. julija, ko se bomo spet lahko spoznavali in se skupaj pozabavali. Jože Šmigoc tudi sami ocenjujemo, da še nismo postorili vsega. Sem zagotovo sodi področje infrastrukture, ki še ni dokončana na vseh mejnih prehodih, a smo prepričani, da bomo v skladu z načrti do oktobra prihodnje leto izpolnili tudi te zahteve. Manjka tudi del dodatne opreme za kontrolo na mejnih prehodih, za ugotavljanje nekaterih prekrškov in kaznivih dejanj ter za uspešno varovanje državne meje, a je tudi to v postopku nabave, zato ni bojazni, da ne bi zadostili vsem zahtevanim kriterijem,« je zatrdil Lorbek. Predstavniki slovenske policije so 13-člansko komisijo strokovnjakov iz držav članic EU ter predstavnikov Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta EU podrobneje seznanili tudi z organizacijo dela slovenske policije pri nadzoru državne meje, s pooblastili, sodelovanjem z drugimi državnimi organi in tujimi policijami ter s pripravami na polno uveljavitev schengenskega pravnega reda. Sicer so člani evalvacijske komisije na četrtem kontrolnem obisku ekspertnih skupin Evropske unije poleg Generalne policijske uprave obiskali tudi policijske uprave Koper, Krško in Maribor, kjer so preverjali predvsem delo policije na mejnih prehodih ter policijskih postajah ob državni meji. Na območju PU Maribor so obiskali mejna prehoda Zavrč in Gruškovje, kjer so jim predstavili sodelovanje med policijo in carino ter uspešno sodelovanje slovenskih varnostnih in mejnih organov s hrvaškimi. Pred- stavili so jim tudi delo polici-stov-konjenikov ter vodnikov službenih psov, v nočnem obisku pa so lahko tudi preverili, kako poteka nadzor meje s pomočjo helikopterja in termovizije. Po obisku evalvacijske komisije za področje preverjanja policijskega sodelovanja, varstva podatkov in nadzora državne meje pričakujejo v letošnjem letu, po vsej verjetnosti že konec junija, še obisk komisije za preverjanje nadzora zračne meje. M. Ozmec Ptuj • Družabno življenje ptujskih meščanov v drugi polovici 19. stoletja Foto: M. Ozmec Po obisku evalvacijske komisije EU prevladuje vtis, da so slovenski policisti na nadzor državne meje dobro pripravljeni. Oživili mestno življenje in navade V razstavnem prostoru Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so 11. maja predstavili raziskovalni projekt o družabnem življenju ptujskih meščanov v drugi polovici 19. stoletja. Javnosti se je tako Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj DPD Svoboda Ptuj predstavila še z drugim projektom, ki so ga pripravili ob praznovanju 30-letnice svojega delovanja. Tokratni dogodek je bil posvečen rezultatom Projekta za etnografsko raziskavo plesov, oblačil, šeg in navad, glasbe in petja za mesto Ptuj v obdobju 1850-1900, ki ga je Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj s svojo mentorico Cvetko Glatz pripravila med letoma 1995-1997. Skupina si je zadala nalogo, ker deluje pretežno v mestnem okolju, da bo raziskala plesno in glasbeno kulturo 19. stoletja na Ptuju in jo ponovno oživila. Ker ni bilo ohranjenih materialnih virov, je bilo šele potrebno raziskati in rekonstruirati mestno življenje in navade v 19. stoletju. Posebno pozornost so v projektu namenili »raziskavi« oblačil. V tem času so na Ptuju vsako leto organizirali srečanje pevskih zborov od blizu in daleč, mesto je gostilo tudi številne godbe, pele in igrale so se pesmi vseh žanrov, od Foto: Črtomir Goznik Rezultate Projekta za etnografsko raziskavo plesov, oblačil, šeg in navad, glasbe in petja za mesto Ptuj v obdobju 1850-1900 je predstavila vodja projekta Cvetka Glatz (levo). Foto: Črtomir Goznik Na predstavitvi projekta in razstavi je FS Bolnišnica Ptuj, ki letos praznuje 30-letnico uspešnega delovanja, v tem času je nastopila več kot 250-krat, tudi zaplesala. ljudskih do umetniških. V hotelu Zlati noj, danes Mitri, so organizirali odmevne bale, ki so se obvezno pričeli s četvorko, končali pa z galopom. Ptuj je bil v drugi polovici 19. stoletja majhen, leta 1858 je notranje mesto štelo 287 hiš in imelo 2219 prebivalcev, s predmestjem pa je imelo 419 hiš in 3329 prebivalcev, pa je med drugim ob predstavitvi rezultatov raziskovalnega projekta povedala Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Leta 1858 je imelo mesto sedem modnih in oblačilnih trgovin, štiri špecerije in trgovine z barvami, štiri trgovine z železom in kovaškimi izdelki, eno usnjar-no, 13 trgovin s kmečkimi pridelki, tri kramarije, dva špediterja, v mestu pa je bil tudi en ladijski mojster. Lista obrtnikov pa je precej daljša. 11. maja so v Knjižnici Ivana Potrča govorili še novi direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer, projekt FS Bolnišnica je prvi v njegovem mandatu, predsednica FS Bolnišnica Ptuj Ana Marija Pučko in direktor bolnišnice Ptuj Lojze Arko. Dogodek so s svojim nastopom obogatile članice vokalne skupine Spominčica pod vodstvom Marije Stoeger, zaplesala je tudi folklorna skupina, glasbo za njen ples pa so pripravile violinistke Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki jih vodi Meta Gregl - Trop. Razstava rezultatov projekta je na ogled do konca maja. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radi^ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Transplantacijska dejavnost Darovanje je v bistvu začetek transplantacijske dejavnosti V tednu Rdečega križa so v jedilnici Splošne bolnišnice na Ptuju odprli potujočo razstavo Transplantacijska dejavnost, ki bo na ogled do septembra. V tem času naj bi si jo ogledalo čim več ljudi, da bi spoznali pomen darovanja organov za življenje vseh tistih, pri katerih so bile izčrpane vse druge možnosti zdravljenja in pri katerih je zdravstveno stanje tako ogroženo, da organ kljub zdravljenju nedvoumno propada. Ptujska bolnišnica, ki je ena izmed devetih donorskih bolnišnic, je odprtje razstave povezala s predstavitvijo zgodovine donorske dejavnosti pri njih, podala jo je prim. Majda Šarman, dr. med., spec., o opredelitvi za darovanje je govorila Lea Lampret, o razstavi prim. Danica Avsec Le-tonja, dr. med., direktorica Slovenija-transplanta, v imenu gostiteljev razstave pa direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. Ptujska bolnišnica je kot ena od slovenskih donorskih bolnišnic visoko v slovenskem projektu transplantacij, čeprav je med vsemi najmanjša. To si štejejo v veliko čast, vsaka transplantacija lahko ohrani več življenj, odvisno od tega, koliko organov se odvzame. Bolnišnične transplantacij-ske koordinatorje je minister za zdravstvo imenoval v letu 1998. V ptujski bolnišnici ima to funkcijo prim. Majda Šarman, dr. med., spec. V tej vlogi je odgovorna za spodbujanje donorskega programa in koordinacijo dela na ravni bolnišnice ter preko Sloveni-ja-transplanta za povezovanje z ostalimi sodelujočimi ustanovami. Donorska bolnišnica je ptujska bolnišnica postala leta 1993, prva eksplantacija organov in tkiv pa je bila izvedena leta 2000. Do novembra lani so jih izvedli pet oziroma skupaj doslej šest. Sodijo med bolj dejavne bolnišnice v slovenskem prostoru, kjer je bilo doslej okrog 200 odvzemov organov in tkiv, največ v Kliničnem centru v Ljubljani in v mariborski bolnišnici, od perifernih donorskih bolnišnic, ki je to lahko postala zaradi dobro opremljenega oddelka za intenzivno terapijo in strokovno dobro usposobljenega zdravstvenega kadra, je ptujska dokaj visoko, na četrtem mestu, je povedala prim. Majda Šarman, dr. med., spec. Preden pa se donorski program sploh lahko začne, je potrebno ugotoviti možgansko smrt. Ugotovi jo komisija dveh specialistov s predpisanimi kliničnimi testi, tretji specialist pa izvaja EEG ali scintigrafijo možganov, ki potrdi odsotnost pretoka v možganskem ožilju. Možganska smrt je dokončno oziroma nepovratno prenehanje delovanja celotnih možganov. Po ugotovljeni smrti zdravstveno osebje v donor-skem centru odkriva možne mrtve darovalce, se pogovori s sorodniki oziroma osebami, ki so najbližje mrtvemu darovalcu, ugotavlja ustreznost delovanja organov, izključuje možnosti prenosa določenih bolezni in neozdravljivih okužb, ohranja delovanje notranjih organov mrtvih darovalcev (v primeru, da obstaja možnost, da bi pokojnik postal darovalec, se sme v oddelku za intenzivno terapijo nadaljevati z vzdrževanjem organov, v nasprotnem primeru pa mora lečeči zdravnik po možganski smrti opustiti vsako vzdrževanje preostalih organov), vzdržuje delovanje organov v operacijski dvorani do odvzema in sodeluje pri postopkih odvzema organov. Z darovanjem organov je mogoče rešiti marsikatero življenje Kljub izrednemu napredku medicine in medicinske tehnologije še vedno ni zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku. Že dolgo pa je znano, da lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ ali tkivo. Z darovanjem organov lahko rešimo življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku, pljučnemu bolniku, bolniku z odpovedjo jeter, pomagamo ledvičnemu bolniku, ki je bil dneve in dneve vezan na umetno ledvico, marsikateremu pa tudi vrnemo vid. V Sloveniji presajamo srce, jetra, ledvice in pljuča mrtvega darovalca, v tujini tudi trebušno slinavko in tanko črevo. Od tkiv mrtvih darovalcev pa presajamo rože-nice, kosti, kožo, sklepe, vezi, srčen zaklopke, žile. Tkiva, katerih odvzem ni pogojen s pre-krvavljenostjo do odvzema, je mogoče odvzeti tudi nekaj ur po tem, ko je srce prenehalo delovati. Odveč je tudi vsaka bojazen, da bi bil nekdo, ki se je še za življenja odločil za darovanje organov, deležen slabše zdravniške oskrbe. Zdravnik s sodelavci vedno naredi vse, kar je v njihovi moči, da se ohrani življenje. Ekipo za odvzem in presaditev namreč o možnosti darovanja obvestijo šele po tem, ko so bile izčrpane vse možnosti za ohranitev življenja in je bila ugotovljena smrt. Darovanje organov tudi ne iznakazi telesa, pri odvzemu organov je operacijski poseg prav takšen kot pri vseh drugih operacijah. Ves čas s pokojnikom ravnajo spoštljivo, rane po odvzemu organov zašijejo in prekrijejo z gazo, pri odvzemih tkiv (kosti in roženice) pa odvzeti del na- Prim. Majda Sarman, dr. med., spec.: »Bolj kot bodo ljudje Informirani, bolj bomo lahko pomagali.« Razstava o transplantacijski dejavnosti v ptujski bolnišnici V jedilnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča je na ogled potujoča razstava Transplantacijska dejavnost, ki jo je Slovenija-transplant pripravil v sodelovanju s Kliničnim centrom. Na ogled bo do septembra, v tem času naj bi jo videlo čim več ljudi, da bi spoznali pomen darovanja organov, ki je ena od najplemenitej-ših odločitev, kar jih lahko človek sprejme. Darovanje organov je v bistvu začetek transplantacije. V treh sklopih razstava predstavlja zgodovino razvoja transplan-tacijske dejavnosti v svetu in v Sloveniji, podatke o izvajanju kliničnih transplantacij v Sloveniji in shemo organizacije delovanja vseh ustanov, ki so v Sloveniji vključene v transplantacijsko dejavnost. V Sloveniji povezuje vse vidike transplantacijske dejavnosti Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slo-venija-transplant, ki je vključen v mednarodno trans-plantacijsko mrežo Eurotransplant. Prim. Danica Avsec Letonja, dr. med., direktorica Slovenija-trans-planta, v pogovoru z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom, dr. dent. med,. spec. čeljustne kirurgije, po odprtju potujoče razstave Transplantacijska dejavnost, ki naj bi prispevala k temu, da bi se Slovenci še za življenja odločili za posmrtno darovanje organov, z oporoko, t. i. nevidnim zapisom o opredelitvi za darovanje organov. Foto: Črtomir Goznik Pristopna izjava darovalca Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku. Slovenija-transplant je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvom za zdravje marca leta 2004 začel s projektom zapisa odločitve o darovanju organov na kartici zdravstvenega zavarovanja. Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko to svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi v Slovenija-transplantu, na prijavnih mestih v zdravstvenih domovih, v lekarnah in na območnih združenjih Rdečega križa. Izpolni pristopno izjavo, ki jo pooblaščena oseba po preverjanju njegove identitete pošlje v priporočeni obliki na Slove-nija-transplant. Podatke vnesejo na kartico zdravstvenega zavarovanja, zapis je neviden, dostopni pa so šele po posameznikovi smrti. Podatki o opredeljevanju za darovanje so dostopni izključno zdravnikom, ki opravljajo koordinacijska dela na področju transplantacijske dejavnosti, bolnišničnim in centralnim trans-plantacijskim koordinatorjem. Trenutno vpisno mesto na Ptuju je na sedežu Območnega združenja RK Ptuj, Natašina pot 1 a, vsak dan od 8. do 12. ure, pri Marjani Cafuta. V Sloveniji je bila nacionalna transplantacij-ska mreža vzpostavljena leta 1998. Sestavlja jo devet donorskih centrov v splošnih bolnišnicah, med temi je tudi ptujska bolnišnica, in Klinični center v Ljubljani, ki deluje kot donorski in transplantacijski center. domestijo s protezo. Tudi od pokojnika, ki je daroval organe, se je mogoče posloviti pri odprti krsti. Že več kot tisoč presaditev organov V Sloveniji so prvo presaditev ledvice živega darovalca opravili že leta 1970, takrat so prvič presadili tudi roženico. Prvi transplantacijski zakon je bil sprejet leta 1985, trenutno veljavni je iz leta 2000. Leta 2003 so v Sloveniji prvič presadili tudi pljuča, do takrat so slovenske bolnike, ki so potrebovali nova pljuča, operirali na Dunaju. Lani pa je bil podpisan dogovor o sodelovanju pri izvajanju dejavnosti zbiranja darovalcev delov človeškega telesa z Rdečim križem Slove- nije. V letu 2005 je bilo v Sloveniji presajenih v Klinične centru 28 ledvic, 5 src in 13 jeter ter 68 krvotvornih matičnih celic. Doslej je bilo v Sloveniji že več kot 1000 transplantacij, največ, 680, je bilo ledvic, sledijo presaditve jeter, src, pljuč. Prim. Majda Šarman, dr. med., spec., je o projektu Darovalec povedala, da gre za premišljen projekt, ki je nastajal več kot 10 let, nastal je iz potrebe, pa tudi zato, ker so ljudje vse pogosteje spraševali, kako bi se lahko izjasnili oziroma izrekli o tem, da želijo biti darovalci organov po svoji smrti, kam naj gredo, kakšen je postopek. Pred tem je bilo opredeljevanje drugačno, na karticah, kjer je bilo vse to vidno. Ker pa gre pri tej opredelitvi v bistvu za intimno odločitev vsakega posameznika, je nastala ideja o nevidnem zapisu na kartici zdravstvenega zavarovanja in da o njej, razen bližnjim svojcem, ne razlaga te svoje odločitve. Ptujska bolnišnica je na odvzeme dobro pripravljena, ocenjuje prim. Majda Šarman. Sam odvzem pa je zelo zapletena situacija. Prizadetost ob smrti bolnika je ne samo za svojce hud udarec, tudi za zdravstveno osebje, ki se je trudilo, da bi mu ohranilo življenje. V teh težkih trenutkih, ko so se tudi sami morali na nek način soočiti s porazom, so po ugotovitvi možganske smrti postavljeni v novo težko situacijo, s svojci se morajo pogovoriti o morebitnem donor-stvu. S projektom Darovalec je pričakovati, da bo teh pogovorov v bodoče manj, čisto pa ne bodo odpadli, ker se bodo morali s svojci še vedno pogovarjati, vendar jih v teh primerih več ne bodo prosili, da ne bi nasprotovali donorstvu, temveč obveščali o tem, da se je njihov sorodnik že za časa življenja odločil za posmrtno darovanje organov. Čeprav se zdi, da je v teh primerih, ko so se ljudje že za življenja odločili za donorstvo, lažje, stres kljub temu ostaja, saj se je neko življenje dokončno izteklo. O tem, da se bo izvedel odvzem organov, morajo najprej obvestiti centralnega koordinatorja v Ljubljani, ki je odgovoren tudi za povezovanje z Eurotransplantom oziroma z drugimi centri, začne se tipizacija tkiva, ugotavlja se tkivna skladnost med dajalcem in potencialnim prejemnikom, iz celega poola Eurotransplanta se izbere najprimernejši prejemnik organov. Prim. Majda Šarman pravi, da bo ne glede na projekt Darovalec še naprej potrebna promocija darovanja organov, da bi ljudje spoznali humani vidik transplantacije, ki omogoča človeku, da preživi ali da zaživi kvalitetno življenje. Bolj kot bodo ljudje informirani, več ljudem bomo lahko pomagali. Projekt je evropsko zastavljen, gre za to, da prejemniki dobijo čim bolj primeren organ. Vedno pa najprej organe poskušamo porabiti v Sloveniji, doma, za naše bolnike, šele ko v Sloveniji ne najdemo primernega bolnika oziroma prejemnika, gredo organi v tujino. Kolikor organov gre v tujino, toliko jih dobimo iz tujine za naše bolnike, je še povedala prim. Majda Šarman, dr. med., spec., transplantacijska koordinatorica v ptujski bolnišnici, ki je ena od devetih donorskih centrov v okviru splošnih bolnišnic v Sloveniji. Foto: MG Ptuj-Koper • Na tretjem Vlaku zvestobe 350 udeležencev Dobra volja, sonce, torta in refošk ... V soboto, 20. maja, nekaj pred polnočjo se je na ptujsko železniško postajo vrnil tretji Vlak zvestobe z okoli 350 izžrebanimi bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj, ki smo jih v sodelovanju s Slovenskimi železnicami popeljali na nepozaben celodnevni nagradni izlet na slovensko Primorje. V Ptuju dež, na Obali sonce, torta refošk in še kaj; res je bilo luštno in veselo. Kot smo pričakovali, je bilo tudi letos med bralci Štajerskega tednika in poslušali Radia Ptuj za našo nagradno akcijo, letos že 3. Vlak zvestobe, izredno veliko zanimanje. Če bi hoteli ustreči vsem, ki so želeli potovati z nami, bi bilo premalo 10 podobnih vlakov, zato smo tudi letos pri žrebu in nagradnih akcijah upoštevali le tiste, ki do sedaj še niso bili z nami. Direktor naše družbe Radio-Tednik Jože Bračič je v jutranjem pozdravu ob odhodu vlaka s ptujske železniške postaje sicer ugotovil, da se jih je tudi letos nekaj uspelo "pre-švercati", v glavnem pa so bili z nami vsi, ki so bili pošteno izžrebani in tako smo zabave in morja željno pisano druščino, skupaj več kot 350 udeležencev, tudi letos popeljali na slovensko Obalo. Kot kaže, je opozorilo o točnem času odhoda zaleglo in tako je karavana dobre volje v deževnem vremenu krenila na pot takoj po peti uri. Po osvetljenih vagonih se je razlegal program Štajerske budilke, v Foto: M. Ozmec Torto, darilo hotela Delfin, so razrezali župani, podžupani in poslanec iz Spodnjega Podravja. kateri so za prijetno razpoloženje vso pot pridno skrbeli kar trije radijski sodelavci, Zlatka Lampret, Natalija Škrlec in David Breznik. Tudi tokrat so z nami potovali predstavniki Slovenskih železnic z Duško Kobale na čelu, bistveno boljši pa je bil tudi odziv predstavnikov lokalne in državne oblasti. Tokrat so se našemu povabilu, v glavnem v spremstvu svojih partnerjev, odzvali poslanec v državnem zboru Branko Ma-rinič, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, župana občin Juršinci in Videm, Alojz Kaučič in Friderik Bračič, podžupani občin Kidričevo, Majšperk in Duplek, Jože Murko, Cveto Pepelnik in Franjo Kosi, ter predstavnica občine Zavrč Marta Bosilj. Skoraj vsi ti so bili tudi gostje ekipe Štajerske budilke v potujočem studiu Radia Ptuj, med potjo pa so za dobro voljo pridno skrbeli tudi člani Ansambla Jožeta Ekarta, ljudske pevke Urbančanke z Destr-nika s frajtonarjem in tudi naš enigmatik in harmonikar Edi Klasinc. Vse skupaj pa smo po svoje začinili tudi organizatorji, saj so naše sodelavke Foto: M. Ozmec Po kosilu, slastni torti z refoškom ali malvazijo so mnogi veselo zaplesali. in sodelavci po jutranji kavici tudi tokrat poskrbeli za jedačo in pijačo, tako da lačnih in žejnih potnikov praviloma ni bilo, ponujali pa so tudi spominske kape in klobučke z napisom 3. Vlak zvestobe. Kljub slabemu vremenu ob odhodu je bilo potovanje prijetno in nekaj pred deseto smo prispeli na naš cilj, v Koper, kjer nas je pričakalo sonce. No, pričakali sta nas tudi prijazni koprski vodički z avtobusi in kombiji, ki so nas popeljali na ogled starega dela Obalne metropole ter njegovih znamenitosti, med katere sodi tudi dobro založena tržnica. Prodajni pulti prodajalcev so se od svežega sadja in zelenjave kar šibili, v oči pa so bodli predvsem rdeči kupi češenj, tistih uvoženih po 1600 ter domačih po 400 tolarjev za kilogram. In čeprav so bile sicilijanske debelejše, so bile domače veliko bolj slastne. Po skoraj triurnem potepanju po starem delu Kopra smo se popeljali do hotela Delfin v Izoli, kjer smo organizatorji poskrbeli za skupno kosilo s kozarčkom malvazije ali refo-ška, da je vse skupaj bolje teknilo, pa so z glasbo in pesmijo poskrbeli še člani Ansambla Ekart ter naše Urbančanke, med katerimi prepeva tudi mati šolskega ministra Milana Zvera. Ko smo lahkoto in žejo potešili, nas je osebje hotela Delfin prijetno presenetilo s skoraj dva metra veliko slastno torto v obliki delfina, nato pa so nekateri zaplesali, drugi pa smo si privoščili sprehod med cvetočo akacijo in bezgom do bližnje marine ob obali, kjer so nas presenetili prvi kopalci, predvsem pa že prve hrabre kopalke "zgoraj brez". Čeprav morje še ni bilo najbolj primerno, smo mnogi z veseljem namočili utrujene noge, nekaj najbolj vročih Štajercev pa je celo zaplavalo. In ko smo z možgani na off (brez čivave na plaži) ugotovili, da nam pravzaprav nič ne manjka, da bi lahko tako vzdržali še kar nekaj časa, smo nekaj po 17. uri zaslišali glasove, da nas že čakajo avtobusi. In hočeš nočeš, smo morali nazaj. Ko smo na koprski železniški postaje tavali po razgretih vagonih, smo ugotovili, da bi jih bilo prihodnje leto dobro V imenu vseh udeležencev 3- Vlaka zvestobe hvala vsem, ki so skrbeli za našo dobro voljo, še posebej Ptujskim pekarnam in slaščičarnam, Restavraciji Gastro, Turistični kmetiji Puklavec in Dravskim elektrarnam Maribor, ki so poskrbeli tudi za to, da med potjo nismo bili lačni in žejni! označiti s številkami, saj bi bila pot do kupeja z osebno prtljago enostavnejša. To, kar se je dogajalo na poti domov po razigranih pojočih vagonih in predvsem v oddelku z bifejem z domačo "mizico pogrni se" in "kozarci brez dna", pa je že zgodba zase, o kateri ni dobro veliko govoriti. Važno je, da je bilo luštno in veselo, vse drugo naj raje ostane tam, kjer se je dogajalo. Prepričan sem, da tudi prihodnje leto, na četrtem Vlaku zvestobe, ne bo nič manj veselo, kajti zgodba se ponavlja, le akterji so drugi. Zato naj velja povabilo, berite Štajerski tednik in poslušajte Radio Ptuj, pa boste morda drugo leto z nami tudi vi! M. Ozmec Foto: M. Ozmec Razpoložena triperesna deteljica Štajerske budilke; Zlatka, Natalija in David. Foto: M. Ozmec Za dobro voljo so že na vlaku skrbeli tudi člani ansambla Jožeta Ekarta. Foto: M. Ozmec Med našimi pridnimi dekleti, ki so potnikom delila sendviče in pijačo, je bila tudi Špela. Foto: M. Ozmec Vesele Urbančanke s frajtonarjem so zapele in zaigrale tudi pred hotelom Delfin v Izoli. ^BOdem dravske elektrarne marlbor Foto: M. Ozmec Najbolj obiskan in razigran vagon je bil zagotovo tisti s kavico in bifejem. Središče ob Dravi • Starši sami poskrbeli za igrala Nova igrala za male Srediscane Pogosto je tako, da se kakSna stvar premakne le, Ce jo vzamejo v roke odloCni ljudje, ki vztrajajo do konca. Kot takšni so se izkazali starši srediških osnovnošolcev, ki so z vztrajnostjo uspeli urediti okolje šole prijaznejše za otroke. Hkrati pa so dali svojim otrokom zelo lep vzgled, da se z vztrajnostjo pride daleč, tudi do novih igral. Ker ni bilo možnosti, da bi lahko igrala zagotovili na kak drugačen način, so starši sprožili zbiralno akcijo med domačimi in tudi dobrotniki od drugod. Ti so se v velikem številu odzvali, glavni donator pa je domačin Sebastjan Jakelj. Poleg podjetij in podjetnikov so veliko sredstev prispevali tudi starši in učenci. Učenci so zbirali star papir ter prodajali voščilnice Uni-cefa in izkupiček namenili za igrala. Tako so iz različnih virov zbrali 1.315.000 tolarjev za igrala, ki so sestavljena iz gugalnic, tobogana, mostov-ža, več možnosti za plezanje, plezalne stene, piramide iz brun in podobnih igral. Lukrecija Štamberger, ki je spregovorila v imenu staršev, je povedala, da so veseli, da je akcija Igrala za naše sončke, uspela. Najbolj so se izkazali starši 2. razreda, pohvalila pa je tudi dobro koordinacijo in posluh s strani vodstva šole. Pa ni šlo le za zbiranje denarja, marsikateri izmed staršev Otroci so se igral zelo razveselili in ob otvoritvi pripravili priložnostni program in razstavo. (in učencev 9. razreda) je tudi fizično pomagal pri ureditvi okolice, saj so ob igralih v senci postavili še klopco za počitek in tlakovali pot od igrišča do šole. Ob veselem trenutku je še zaželela, da bi vsi, ki se bodo tukaj zadrževali, s svojim obnašanjem pripomogli k temu, da bodo igrala še dolgo lepa. Zadovoljen je bil tudi Franc Šulek, ravnatelj OŠ Središče ob Dravi, ki je povedal, da igrala ustrezajo vsem varnostnim predpisom in izrazil svoje zadovoljstvo, da svet staršev vedno bolj prevzema svojo vlogo in tudi del skrbi za nadstandardni program v dobro vseh otok. vki Ptuj • Srečanje županov vseh mest ob porečju Drave Aerofest bo združil mesta ob Dravi V okviru projekta Aerofest Drava 2006 je v sredo, 17. maja, na ptujskem gradu potekalo prvo srečanje županov vseh mest ob porečju Drave, na katerem so županom podrobneje predstavili projekt in program nove oblike povezovanj. Srečanja so se udeležili podžupan občine Ptuj Miran Kerin, predsednik Zveze ekoloških gibanj Karl Lipič, upravnik Aerokluba Ptuj Stanko Čuš ter predstavniki občin; iz Maribora Bogdan Čepič, iz Markovec Franc Kostanjevec, iz Mute Boris Kralj, predstavnik Ruš Ivan Krajnc, iz Duple-ka Janez Ribič ter iz Varaždina Štefica Vusič, Danijel Marin-kovič in Natalija Ježek. Na srečanje so bili povabljeni vsi župani mest ob porečju Drave, pobudo za izvedbo projekta pa je dal predsednik Okolj-skega društva Most iniciativa Ptuj Matevž Cestnik. Kot so poudarili organizatorji, je cilj skupnega sodelovanja mest ob Dravi ohranitev in izboljšanje življenja v reki Dravi in ob njej. Dogodek je širše narave in pomena, saj bo v prireditvenem času združeval ljudi s porečja Drave in prenesel osnovno idejo o druženju in izmenjavi mnenj na širši ravni človekovega delovanja. V sklopu Aerofesta Drava 2006 bodo potekale tudi različne športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na reki Dravi oziroma na njenem porečju in povezovale mesta. Program na Aero-festu se bo pričel 25. junija in bo trajal vse do 10. septembra. Največ dogajanj se bo zvrstilo ravno septembra, 3. septembra organizatorji načrtujejo tek ob reki Dravi v sodelovanju s klubom Maraton Mirka Vindiša, na ta dan bo po Dravi potekal tudi spust kanuistov in kajakašev Športnega kluba Center Ptuj, 7. septembra bo otvoritev aerorallyja, ki bo Foto: Dženana Bećirović Udeleženci srečanja trajal do 10. istega meseca, ko bo v Moškanjcih organiziran tudi letalski miting. Potekalo bo tudi tekmovanje na mednarodnem aeromitingu, ko bodo tekmovalci tekmovali za pokal Drave na relaciji Maribor, Varaždin, Osijek, Ptuj. Zraven športnih in ekoloških aktivnosti se bodo v okviru Aerofesta Drava odvijale tudi družabne prireditve, namenjene druženju ljudi, ki živijo ob reki. Okoljsko društvo Most iniciativa Ptuj želi s pomočjo Zveze ekoloških gibanj Slovenije opozoriti na pomen reke in življenja v njej ter vplivati na ozaveščenost in informiranost ljudi. Ravno v ta namen k sodelovanju pri projektu vabijo šole, vrtce, ribiška društva in druge organizacije, ki želijo sodelovati in bodo s svojim prispevkom pripomogli k večji ekološki ozaveščenosti. Ob samem zaključku projekta se bodo 7. oktobra predstavniki sodelujočih mest še enkrat sestali na okrogli mizi z naslovom Reka Drava nekoč, danes, jutri... Letošnji Aerofest povezuje Slovenijo in Hrvaško, organizatorji pa si želijo, da bi se v prihodnje projekt razvil v mednarodno sodelovanje držav, ki imajo skupno reko Dravo. Dženana Bećirović Od tod in tam Ormož • Veselo ob dnevu družine V vseh vrtcih, ki delujejo v sestavi vzgojnovarstvenega zavoda Ormož, so na različne načine obeležili dan družine. Čez 400 otrok in njihovih staršev se je skozi različne dejavnosti spomnilo pomena, ki ga ima družina. V Vrtcu Ormož so vzgojiteljice na ta dan popeljale malčke in njihove starše na krajši pohod, nato pa so se vse skupine srečale v športnem parku Mestna graba, kjer so se po skupinah pomerili v različnih zabavnih igrah. Starše je nagovorila tudi direktorica vrtca Marjeta Meško, ki jim je zaželela prijetno popoldne v družbi otrok in poudarila pomen, ki ga ima družina. Staršem pa je položila na srce, naj svojim otrokom namenijo čim več časa in pozornosti. V čudovitem sončnem dnevu so otroci (in starši) skakali v vrečah, s kolebnico, tekmovali v vlečenju vrvi inpodo-bnih zabavnih igrah. Po tekmovanju pa so si sodelujoči privoščili še sok in rogljičke, ki so jih pripravili v kuhinji vrtca. vki Kungota • Večer ljudske pesmi in glasbe zmjBômdfm JČjudskik pevcev áOS - í^idričcvi Lep sobotni sončni popoldan se je prevesil v še lepši sobotni večer okronan s Slovensko ljudsko pesmijo. Enajst skupin, v katerih prepevajo in igrajo ljudske pesmi, se je udeležilo prireditve v dvorani v Kungoti, ki so jo ob svoji drugi obletnici pripravili ljudski pevci s frajtonarjem društva invalidov iz Kidričevega. Poleg gostiteljev so zapeli in zaigrali tudi Ljudske pevke KD Skorba, Pevke ljudskih pesmi DU Lenart, pevci DU in KD Hajdina, Ljudski pevci upokojenci KD Grajena, pevke DPD Svoboda Kidričevo, pevke Druge pomladi Kidričevo, cerkveni pevski zbor Kidričevo, ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem, ljudski pevci DPD Svoboda Pragersko in ljudski pevci Fotografskega društva Tezno pri Mariboru. Prireditev je povezoval Marjan Nahberger, ki na Radiu Ptuj pripravlja oddajo Med ljudskimi pevci in godci. Nastopajoče sta pozdravila in gostiteljem Anici, Danici in Francu, ki so člani ljudskih pevcev društva invalidov Kidričevo tudi čestitala predsednica društva invalidov Kidričevo Marta Pinterič in podžupan občine Kidričevo Franc Murko. Na koncu je za-donela skupna pesem Tam dolj na ravnem polju in nato še prijetni klepet ob kozarčku in prigrizku, za katerega so poskrbeli sponzorji. Obljubili so si, da se čez leto spet srečajo. Marjan Nahberger Juršinci • Za kmetijstvo šest milijonov Svetniki občine Juršinci so se na zadnji seji najprej seznanili s trendi varnostnih pojavov na območju občine v lanskem letu. Obravnavo zaključnega računa občine so prestavili na naslednjo sejo. Sprejeli so razpis za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini, za katerega namenjajo letos šest milijonov tolarjev. Od tega je skoraj milijon tolarjev namenjenih za pospeševanje strukturnih vzpodbud in usmerjanje naložbene dejavnosti za kmetije in s tem ustvarjanje stabilnih kmetij, enak delež sredstev namenjajo podpori pri zavarovanju kmetijskih površin, nekaj sredstev pa namenjajo sofinanciranju izobraževalnih programov in subvencioniranju nakupa kmetijskih zemljišč. V svet zavoda Lekarne Ptuj so potrdili Jožico Zelenko, ki jo predlaga Občina Destrnik. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Svetniki so sprejeli tudi letna poročila o poslovanju v letu 2005 Osnovne šole Juršinci, Lekarne Ptuj, Prostovoljnega gasilskega društva Grabšin-ski breg in Prostovoljnega gasilskega društva Gabrnik in se seznanili s programom dela Knjižnice Ivana Potrča za leto 2006. Ob koncu seje so obravnavali vloge, ki so jih na občinski svet naslovili občani in društva. Zmago Šalamun Foto: vki Foto: MN Ptuj • Večerna pesem 2006 Zapelo je 21 zborov V petek in soboto je v dvorani Gimnazije Ptuj potekala območna revija odraslih pevskih zborov, ki so jo pripravili: Območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih organizacij Ptuj in Gimnazija Ptuj. Na knjižni polici Že število nastopajočih na reviji je dokaz, da je zborovsko petje na Ptujskem zelo popularno in priljubljeno, saj je tokrat v dveh revialnih večerih nastopilo kar 21 pevskih zborov, manjkali pa so nekateri, ki so prejšnja leta redno nastopali na reviji. Oba revijalna večera z imenom Večerna pesem je strokovno spremljal Tomaž Faganel iz Ljubljane, ki je v glavnem petje zborov ocenil kot dobro, pohvalil je tudi pester programski izbor, primeren kakovostnemu razredu posameznih zborov, obenem pa posameznim zborovodjem svetoval določene »zboro-vodske finte«, ki omogočijo boljši zvok zbora, boljšo intonacijo, lepše zapete višine in podobne pevske posebnosti, ki dvigujejo kvaliteto zborovskega petja. V petek so zapeli: Mešani pevski zbor KUD dr. Anton Slodnjak iz Juršincev, ki ga vodi Nada Špišič, zbor deluje deset let, Moški zbor KD Rogoznica, ki je po stažu nekoliko mlajši, saj pevci prepevajo šest let, zbor vodi Marija Stoger, Mešani PZ KD Cirkulane, ki je stalen gost na reviji z zborovodjem Jožetom Dernikovičem, ki je bil na reviji tudi najbolj zaposlen, saj je nastopil kar s štirimi zbori, v petek še z MoPZ PGD Hajdoše. MoPZ TALUM Kidričevo se je tokrat predstavil z novim zborovodjem. V tej pevski sezoni je zbor prevzel Oliver Buček. Iz Cirkovc je prišla mlada pevska skupina Utrinek, ki jo sestavlja 19 pevk in pevcev, Komorni moški zbor Ptuj se je predstavil z novim zborovodjem slednjih je zgolj šest. Skupino vodi Peter Gojkošek. Iz Maj-šperka so zapeli člani MePZ sv. Miklavža, ki delujejo v okviru KUD Majšperk. Vodi jih Jože Jager. Edina ženska pevska skupina je prišla iz Vitomarcev. Pevke delujejo v okviru KUD Vitomarci, vodi pa jih Suzana Štelcer. Zapela sta še dva mešana zbora, in sicer iz KD France Prešeren iz Vidma pod vodstvom Mateje Purg in Mešani cerkveni PZ sv. Marko Markovci, ki ga vodi Ernest Kokot. V soboto je nastopilo enajst pevskih zborov. Najprej je zapel MePZ sv. Viktorina iz Ptuja pod vodstvom Sonje Winkler, ki je k sodelovanju povabila solistko, saksofo-nistko Nino Rogina, nato so zapeli člani MePZ Cirkovce, ki jih vodi Jože Dernikovič, ki je vodil tudi MePZ DU DPD Svoboda Ptuj. Pevci MoPZ KD Grajena so se predstavili z zborovodjem Rudijem Mo-horkom, pevci MoPZ Jezero DU Budina Brstje pa z zborovodjem Ladislavom Pul-kom. Srečko Zavec je kot zborovodja nastopil z dvema zboroma: najprej z Mešanim cerkveno-prosvetnim zborom Leskovec, pred koncem revije pa še z MoPZ KD Alojz Štrafela Markovci. Tudi v soboto je zapel samo en ženski zbor. Zapele so pevke ŽePZ Vrtec Ptuj, tokrat jih je na re- viji prvič vodila nova zboro-vodkinja Jerneja Bombek. Zapela sta tudi mešana zbora: upokojenski MePZ DU Ivan Rudolf Breg, ki ga vodi Mitja Gobec, in mladinski MeMPZ Osti jeraj KD Franceta Prešerna iz Vidma pod vodstvom Dejana Rihtariča. Pevke zbora iz Vrtca in breški zbor je pri klavirju spremljala Lidija Žgeč, mlade videmske pevce pa Tatjana Petek. Revijo je efektno zaključil Komorni moški zbor Ptuj, ki ga je na reviji prvič vodil novi zborovodja Ernest Kokot. Revijo je vodila Mateja Kuharič. Franc Lačen Ptuj • Dijaki Elektro šole so tekmovali Dijaki programirajo Pretekli mesec se je končal deveti festival računalništva, ki so ga organizirale Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Fakulteta za računalništvo in Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Festival je bil namenjen učencem in dijakom, ki so tekmovali v poznavanju računalništva, izdelavi spletnih strani ter programov in v igranju popularne računalniške igrice. Tekmovanje za izbor vzorčnih spletnih strani dijakov so letos organizirali četrtič. Naslovi spletnih strani prijavljenih šol, ki so se uvrstile v tekmovanje, so morali biti Dijaki na predstavitvi spletne strani. Od leve: Primož Kovačič, Samo Kace in Tadej Tement. dosegljivi na svetovnem spletu. Dijaki so lahko predstavili poljubno snov s pomočjo načinov, ki jih omogoča katerakoli spletna tehnologija, kot so HTML, JavaScript, Java applet ipd. Na festivalu je bilo prijavljenih preko 400 spletnih strani, na sami prireditvi pa je bilo prisotnih več kot 180 tekmovalcev. S spletno stranjo http:// www.racunalnicar.com, so se na festival prijavili tudi dijaki Primož Kovačič, Tadej Temen in Samo Kace iz Poklicne in tehniške elektro šole Šolskega centra Ptuj pod mentorstvom Franca Vrbančiča in Iztoka Mi-lošiča. Predstavili so spletno prodajo izmišljenega računalniškega podjetja in se uvrstiti v drugi krog tekmovanja, kjer je bila njihova spletna stran predstavljena osnovnošolcem kot ena izmed vzorčnih. »Tovrstna tekmovanja so idealna priložnost, da dijaki v praksi pokažejo, kaj so se naučili v šoli in koliko je njihovo znanje uporabno,« je Franc Vrbančič komentiral uspeh svojih varovancev ter nadaljeval: »Veseli me, da znajo dijaki povezovati različna znanja med seboj in jih uporabiti za reševanje resničnih življenjskih problemov. Še bolj je pomembno, da še vedno najdemo dijake, ki jim dodatno izobraževanje ni odveč, temveč izziv. Nova znanja pa jemljejo kot edinstveno priložnost za osebno rast in naložbo v bodočnost.« Franc Vrbančič Emmanuel Todd Po imperiju Zlom ameriškega reda Ljubljana. Pasadena, 2005 Emmanuel Todd, raziskovalec na Francoskem nacionalnem inštitutu za demografske študije v Parizu, je zaslovel s knjigo La Chute finale, kjer je pravilno predvidel razpad Sovjetske zveze. Knjiga Po imperiju je prav tako postala uspešnica in najbolje prodajana knjiga v Franciji in Nemčiji. Avtor dokazuje, da je bila Amerika desetletja zgled liberalne demokracije,vladala je z ugledom, osnovaném na vrednotah, sedaj pa postaja nekoristna in vse bolj odvisna od tujega denarja. Od časov starega Rima ni imela nobena država tako zastrašujoče vojaške moči, ki pa se je ne da razumeti ločeno od gospodarske storilnosti. Amerika vedno bolj prispeva k svetovnemu neredu. Postala je svetovni berač, medtem koje denar v Evraziji. Sovjetska zveza je vodila politiko popolne pismenosti, to je bil obsežen in uspešen projekt. Visoka rodnost v Palestini, 5,9 otroka na žensko, je pogojena z bojevanjem, v določenih muslimanskih državah šele pričenjajo z nadzorom nad rojstvi, nekatere (Turčija) pa so že dosegle svojo demografsko transformacijo. Večina evropskih držav je šla v preteklosti skozi fazo brutalnega, krvavega in ideološkega prilagajanja. V sedemnajstem stoletju so Angleži surovo pobijali drug drugega v imenu Boga. Veliko število muslimanskih držav je v procesu prehoda v modernizacijo. Nekaj jih je že doseglo mentalno prilagoditev, ki je najprej obsegala krizo fundamentalizma. Primer razpada Jugoslavije je združitev dveh kriz. Prva je trajala od 1930 do 1955 in je vodila krščansko prebivalstvo k mentalni in demografski modernizaciji, druga pa od leta 1965 do 2000 islamsko prebivalstvo k isti modernizaciji. Gibanje za neodvisnost Slovencev je izzvalo le malo večjo nevarnost kot ločitev Čehov in Slovakov. Dogodki 11. septembra so sprožili ideje o spopadu civilizacij. Vse tradicionalne družbe poganja isto zgodovinsko gibanje - pismenost! Demokracija in Kitajska sta lahko združljivi, v nasprotju z dogajanjem v Latinski Ameriki. Odpornost venezuelske demokracije je bila presenečenje za ameriške voditelje. ZDA bi se morale umakniti iz geostrateških dejavnosti, zmanjšati vojaški obseg in sprejeti ponižnost za leta zasužnjevanja. Ko bo Rusija postala neškodljiv velikan, Japonci in Evropejci ne bodo potrebovali Združenih držav Amerike kot zaščit-nice. Le jedrsko orožje zagotavlja Rusiji, da stoji nasproti vojaški nadvladi ZDA. Mnogi trdijo, da obstaja analogija med rimskim imperijem in Združenimi državami Amerike. Gospodarska nadvlada ima politični in vojaški izvor. Ameriški trgovinski primanjkljaj je izreden, še celo Izrael, Rusija in Ukrajina imajo pozitivno bilanco z ZDA. Airbus je leta 2003 zgradil toliko letal kot Boeing, kar kaže na gospodarsko in tehnološko moč Evrope. Največji presežek v trgovinski bilanci z Združenimi državami Amerike ima danes Kitajska! Ker miruje povpraševanje na globalni ravni, igrajo ZDA vlogo urejevalca in plenilca. Naš svet je svet La Fontainovepripovedke obrnjene na glavo: mravlja prosi kobilico, naj privoli, da vzame več njene hrane. Štiristo najbogatejših Američanov (beli nadrazred) je bilo leta 2000 desetkrat bogatejših kot deset let poprej! Med letoma 1994 in 2000je Amerika doživela stopnjo kruha in iger in ne čudeža novega gospodarstva. Imperij vedno nastane iz vojaške sile, egalitarizem pa ni svoboda vseh, ampak usoda zatiranja. Leta 2050 zagotovo ne bo obstajal ameriški imperij! Ameriški vojaški proračun znaša tretjino vseh vojaških proračunov. Ameriški vojski se nikoli v zgodovini ni bilo potrebno boriti z enako močnim nasprotnikom. Rusija je dobila drugo svetovno vojno na vzhodnoevropski fronti, invazija v Normandijo je bila dokaj pozna. Operacijo žrtvovanja pri Monte Cassinu v Italiji so vodili Francozi in Poljaki. Vojna na Tihem oceanu pa je spominjala na vojno z Indijanci. Da bi lahko Amerika plačevala za uvoz, priteguje denarne vire iz celega sveta. Velesila živi iz rok v usta. Indijanci so danes v ZDA domorodci, črnci so Američani afriškega porekla, oboji pa manjvredni, da ne govorimo o rumenih in hispanjolcih. Ameriška zvestoba Izraelu je nerešena uganka. Američani so obsedeni, da nadzorujejo svetovno zalogo nafte ob uporabi najemniške vojske. Edina ovira pri izgradnji ameriškega imperija je Rusija, stisnjena med Evropo in Japonsko ter odrezana od Kitajske in Irana. Nesmiselna sovražnost do Severne Koreje, Kube in Iraka pa je neumnost. Ti režimi bi se brez posegov zrušili. Amerika je pred tem, da postane problem sveta in ne dežela prihodnosti. Prevladujoče vrednote danes v Evropi pa so agnosticizem, mir in ravnotežje. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Foto FV Nogomet Đurovski razočaran nad sojenjem Stran 8 Rokomet Pretolčeni Ormožani slavili v Novem mestu Stran 8 Kolesarstvo Ptujčani že presegli kvoto lanskih zmag Stran 9 Judo S 3. mestom do nastopa na mladinskem EP Stran 9 Nogomet Ormožane čaka v nedeljo odločilna tekma Stran 10 Vaterpolo Začetek poletne sezone in vaterpolo šole Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič Zakaj na boks? Ker vas Dejan zagotovo ne bo razočaral! Danes, v torek, se športnim navdušencem na Ptuju ter v bližnji in daljni okolici obeta športni dogodek najvišjega kakovostnega razreda. Naš Dejan Zavec bo v športni dvorani Center branil naslov interkontinentalnega prvaka v velterski kategoriji po verzijah WBO in IBF. Na ta boksarski večer, ki bo skupaj obsegal devet dvobojev profesionalnih boksarjev, bodo prišle tri vrste navijačev. Kdo so ti in zakaj ne bodo razočarani? 1. Ljubitelji boksa ali redni spremljevalci te plemenite veščine so prva skupina. Ti dobro vedo, da takšnega večera na Ptuju še ni bilo in je vprašanje, če sploh še kdaj bo. Spremljati na delu velike mojstre boksa bo za njih zagotovo čisti užitek in priložnost za učenje iz prve roke. 2. V drugo skupino spadajo Dejanovi prijatelji in znanci, ki cenijo njega in njegovo delo ter napore, ki jih vlaga v ta šport. To je njegova najbolj zvesta publika, del njih ga spremlja že skozi celotno profesionalno kariero in mu stoji 100-odstotno ob strani. Zaradi njega so nekateri prepotovali že pol Evrope in so vselej doslej ustvarili fenomenalno vzdušje, ki se ga ne bi sramovale tudi številčnejše navijaške skupine. Ti poznajo Dejana in vedo, da jih bo po dvoboju prišel pozdravit in se jim osebno zahvalit (čeprav tega ne pričakujejo) za podporo. 3. Športniki in navijači v različnih športih so tretja skupina. Te bi posebej povabil v športno dvorano Center, saj se bodo lahko na lastne oči prepričali, zakaj je dobro biti navijač Dejana Zavca. Lepo je navijati za svoj klub ali posameznika, pa naj je to NK Drava, NKZavrč, NK Cirku-lane, RK Gorišnica, RK Velika Nedelja, KMN Tomaž, KK Ptuj, Mirko Vindiš ali Simon Simonič, z vsemi lahko doži-viš veliko lepih stvari, a še noben doslej ni naredil takšne serije zmag kot ravno Dejan Zavec. Ta fant vas preprosto ne more razočarati, saj se v ringu vedno (ampak res vedno!) bori »z vso dušo in telesom«. Ko gong naznani začetek borbe, se iz prijaznega in vedno nasmejanega fanta spremeni v trdega tekmeca vsakemu, ki mu stoji nasproti. Nikoli z 99 % svojih moči, vedno 100 % in s pomočjo navijačev še kanček čez. Zaradi popolne predanosti športu in vadbi ter pregovorne haloške vztrajnosti je doslej iz vseh dvobojev odšel z visoko vzdignjenimi rokami. Trdno verjamem, da bo tako tudi tokrat, čeprav s tem nočem podcenjevati tekmeca, ki mimogrede ni poražen že več kot dve leti! Vsak, ki je doslej že občutil vzdušje navijanja na polnem stadionu ali v dvorani, ve, da je to nekaj nepozabnega, enkratnega. Brez kančka dvoma bo to v torek moč doživeti v dvorani Center! Ko se bo po dvorani razlegalo Dejan, Dejan, Dejan bodo tudi najbolj nevtralni gledalci začutili, da so del nečesa enkratnega. Postanite del tega 1 ÍM hncfo tr\f tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Nocoj na Ptuju gala boksarski večer Jeskin preti, Dejan je pripravljen V soboto so se na Ptuju in v okolici namestili boksarji in spremljevalci, ki bodo del spektakla, ki se nam danes obeta v dvorani Center. Kljub nekaterim zapletom z izdajo vizumov je večina boksarjev med koncem tedna že spoznavala Ptuj, med njimi tudi Kazahstanec Andrej Jeskin, s katerim se bo pomeril Dejan Zavec. Jeskinovo najmočnejše orožje je močan udarec Naš boksar se s svojim trenerjem Wernerjem Kirschem od srede pripravlja na Ptuju, treninge v dvorani sta opravila v športni dvorani Mladika. Oba sta s potekom priprav zadovoljna, obenem pa se zavedata, da Dejana čaka najtežji dvoboj doslej. Takoj ko je bilo jasno, da se bo pomeril s Kazahstancem Andrejem Jeskinom, sta začela zbirati podatke o nasprotniku in se prepričala, da gre za boksarja z izredno močnim udarcem. Od dosedanjih 15 zmag jih je kar 11 dosegel predčasno, torej z K. O., in si s tem v boksarskem svetu prislužil naziv »Bazuka«! Jeskin bo tudi v tem dvoboju skušal izkoristiti svoj najmočnejši element, vendar je to njegova računica. Dejan: »Publika je lahko odločilen faktor« Najpopularnejši športnik Spodnjega Podravja po izboru Radia Ptuj, Štajerskega tednika in Športnih novic ima na to seveda pripravljen odgovor. »S trenerjem sva preučila vse dobre in slabe strani nasprotnika, tako da vem, kaj me čaka. Zavedam Fntn- Hrtrimir (^nynik Werner Kirsch in Dejan Zavec sta v nedeljo dopoldne v dvorani Mladika takole pilila še zadnje tehnične podrobnosti pred današnjim dvobojem. Karte so še na voljo! Organizatorji bodo nekaj kart za današnji boksarski večer dali v prodajo šele na samem mestu dogodka, torej v dvorani Center nh 1 R I iri se, da lahkih dvobojem na tem nivoju ne morem več pričakovati, obenem pa se želim pred svojimi navijači predstaviti v najboljši luči. Naredil bom vse, da tudi v 21. profesionalnem dvoboju ostanem neporažen.« Kako lahko na potek dvoboja vplivajo navijači? Dejan Zavec: »Podpora občinstva ima lahko odločilen vpliv. Čeprav sem med samim dvobojem popolnoma osredotočen na poteze nasprotnika, seveda v ozadju čutim in slišim publiko. To mi Hi AnAatnih fnnři in fnnr- da bo prav publika tisti jeziček na tehtnici, ki bo odločil zmagovalca.« Še osem dvobojev Ljubiteljem boksa se danes obeta še osem zanimivih boksarskih dvobojev, nastopilo bo kar nekaj boksarjev, ki so doslej v vseh profesionalnih dvobojih zmagali. Posebej izstopa dvoboj v srednji kategoriji med Rusom Denisom Inkinom (27 dvobojev, 27 zmag) in Konnijem Konradom (16 dvobojev, 16 zmag), ki nastopa za Nemčijo, po rodu pa prihaja z območja Srbije in Črne gore. Nemec Firat Arslan bo v super težki kategoriji branil naslov interkontinentalnega prvaka po verziji WBO (28 dvobojev, 24 zmag, 3 porazi, 1 neodločen) proti Madžaru Halaszu (27 dvobojev, 18 zmag, 9 porazov). Med doslej neporaženimi boksarji bomo lahko na Ptuju spremljali še Francoza Williy-ja Blaina (12 dvobojev, 12 zmag), Nemca Egona Rotha (14 dvobojev, 14 zmag) in Lucasa Wilaschka (11 dvobojev, 11 zmag), Rusa Aleksandra Aleksejeva (3 dvoboji, 3 zmage). Kljub nekaterim spremembam v sporedu zagotovo dovolj razlogov za ogled boksarskega večera na Ptuju! Jože Mohorič Začetek ob 17.15 Organizatorji naprošajo obiskovalce, da pravočasno pridejo v dvorano Center, saj bo zaradi zahtev mednarodnih boksarskih organizacij kontrola na vhodu strožja, kot je običaj na športnih prireditvah. Zaradi delnega prenosa boksarskega večera na TV-postaji Eurosport se bodo uvodne borbe začele že nekoliko pred 18. uro. Foto: Črtomir Goznik Na sobotni novinarski konferenci v Motelu Podlehnik sta Dejan Zavec in njegov trener Werner Kirsch opisala priprave na 21. profesionalni dvoboj našega boksarja. Werner Kirsch je dejal, da je z njimi zadovoljen, a obenem opozarja, da na tem nivoju ni več lahkih nasprotnikov. »Ko se boriš za naslov interkontinentalnega prvaka, moraš vedeti, da bo nasprotnik pripravljen podobno kot ti, da si enako želi zmagati. Odločale bodo malenkosti, kot so pravilna prehrana pred tekmo, pravilen čas zaužitja le-te, delovanje prebavil, spanje v noči pred dvobojem in podobne, seveda tudi navijači. Kliub vsemu trdno veriamem v zmago moiega varovanca.« Spored boksarskega večera na Ptuju: Kategorija Tekmovalca in dosedanji rezultati njihovih dvobojev (zmage 1. do 76,203 kg: LUCAS WILASCHEK (NEMČIJA) 11-0-0 (5) 2. do 79,378 kg: MAHAMED ALI (BELORUSIJA) 4-1-0 (3) 3. do 63,503 kg: WILLY BLAIN (FRANCIJA) 12-0-0 (2) 4. do 90,718 kg: EGON ROTH (NEMČIJA) 14-0-0 (12) 5. do 90,718 kg ALEKSANDER ALEKSEJEV (RUSIJA) 3-0-0 6. do 90,718 kg: FIRAT ARSLAN (NEMČIJA) 24-3-1 (16) 7. do 90,718 kg: SEBASTIAN KOEBER (NEMČIJA) 1-0-0-(1) 8. do 76,203 kg: DENIS INKIN (RUSIJA) 27-0-0 (21) 9 dn 66678 kg- DEIAN ZAVEC (SLOVENIIA) 20-0-0 (12) neodločeno, porazi, zmaga z K. O.) RICHARD REMEN (SLOVAŠKA) 2-0-15 BELA KISS (MADŽARSKA) 0-2-2 LUIS SAMUDIA (PANAMA) 12-9-2 ALEKSANDRE BORHOVS (LATVIJA) 7-1-17 VAGE KOCHARAN (ARMENIJA) 14-1-11 (5) GABOR HALASZ (MADŽARSKA) 18-0-9 SANDOR FORGACS (MADŽARSKA) 2-0-12 (1) KONNI KONRAD (NEMČIJA) 16-0-0 (7) ANDREI lESKIN (KAZAHSTAN) 15-0-3 (11) Število rund 8 6 10 8 6 12 4 8 •ft Nogomet • 1. SNL - 34. krog Đurovski razočaran nad sojenjem Drava: Primorje 0:0 DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Berko, Zajc, Horvat, Pre-jac, Tisnikar (od 68. Bosilj), Kronaveter, Čeh (od. 84. Dre-venšek), Trenevski, Chietti (od 45. Kelenc), Trener: Milko Đurovski. Po sijajnem nizu nogometašev ptujske Drave in ob dejstvu, da je še vedno v igri tudi tretje mesto, ki vodi v evropska nogometna tekmovanja, smo vsi ljubitelji nogometa nestrpno in z velikimi pričakovanji čakali na sobotno srečanje. Ajdovsko Primorje je na Ptuj prišlo z zelo okrnjeno zasedbo, saj je po besedah njihovega trenerja Prašnikarja manjkalo kar sedem igralcev iz prvega moštva. Primerno temu pa je Prašnikar nastavil tudi taktiko svojega moštva, ki je igralo zelo zaprto na svoji polovici in ob takšni igri si je zelo težko ustvarjati priložnosti. Kljub temu pa smo že v 5. minuti videli prvo lepo domačo akcijo, ko je Kronaveter lepo prodiral po levi strani, poslal idealen predložek v sredino kazenskega prostora, kjer je bil na treh metrih od gostujočih vrat sam Chietti, ki pa ni uspel zaustaviti žoge. V 11. minuti je Trenevski izvajal prosti strel in z dobrih 20 metrov poslal uporaben predložek v sredino, kjer Kro-naveter žoge ni najbolje zadel. V 28. minuti pa naslednja lepa akcija in spet priložnost za odličnega Kronavetra, ki je lepo sprejel odlično podajo Tre- Foto: Črtomir Goznik Aleš Čeh (Drava, modri dres) je bil eden boljših posameznikov na tekmi s Primorjem, a so gostje v Ajdovščino odpotovali s točko. nevskega z leve strani, takoj streljal z 10 metrov, a na veliko žalost domačih navijačev zadel Čeha. Drugi polčas se je pričel s sporno situacijo: po prekršku nad Trenevskim je slab sodnik Tošeski povzročil veliko hude krvi, potem ko ni pokazal na belo točko. V 51. minuti je bila še ena odlična akcija Krona-vetra, ki je lepo preigral dva gostujoča obrambna igralca, nato poslal idealen predložek v kazenski prostor do Tisni-karja, ta je sprožil volej udarec iz prve, žoga je za las zgrešila vrata in končala v zunanji mreži. Kmalu zatem je sledila naslednja lepa akcija domačih, zaključil jo je Kronaveter, z bravurozno obrambo pa se je izkazal Nenezič. V 78. minuti je iz prostega strela z 20 metrov Trenevski zadel živi zid. Že v naslednji minuti pa je bila prva omembe vredna situacija na strani Primorja: za strel z 20 metrov se je odločil Žeželj, žoga pa je končala tik nad prečko Dabanoviča. V zadnji minuti smo videli še zadnjo priložnost na tekmi, znova prosti strel Trenevske-ga, tokrat s 30 metrov mimo živega zidu naravnost v roke gostujočega vratarja. Tako so Ptujčani v soboto mogoče že zapravili prvo zaključno žogo za mirno končnico, ki bi jih pripeljala do tretjega mesta in do nastopa v Evropi. Milko Đurovski: »Razočaran sem. Mislim, da smo postali prenevarni za osvojitev tretjega mesta in to očitno nekomu ni všeč. To tekmo bi morali zmagati, sedaj nam ostane le to, da v Mariboru dobimo tisto, kar smo danes izgubili.« Bojan Prašnikar: »Današnja tekma je bila za nas zelo pomembna. V zelo oslabljeni sestavi smo morali osvojiti točko, ki nam zagotavlja obstanek v ligi. Čestitke mojim igralcem za izjemno borbenost. Drava v tem trenutku igra zelo lep nogomet, vidi se, da ima kvaliteto.« Janko Bezjak Rokomet • 1. A SRL - moški Pretolčeni Ormožani slavili v Novem mestu v ■ LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 7. KROGA: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 35:41 (16:20), Gorenje - Prevent 39:33 (20 :14), Gold Club - Cimos Koper 25:22 (16:12) 1. CELJE PIVO. LAŠKO 7 6 0 1 29 2. GOLD CLUB 7 4 2 1 22 3. GORENJE 7 5 1 1 21 4. TRIMO TREBNJE 8 2 0 6 14 5. PREVENT 7 1 0 6 10 6. CIMOS KOPER 8 2 1 5 7 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 7. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož 27:30 (14:14), Rudar Trbovlje - Slovan (29:26), Ribnica Riko hiše - Termo 28:26 (15:11) 1. JERUZALEM ORMOŽ 7 2. RIBNICA RIKO HIŠE 3. RUDAR TRBOVLJE 4.SLOVAN 5. KRKA 6. TERMO 26 21 21 13 13 8 Krka - Jeruzalem 27:30 (14:14) JERUZALEM: G. Čudič, Dogša, Cvetko; Belšak 3, Kora-žija 7, Bezjak 1, Hebar, Korez, Ivanuša 4, B. Čudič 10 (5), Bla-žević 4 (2), Potočnjak, Grizolt, Hrnjadovič 1. Trener: Saša Pra-potnik. Rokometaši Jeruzalema so po Termu najverjetneje tudi Krko pahnili v 1. B-ligo. Tekma v Novem mestu je bila vse kaj drugega kot rokometna, saj so se Ormožani domov vrnili pretolčeni s strani Dolenjcev. Dokaz temu je obraz Alana Potočnjaka, ki je bil tarča domačega igralca Erčulja. Zato pa je zmaga v Novem mestu še toliko slajša. S to zmago so Ormožani korak pred ciljem in uvrstitvijo na končno sedmo mesto. Že jutri ob 20. uri v Ormožu gostuje Ribnica, v soboto sledi gostovanje v Ljubljani pri Slovanu in prihodnjo sredo še zadnja tekma sezone z Rudarjem v Ormožu: »V Novem mestu smo zasluženo slavili proti grobim No-vomeščanom, kar pa je bilo pričakovati, saj se Krka bori za obstanek v ligi. Proti Ribnici pričakujem popolnoma drugačno tekmo, saj smo si oboji že priigrali obstanek v ligi. Računam na tekmo, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji rokometa, z zmago pa bi osvojili naš zadani cilj, sedmo mesto,« nam je po tekmi s Krko in pred tekmo z Ribnico dejal trener Saša Prapotnik, sicer novopečeni selektor slovenske reprezentance letnika 1992. Pripravljalni turnir Ormožanom Rokometna navijaška skupina Ormožani bo 3. junija prirediteljica 3. turnirja rokometnih navijačev. Na turnirju bodo sodelovali: Torcida Trbovlje (lanskoletni zmagovalci v Celju), Šaleški graščaki Foto: Črtomir Goznil< Tri kroge pred koncem prvenstva so rokometaši Celja PL (v rumenih dresih Matjaž Mlakar in Dragan Gajič) že osvojili novi naslov državnih prvakov, David Koražija (Jeruzalem Ormož) pa hiti naslovu najboljšega strelca naproti. Velenje, Murve Velika Nedelja, Orli Slovenj Gradec, Flo-rijani Celje, Fan Club Fotex Veszprem iz Madžarske in z dvema ekipama Ormožani. Na pripravljalnem turnirju v Ormožu so tako moči merili navijači Celja, Velike Nedelje in Jeruzalema, ki so premagali oba nasprotnika in zasedli prvo mesto. Tekme so sodili Mladen Grabovac, Niko Kle- menčič in Aleš Jurčec. Rezultati: Ormožani - Murve 24:17 (13:7), Murve - Flori-jani 24:23 (12:14), Ormožani - Florijani 18:17 (9:8). Ormožani: Ripak, Keček 9, Juršič 18, A. Vičar, G. Vičar 8, Vrbančičeva, Brumnova, Kiričeva, Plohl 1, Imerovič 1, Krstič 5, Potočnik. UK A liga «V simobil Q Vodafone"' 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 34. KROGA: Drava - Primorje 0:0, Bela krajina - CMC Publikum 3:1 (1:0), Domžale - Anet Koper 2:0 (1:0), Rudar Velenje - Nafta 1:2 (0:1), HIT Gorica - Maribor Pivovarna Laško 2:1 (1:0) 1. DOMŽALE 34 19 10 5 67:28 67 2. HIT GORICA 34 19 10 5 67:29 67 3. ANET KOPER 34 15 8 11 44:47 53 4. MARIBOR PIVO. LAŠKO 34 15 6 13 49:39 51 5. DRAVA 34 14 9 11 47:44 51 6. CMC PUBLIKUM 34 15 3 16 46:56 48 7. NAFTA 34 13 7 14 41:46 46 8. PRIMORJE 34 10 9 15 42.50 39 9. BELA KRAJINA 34 7 12 15 33.56 33 10. RUDAR VELENJE 34 2 8 24 26:77 14 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 21 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 18 zadetkov: Valter Birsa (Gorica); 17 zadetkov: Oskar Drobne (Anet Koper); 16 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); Jože Benko (Nafta). STRELCI ZA DRAVO: 16 zadetkov: Viktor Trenevski; 9 zadetkov: Rok Kronaveter; 5 zadetkov: Gennaro Chietti; 4 zadetke: Aleš Čeh; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Lucas Horvat; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Doris Kelenc, Sebastjan Berko, Aljaž Zajc. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 2. SNL: 14 zadetkov: Živojin Vidojevič (Dravinja Duol); 8 zadetkov: Uroš Veselič (Aluminij), Klemen Konc (Tinex Šenčur), Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja Duol); STRELCI ZA ALUMINIJ: 8 zadetkov: Uroš Veselič; 5 zadetkov: Nenad Đakovič; 3 zadetki: Jan Šimenko, Matej Ozim, Janez Vrenko, Gregor Don-čec; 2 zadetka: Davorin Fridauer, Denis Topolovec; 1 zadetek: Jernej Repina, Andrej Dugolin, Mate Eterovič, Sandi Čeh (vsi Aluminij). Nogomet • 2. SNL Kar ni uspelo Eteroviču, je nato Korošcem REZULTATI 25. KROGA: Koroška Dravograd - Aluminij 2:1 (0:1), Svoboda - Zagorje 1:0 (1:0), Livar - Tinex Šenčur 1:3 (0:2), Dravinja Duol - Krško 7:0 (3:0). Srečanje Factor - Supernova Triglav je bila odigrana včeraj pozno popoldne. 1. DRAVINJA 25 14 6 5 45.22 48 2. SUPER. TRIGLAV 24 12 8 4 24:15 44 3. FACTOR 24 13 4 8 32:24 43 4. ALUMINIJ 25 10 7 8 33:23 37 5. KRŠKO 25 9 10 6 29:32 37 6. TINEX ŠENČUR 25 7 9 9 31:40 30 7. ZAGORJE 25 5 11 9 21:29 26 8. LIVAR 25 6 6 13 27:35 24 9. DRAVOGRAD-3 25 6 8 11 24:43 23 10. SVOBODA 25 6 3 16 23:32 21 Koroška Dravograd - Aluminij 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Veselič (18), 1:1 Sentič (49), 2:1 Pušnik (83. z 11 m) ALUMINIJ: Rozman, Golob, Topolovec, Tomažič - Šeruga, Mlinarič, Marinič (od 75. Sa-gadin), Čeh, Dončec, Eterovič (od 68. Trstenjak), Đakovič, Veselič (od 46. Medved). Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija so v Dravogradu tesno izgubili, praktično pa so premagali sami sebe. Že v 18. minuti je mladinski reprezentant Slovenije Uroš Veselič dosegel zadetek in Aluminij povedel v vodstvo. Kazalo je, da se bo vse dobro končalo za goste iz Kidričevega, vendar se je idila hitro končala, in sicer v 28. minuti, ko je drugi rumeni karton prejel Sandi Čeh. Kljub vsemu pa so gostje igrali dobro in prvi del igre odločili v svojo korist. Začetek drugega polčasa pa je prinesel izenačenje s strani Dravograjčanov, ki so na vsak način želeli tri točke, ki bi jim veliko pomenile v borbi za obstanek v 2. SNL. Nato pa je na sceno stopil napadalec Aluminija Eterovič, ki je dvakrat zadel vratnik in imel še dve izjemni priložnosti. Kar ni uspelo gostom, je pozneje uspelo domačinom, ki so zmagoviti zadetek dosegli sedem minut pred koncem tekme, ko naj bi eden od obrambnih igralcev Aluminija v svojem kazenskem prostoru igral z roko. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznil< Ian Emeršič (Dravinja, zejeni dres) je v soboto s svojo ekipo slavil rekordno zmago, Sandi Čeh (Aluminij) pa je tekmo v Dravogradu zaradi rdečega kartona končal v 28. minuti. Kolesarstvo • Olympia's Tour, 2.2 UCI Ptujcanl ze presegli kvoto lanskih zmag Včeraj se je zaključila devetdnevna kolesarka dirka Olympia tour na Nizozemskem, na kateri so odlično nastopili tudi kolesarji Perutnine Ptuj. V skupnem seštevku je bil sicer najboljši domači kolesar Tom Veelers (Rabobank), drugo mesto je osvojil Danec Jacob Moe Rasmussen, tretje pa še en Nizozemec Rick Flens (Rabobank). Ptujčani so po uvodnih dveh etapah že bili v majici najboljšega, nosil jo je Borut Božič, po velikih težavah dan kasneje pa so jo izgubili. Na koncu je bil najvišje, na peto mesto, uvrščen Matej Stare, Mitja Mahorič je bil sedmi, Božič pa trinajsti. Slednji je zraven končnega zmagovalca Veelersa s tremi etapnimi zmagami eden od dveh najuspešnejših kolesarjev na dirki. 25-letnemu Idrijčanu pripada tudi zelena majica najboljšega po točkah. Silovit boj za končno zmago so Ptujčani pričeli na četrtkovi peti etapi v dolžini 169 km. Z napadi so razredčili glavnino kolesarjev, tako da je v cilj v ospredju prišla le deseterica. Božič je bil v sprintu peti, Ma-horič in Stare pa sta osvojila deveto in deseto mesto. »Pobegi so se vrstili od samega začetka, glavnina ni bila nikoli v enem kosu vse do pet kilometrov pred ciljem, ko smo spet startali z ničle. Nam je bilo pomembno, da razbijemo skupino in izločimo nekatere konkurente. To nam je tudi uspelo. Lahko bi še en dan taktizirali in z Božičem šli na etapno zmago, vendar to ni naš cilj. Če hočemo zmagati, bomo morali premagati domačo ekipo Rabobanka, kar bo zelo težko. Vendar nam je to že uspelo, ne vem, zakaj nam ne bi tudi zdaj,« je pred nadaljevanjem povedal športni direktor ptujske ekipe Martin Hvastija. Ptujčani so aktivno vozili v naslednjih etapah, tudi na račun etapnih uvrstitev. Pred nedeljsko kraljevo etapo so želeli izločiti iz igre za konč- Foto: Marjan Kelner Borut Božič (KK Perutnina Ptuj) je trenutno najbolj vroče ime v ptujski ekipi, samo na Nizozemskem je dosegel tri etapne zmage! Judo • Mladinski A-turnir v Franciji S 3. mestom si je Lea zagotovila nastop na mladinskem EP Lyon (Francija), 20. 5. 2006. Na enem najbolj prestižnih mladinskih turnirjev v Evropi, kjer je nastopalo 283 mladincev in mladink, je ptujska judoistka Lea Murko osvojila bronasto odličje v kategoriji do 78 kg. Lea je v svojih štirih dvobojih premagala tri nasprotnice. Nastop v finalu ji je preprečila reprezentantka Nemčije, v boju za medaljo pa je premagala Nizozemko. Lein uspeh sta dopolnila še Mitja Jenuš (JK Železničar) s 3. mestom in Tina Razinger (JK Bežigrad) s 5. mestom. Iz JK Drava Ptuj je nastopal še Rok Tajhman v kategoriji do 73 kg, ki pa je po osvojenem prvem turnirju v Rohr-bachu tokrat ostal brez uvrstitve. V prvem boju je ugnal na waza-ari (7:0) Portugalca, z minimalno razliko (0:3) pa mu je nadaljnje borbe in vidnejšo uvrstitev preprečil Poljak. Normo za evropsko prvenstvo v Tallinu sta poleg Aljaža Sedeja (JK Bežigrad) in Tajde Ketiš (JK Duplek), ki sta normo osvojila že prej, z medalja- ma v Lyonu osvojila tudi Lea Murko (JK Drava) in Mitja Je-nuš (JK Železničar) (do sedaj so vsi štirje zbrali 30 točk). Za svetovno prvenstvo v Dominikanski republiki pa je potrebno zbrati 35 točk, ki jih bosta Lea in Rok poskušala doseči še na prihodnjih tekmah. Naslednja točkovna tekma bo juniju v avstrijskem Stoc-kerau. Sebi Kolednik no zmago čim več kolesarjev. Mahorič in Stare pa sta se na njihov račun počasi pomikala po lestvici navzgor, v četrtek sta že bila v deseterici. Ptujski sprinter pa je ponovno zasijal v soboto. V 148-km najkrajši etapi je bil z zamudo (sodniki so zelo dolgo preučevali fotofiniš) vendarle proglašen za zmagovalca. Božič je s tem rezultatom dosegel že deveto letošnjo zmago, polovico vseh od celotne ekipe. S tem so perutninarji presegli kvoto lanskih zmag. Ekipni uspeh je s četrtim mestom dopolnil Mahorič. Dan prej oblečeno zeleno majico je Božič v nedeljo s še enimi stopničkami (tokrat je bil tretji) le še potrdil. »Lahko bi tudi ta dan zmagal,« je bil prepričan Hvastija, »vendar ga je drugouvrščeni Danec peljal' v ograjo. S hitrostjo, ki jo je imel, bi zagotovo prehitel Veelersa. Mi smo se pritožili, vendar uspeha ni bilo. Bil je zadnji dan dirke, zmaga pa tudi ne bi imela vpliva na končni razplet.« Na najdaljši etapi (205 km) so kolesarji morali prevoziti 26 kratkih vzponov, na vrhu osmih je bil gorski cilj. Pol etape je potekalo po trasi slovite dirke Amstel Gold Race. Ptujčani niso pričakovali, da bodo z najboljšimi prišli tudi sprinterji. Do pričakovane selekcije tako ni prišlo. »Če bi vedeli, bi vsekakor dirkali drugače. Ekipe Rabobanka se žal ni dalo premagati. V igri je bilo par sekund. Na špice smo večkrat povsem oklestili glavnino, vendar je bilo od zadnjega vzpona do cilja še Olympia's Tour - 2.2 UCI, Nizozemska 5. etapa: Hardenberg-Gendringen, 169 km 1. Tom Veelers (Niz), Rabobank Continental, 3.47.41, 2. Jacob Moe Rasmussen (Dan), Team GLS, 3. Marco Bos (Niz), Cyclingteam Jo Piels, 5. Borut Božič (Slo), 9. Mitja Mahorič (Slo), 10. Matej Stare (Slo), vsi Perutnina Ptuj 6. etapa: Gendringen-Gerwen, 181 km 1. Tom Veelers (Niz), Rabobank Continental, 4.30.15, 2. Jacob Moe Rasmussen (Dan), Team GLS, 3. Evgenij Popov (Rus), Rabobank Continental, 10. Borut Božič (Slo), 17. Matej Stare (Slo), 21. Mitja Mahorič (Slo), vsi Perutnina Ptuj 7. etapa: Nuenen-Buchten, 148 km 1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, 3.28.14, 2. Jonas Aaen Jorgen-sen (Dan), Team GLS, 3. Tom Veelers (Niz), Rabobank Continental, 4. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, 13. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas, 18. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, +0.06, 19. Tomislav Dančulovič (Hrv), Perutnina Ptuj, +0.29 8. etapa: Buchten-Buchten, 205 km 1. Tom Veelers (Niz), Rabobank Continental, 5.18.05, 2. Jacob Moe Rasmussen (Dan), Team GLS, 3. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, 17. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas, 25. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +0.08, 26. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, isti čas, 30. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +0.59, 31. Tomislav Dančulovič (Hrv), Perutnina Ptuj, isti čas Skupni seštevek: 1. Tom Veelers (Niz), Rabobank Continental, 31.34.22 2. Jacob Moe Rasmussen (Dan), Team GLS, +0.22 3. Rick Flens (Niz), Rabobank Continental, +0.26 5. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, +0.45 7. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +0.53 13. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +7.48 24. Tomislav Dančulovič (Hrv), Perutnina Ptuj, + 22.49 28. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, +26.59 32. Matija Kvasina (Slo), Perutnina Ptuj, +28.41 65. Gregor Gazvoda (Slo), Perutnina Ptuj, +59.36 30 km. Vodilna skupina se je zato številčno povečala. Mi smo startali na končno zmago, zaradi česar nismo povsem zadovoljni. Pomembno je, da so se fantje borili in dosegli nekaj zelo lepih rezultatov,« je ob koncu dejal ptujski strateg. UG Lea Murko s pokaloma, osvojenima v Franciji Radenci • 26. Maraton treh src Kenijec Biwott rekordno Foto: Miha Soštarič Maratona treh src se je letos udeležilo več kot 5500 športnikov, rekreativcev in pohodnikov. V Radencih je minulo soboto potekala največja športno-rekreativna prireditev v tem delu Evrope - 26. Maraton treh src, ki je privabil več kot 5.500 tekačev, rekreativcev in pohodnikov. Organizatorji so prvič v zgodovini maratona start tekov na 42, 21, 10 in 5,5 kilometrov prestavili v dopoldanski čas, kar se je kljub deževnemu vremenu pokazalo za izvrstno potezo. Kenijski tekač David Biwott je namreč za najdaljšo preizkušnjo porabil dve uri, 15 minut in 26 sekund ter tako postavil nov rekord proge. Doslej je bil rekorder Mikhael Romanov iz Rusije, ki je leta 2000 postavil čas 2:16 :20. Kenijec je za zmago prejel 1.500 evrov ter še 1.000 evrov dodatka za doseženo rekordno znamko. Na drugo mesto se je uvrstil Rus Edward Takyh- batullin, tretji pa je bil še en Kenijec Evans Nyangwara. S četrtim mestom je bil najboljši Slovenec Roman Kejžar, ki je tako osvojil državni naslov. V ženski konkurenci je na 42 kilometrov slavila Madžar-ka Ida Kovacs, ki je bila od drugouvrščene Rusinje Tatya-ne Perepelkine boljša za skoraj štiri minute, tretje mesto ter s tem državni naslov pa je pripadel Mariborčanki Daneji Gran-dovec. Slednja zaradi udeležbe Helene Javornik na pol krajši razdalji ni imela konkurence za osvojitev naslova. Javorniko-va je brez težav zmagala na 21 kilometrov dolgi progi, veliko zanimivejši pa je bil obračun na tej razdalji v moški konkurenci. Na koncu je uspelo Bojanu Purgaju iz Gorišnice za nekaj sekund premagati legendo maratona v Radencih Mirka Vindiša iz Ptuja. Za državne naslove so se tokrat merili tudi paraplegiki, slavil pa je Marko Sever iz Vipave. V konkurenci najmlajših udeležencev se je v Veverički-nem in Srčkovem teku merilo približno 700 mladih, v hum-naitarnem teku pa so letos tekli za Darfur in zbrali okrog 150.000 tolarjev. Zmagovalci po posameznih kategorijah; 5,5 km, moški: Marijan Krempl (AD Almont Slovenska Bistrica) 17:41; ženske: Simona Gomboc (Ivanovci) 21:28; 10 km, moški: Bojan Purgaj (Gorišnica) 34:33; ženske: Kristina Lampič (Grosuplje) 39:15; 21 km, moški: Zsolt Bendedek (Madžarska); ženske: Helena Javornik (Slovenka vojska) 1:14,56; 42 km, moški: David Biwott (Kenija) 2:15:26; ženske: Ida Kovacs (Madžarska) 2:45:50; pa-raplegiki, 21 km: Marko Sever (Zveza paraplegikov Slovenije): 52:09. Miha Šoštarič Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj Ormožane čaka v nedeljo odločilna tekma 3. SNL VZHOD REZULTATI 23. KROGA: Holer-muos Ormož - Zavrč 1:4, Stojnci - Železničar 5:1, Malečnik - Paloma 2:0, Pohorje - Beltinci 3:0, Črenšovci - Tišina 1:1, Kovinar Štore - Mura 05 1:0, Tehnostroj Veržej - Šmarje pri Jelšah 0:4 1. MURA 05 23 15 4 4 49:13 49 2. KOV. ŠTORE 23 14 6 3 44:12 48 3. ČRENŠOVCI 23 14 4 5 35:22 46 4.ZAVRČ 23 10 8 5 36.22 38 5. PALOMA 23 11 4 8 37.20 37 6. MALEČNIK 23 10 6 7 45:35 36 7. STOJNCI 23 11 3 9 40:36 36 8. TEHNO. VERŽEJ 23 10 3 10 34.39 33 9. POHORJE 23 9 5 9 31:31 32 10. ŠMARJE 23 8 8 7 31.33 32 11. ŽELEZNIČAR 23 6 5 12 28.46 23 12. TIŠINA 23 4 3 16 20:47 15 13. HOL. ORMOŽ 23 2 7 14 24:51 13 14. BELTINCI 23 3 2 18 17:64 11 23. igralni dan v 3. SNL - vzhod je postregel z derbijem prvo- in drugouvrščenih ekip, Kovinarja iz Štor in Mure 05 iz Murske Sobote. Sobočani so imeli pred tem krogom štiri točke prednosti, vendar so »kovinarji« z zmago poskrbeli, da bo prvenstvo do konca izenačeno. Tista ekipa, ki bo naredila manj napak, bo postala novi drugoligaš. V zelo težavnem položaju pa so nogometaši Holermuos Ormoža, ki so tokrat na svojem igrišču doživeli visoki poraz proti Zavrču, kjer so gostje že ob polčasu vodili 3:0. Do visoke zmage nad mariborskimi »ajzl-ponarji« so prišli nogometaši iz Stojncev. Na začetku srečanja so jih gostje presenetili in povedli, vendar so si Stojnčani do odhoda na odmor že priigrali minimalno vodstvo, v drugem polčasu pa so dosegli še tri zadetke za visoko zmago (vse je dosegel Gaiser). Borba za obstanek še ni zaključena, saj bosta Tišina in Holermuos Ormož lovila zlate točke obstanka. V zadnjih krogih ne bo popuščanja, tudi s strani klubov, ki so že rešili svoj status. Ni namreč vseeno, na katerem mestu bodo končali, vsaj do sedaj se je pokazalo, da je to prvenstvo eno najbolj zanimivih na nogometnem vzhodu Slovenije. HOLERMUOS ORMOŽ -ZAVRČ 1:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Korez (15), 0:2 Gabrovec (36), 0:3 Golob (42), 0:4 Golob (55), 1:4 Boris Pra-potnik (62) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Jerebič, Govedič, Jur-šek (od 48. Piberčnik), Bezjak, Novak, Zidarič, Velečič, Zadra-vec, Lesjak, Boris Prapotnik (od 70. Borut Prapotnik). Trener: Dušan Dimič. ZAVRČ: Dukarič (od 70. Veselič), Gabrovec, Sluga (od 46. Zdelar), Lenart, Meznarič, Kokot, Železnik, Golob, Korez (od 67. Fridl), Poštrak. Trener: Miran Emeršič. Zavrčani so brez večjih težav prišli do novih točk pri sosedih iz Ormoža in tako zaprli usta vsem "nejevernim Tomažem", ki so verjeli, da je tekma med Ormožani in Zavrčani dogovorjena. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na pomembni tekmi za Ormožane med Čren-šovci in Tišino, kjer so gostitelji iz Črenšovcev po hudem naprezanju ob koncu tekme le izenačili ter dokazali, da gre za kar "čisto" tretjeligaško prvenstvo. Četi trenerja Dušana Dimiča se je enostavno preveč poznala odsotnost kaznovanega Aleša Ekipa NK Videm (na sliki) trenutno zaseda 3. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj. Jurčca in Saša Fijavža, da bi se lahko enakopravno borili proti močni zasedbi Zavrča. Edino pravo priložnost so si gostitelji priigrali v 6. minuti, ko je nevaren poskus Roberta Zadravca odlično zaustavil Andrej Dukarič. Po prvem doseženem zadetku Matjaža Koreza je igra Zavrča stekla in do odhoda na odmor je že bilo na semaforju 3:0 za Zavrč. Na začetku 2. polčasa je svoj 16. prvenstveni zadetek dosegel Matej Golob, ki ima tako lepo priložnost ubraniti lanskoletni naslov najboljšega strelca v 3. SNL - vzhod. Po dobri uri igre je Boris Prapotnik pri Holermuosu ublažil visok poraz. Do konca prvenstva v taboru Zavrča želijo osvojiti končno četrto mesto, Ormožane pa v nedeljo pri neposrednem tekmecu za izpad v Tišini čaka odločilna tekma za obstanek v tretjeligaški druščini. UK STOJNCI - ŽELEZNIČAR 5:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Muminovič (14), 1:1 Rižnar (23), 2:1 Murat (29), 3:1 Gaiser (69), 4:1 Gaiser (76), 5:1 Gaiser (84) STOJNCI: Starčič, Klinc (od 56. Milošič), Horvat, Jan-žekovič, D. Vilčnik, Rumež, A. Vilčnik, Rižnar, Murat (od 72. Hrga), Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič. ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 23. KROGA: Rogatec - Dornava 2:2, Gerečja vas Unukšped - Peca 2:2, Tehnotim Pesnica - AJM Kungota 1:0, Šentilj Jarenina - Bistrica 0:1, Get Power Šampion - MU Šentjur 1:5, Zreče - Brunšvik 6:1, Oplotnica - Šoštanj 1:0 1. MU ŠENTJUR 23 16 6 1 58:19 54 2. ŠOŠTANJ 23 12 4 9 43:26 40 3. ZREČE 23 11 4 8 40:24 37 4. TEH. PESNICA 23 11 2 10 35.39 35 5. ŠENTILJ JAR. 23 8 7 8 31:31 31 6. ROGATEC 23 8 6 9 41:37 30 7. AJM KUNGOTA 23 8 6 9 36:40 30 8. BISTRICA 23 9 3 11 35:55 30 9. OPLOTNICA 23 8 6 9 26:39 30 10. GEREČJA VAS 23 7 8 8 28:31 29 11. DORNAVA 23 8 4 11 31:38 28 12. G. P. ŠAMPION 23 8 2 13 41.42 26 13. BRUNŠVIK 23 7 4 12 35:48 25 14. PECA 23 7 4 12 25:38 25 V Štajerski ligi je prvak znan, to pa je ekipa MU Šentjurja, ki si je tako priigrala možnost nastopanja v 3. SNL - vzhod. Klubi z našega območja so bili dokaj uspešni, predvsem Bistrica, ki je v samem zaključku prvenstva naredila veliki skok navzgor na prvenstveni razpredelnici in je zaenkrat izven nevarnosti glede izpada. Po točko sta osvojila še Dornava v Rogatcu in vijoličasti iz Gerečje vasi, ki so gostili Peco iz Črne na Koroškem. ROGATEC - DORNAVA 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Cvetko (1), 1:1 Špoljar (43), 2:1 Halužan (51), 2:2 Cvetko (55. z 11 m) DORNAVA: Zagoršek, U. Golob, Makovec, Belšak, Ratek, Šuen, Jambriško, Bratkovič (od 46. Novak, od 86. Mileta), Kur-bos (od 53. Trunk), D. Golob, Cvetko. Trener: Metod Verle. GEREČJA VAS UNUKŠPED - PECA 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Rebernik (37), 1:1 Kaisesberger (46), 2:1 Vtič (76), 2:2 Piko (88) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, J. Sagadin, Slaček, Ciglar (od 46. Krajnc), Kokot, R. Sagadin (od 90. Vidovič), De-bevec, Gajšek, Vtič, Rozman, Novak (od 46. Kaisesberger). Trener: Ivan Ornik. ŠENTILJ JARENINA -BISTRICA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Mlinar (55) BISTRICA: J. Stegne, Fre-lih, Modrič, Mlinar, Simončič, Tkavc (od 74. Drosk, od 90. Danilovič), Jelenko, A. Stegne, Poljanec, Obrovnik (od 82. Potočnik), Plevnik. Trener: Marjan Pečnik. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 19. KROGA: Apače - Bukovci 2:1, Boč - Središče 2:0, Slovenja vas - Podvinci 0:4, Videm - Gorišnica 8:0, Skorba - Cirkulane 1:3, Mark 69 Rogoznica - Hajdina 2:3 1. HAJDINA 19 13 3 3 55:21 42 2. APAČE 19 11 3 5 36:24 36 3. VIDEM 19 11 2 6 50:22 35 4. PODVINCI 19 10 2 7 43:30 32 5. MARK 69 ROG. 19 9 4 6 32:24 31 6. GORIŠNICA 19 8 5 6 34:40 29 7. SKORBA 19 8 3 8 41:47 27 8. CIRKULANE 19 8 2 9 30:38 26 9. BUKOVCI 19 7 4 8 38:35 25 10. BOČ 19 6 3 10 20:30 21 11. SLOVENJA VAS 19 3 4 12 14.48 13 12. SREDIŠČE 19 2 1 16 25.59 7 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 16. KROGA: Spodnja Polskava - Leskovec 1:0, Zgornja Pol-skava - Grajena 6:0, Lovrenc - Pra-gersko 0:0, Hajdoše - Tržec 1:2, Pod-lehnik - Markovci 0:3 1. MARKOVCI 16 11 2 3 39:20 35 2. LESKOVEC 16 8 3 5 29:19 27 3. HAJDOŠE 16 8 3 5 36.31 27 4. ZG. POLSKAVA 16 8 2 6 38.23 26 5. LOVRENC 16 7 4 5 28:22 25 6. PODLEHNIK 16 6 3 7 29:25 21 7. TRŽEC 16 6 1 9 35.39 19 8. PRAGERSKO 16 4 3 9 20:39 15 9. SP. POLSK. -6 16 6 2 8 28:33 14 10. GRAJENA 16 4 1 11 19:50 13 VETERANSKI LIGI MZ PTUJ ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 13. KROGA: Skorba - Boč 4:2, Pragersko - Hajdina 2:2, Prepolje - Polskava 4:2. Srečanje Apače -Lovrenc bo odigrano danes, v torek, 23. 5. 1. SKORBA 13 9 1 3 42:19 28 2. HAJDINA 13 8 2 3 42:15 26 3. PRAGERSKO 13 6 3 4 22.21 21 4. POLSKAVA 13 5 4 4 29:30 19 5. BOČ 13 4 5 4 22:22 16 6. LOVRENC 12 3 5 8 11:20 14 7. PREPOLJE 13 2 3 8 19:27 9 8. APAČE 12 2 1 9 14:37 7 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 13. KROGA. Markovci - Leskovec 7:1, Tržec - Dornava 3:2, Savaria Rogoznica - Gorišnica 3:4 1. MARKOVCI 11 9 1 1 47:8 28 2. DORNAVA 11 8 1 2 20:8 25 3. GORIŠNICA 11 6 1 4 25:15 19 4. GRAJENA 11 4 1 6 13:32 13 5. TRŽEC 11 3 3 5 18:30 12 6. LESKOVEC 12 1 4 7 15:37 7 7. SAVARIA ROG. 11 1 3 7 18:29 6 Danilo Klajnšek Športni napovednik Rokomet 1. A SLOVENSKA LIGA - MOŠKI LIGA ZA PRVAKA: PARI 8. KROGA - sreda: Celje Pivovarna Laško -Gorenje, Prevent - Gold Club, Cimos Koper - Trimo Trebnje 33:29 (že odigrano). LIGA ZA OBSTANEK: PARI 8. KROGA - sreda: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše, Termo Škofja Loka - Rudar EVJ Trbovlje, Slovan - Krka. Tradicionalna Modra noč Nogometni klub Drava se ob koncu nogometne sezone, 3. junija, želi s tradicionalno Modro nočjo zahvaliti vsem svojim prijateljem in ljubiteljem nogometa ter zvestim privržencem NK Drava. Najprej z atraktivno zadnjo nogometno predstavo na Mestnem stadionu ob 17. uri, ko se bodo modro-beli pomerili z Nafto. Po končani tekmi pa se pred Mestno hišo prične zabava in druženje ptujskih nogometnih mojstrov z zvestimi navijači in prijatelji nogometa, kar bo spremljal bogat spremljevalni in zabavni program s tradicionalnim pečenjem vola. Ob ritmih Ptujskih 5, z izborom mis Drave, Plesno šolo Mambo Ptuj, CHECHA MC PIECE in drugimi bomo oživili središče mesta ter se zabavali do jutranjih ur. V naši družbi ne smete manjkati niti Vi! Naj bo sobota, 3. junij, dan za nogomet, ko se druži in navija staro ter mlado. Na nogometno zabavo torej vabljeni vsi: sestrice in bratci, mamice in očki, babice in dedki ter drugi ljubitelji nogometa. 8. kolesarski maraton Podlehnik 2006 Kolesarska sekcija športnega društva Podlehnik organizira 8. maraton Podlehnik 2006. Rekreativni kolesarji se bodo na pot podali v soboto, 3. junija, ob 9.30 izpred stavbe občine Podlehnik, zaključek pa bo predvidoma ob 12.30. Rekreacijski kolesarski maraton je namenjen vsem ljubiteljem kolesarjenja, da spoznajo prelepe Haloze in okolico. Maraton se izvaja pod pokroviteljstvom Občine Podlehnik. Prijavnina znaša za odrasle 2000 SIT, za otroke do 15 leta starosti pa 1000 SIT in se lahko plača na štartu od 8. ure dalje. Dolžina proge je cca 46,5 km, za otroke in tiste z manj kondicije je dolžina proge cca. 23 km. Zmagovalec je vsak, ki prevozi maraton. Na cilju prejme vsak udeleženec majico, spominsko medaljo, malico in napitek. Dodatne informacije: Mirko Milošič (02/768 2541, 041/483 603). Vabljeni! Strelstvo • 1. kontrolka v LJ Zmagala Ciglarič in Simonič gov. Družbo med mladinci mu je delal še njegov klubski kolega Rok Pučko, ki se je prvič v svoji karieri spoprijel s to disciplino, v kateri je dosegel 447 krogov in zasedel 6. mesto. V dveh disciplinah s puško je nastopila tudi ormoška strelka Vesna Mele, ki je v trojnem položaju 3 x 20 dosegla leže 188 krogov, stoje 175 krogov in kleče 188 krogov, s čimer je dosegla 551 krogov in osvojila drugo mesto. Še bolje se je odrezala v disciplini 60 strelov leže, kjer je s 576 krogi zmagala. Simeon Gonc Prejšnji vikend je v Ljubljani potekalo 1. kontrolno tekmovanje v streljanju z orožjem malega kalibra. V prvem krogu tako imenovanega reprezentančnega sita se je med člani z MK pištolo proste izbire najbolje odrezal Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, ki je dosegel neverjetnih 553 krogov, kar je zgolj za štiri kroge slabši dosežek od aktualnega državnega rekorda, ki je bil postavljen daljnega leta 1972. Med mladinci je z MK pištolo proste izbire zmagal juršinski strelec Simon Simonič, ki je dosegel 528 kro- Vaterpolo • Terme Ptuj Začetek vaterpolo šole Pod okriljem ptujskih Term se od lanskega oktobra na Ptuju kalijo mladi vaterpolisti. 20 fantov, starih od osem do štirinajst let, vadi pod budnim in strokovnim očesom 27-letnega Marka Kremžarja iz Miklavža pri Mariboru. Članska ekipa, po igralskem stažu prav tako mlada, saj so fantje skupaj manj kot leto dni, tako dobiva podmladek, ki naj bi čez nekaj let tvoril ogrodje stabilne prvoligaške ekipe. Kremžar je z ekipo do 10 let že nastopil na treh turnirjih v Kranju, Mariboru in Ljubljani. Sedem klubov, ki ima na njih svoje predstavnike, se bo do začetka poletnih počitnicah srečalo še štirikrat. »Začeli smo z najmlajšo selekcijo, saj v tem starostnem obdobju lahko najprej nadoknadimo kvalitetno razliko v igri. Čeprav večjih uspehov še nismo dosegli, je že viden napredek. Fantje počasi že osvajajo osnove vaterpola,« je povedal vodja ptujske vaterpolo šole. »Od konca aprila, ko so odprti zunanji bazeni, jih koristimo za treninge. Ozračje trenutno še ni vroče, ima pa voda prijetnih 28 °C, kar so za nas zelo dobri pogoji. Vaterpolo šola je osnova za nadaljnji razvoj, zato s temi fanti delamo precej intenzivno. Z žogo vadimo trikrat tedensko. Za nas je zdaj čas začetka poletne sezone, zato smo pričeli vpisovati v vaterpolo šolo, ki sicer traja celo leto, tudi med poletnimi počitnicami. Podrobne informacije lahko vsi, ki jih ta šport zanima, dobijo na recepciji ptujskih Term,« je še povedal Kremžar. UG Mladi ptujski vaterpolisti v zunanjem bazenu v Termah Ptuj, kjer ima voda prijetnih 28 °C. Foto: UG AvtoD^M Opel antara je narejen po meri kupca Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu je Opel leta 2005 predstavil konceptno vozilo antara GTC, ki je poželo veliko zanimanja in postalo zvezda salona. »Serijska« antara pa naj bi udejanjila visoko zastavljene cilje, v tem hitro rastočem avtomobilskem segmentu. Opel bo z antaro vstopil v najhitreje rastoč segment vozil v Evropi. Gre za kompaktnega športnega terenca, ki v dolžino meri 457 cm, v širino 185 cm in 170 cm v višino. Zunanja podoba antare je kontrastna. Spodnji del vozila je oblikovan robustno, zgornji pa bolj »mišičasto« ali, če hočete, moderneje. Usmerjenost v oblikovalske podrobnosti, kot na primer grbina na motornem pokrovu ali izdatna uporaba kroma na motorni maski, zaokrožuje trenutni Oplov oblikovalski slog. V notranjosti potnike razvaja sodobno oblikovanje kabine, udobno in športno oblikovani sedeži, klasični okrogli instrumenti ter centralni; na vrhu sredinske konzole nameščeni informacijski zaslon. Vse skupaj ustvarj'a vtis, da se voznik lahko brez posebnih težav posveti vožnji. Med dopla-čilne tehnične posebnosti sodijo navigacijski sistem, predvajalnik DVD zgoščenk in vmesnik bluetooth. Kupci bodo lahko izbirali med dvema bencinskima in enim dizelskim motorjem; vsi so opremljeni s 16 ventilsko tehniko in so nameščeni prečno. Najmočnejši šestvaljnik je izpeljan iz motorjev, ki poganjajo vectro in signuma. V antari premore 3,2 litra prostornine in ponuja 224 KM. Drugi bencinski motor je nekaj šibkejši (141 KM), motorno ponudbo pa zaključuje še dizelski štirivaljnik s 150 konjskimi močmi. Tega bo moč dobiti tako s petstopenjskim ročnim kot tudi s samodejnim menjalnikom. Aktivni štirikolesni pogon naj bi na najboljši možen način združeval prednosti prednjega in štirikolesnega pogona. Elektropnevmatska sklopka, ki moč motorja prenaša med kolesnima paroma, je nadzorovana elektronsko, kar naj bi v vseh situacijah zagotavljajo optimalno razporeditev moči in navora. Sistemu pomaga zavorni dodatek ABS in elektronski stabilizacijski program ESP. Podvozje predstavlja najboljši možni kompromis med udobjem na asfaltiranih cestah in terenu, avto pa varno ustavljajo prisilno hlajene kolutne zavore na vseh štirih kolesih ter hidravlična pomoč pri zaviranju HBA (hydraulic brake assist). V vozilo je vgrajen tudi sistem za aktivno zaščito potnikov v primeru prevračanja vozila (active rollover protection). Kot zanimivost naj zapišem, da pri Oplu prvič v tem razredu ponujajo sistem za nadzor spusta vozila. Omenjeni sistem DCS omogoča vozniku, da se avtomobil z že vnaprej izbrano stalno hitrostjo, ki se naravna na pedalu za plin, varno spušča po strmih klancih. Antara je pripravljena na serijsko proizvodnjo, kupcem pa bo na voljo že konec letošnjega leta. Od leta 1998 se je segment proizvodnje športnih terencev podvojil in še neprestano raste; poslej pa ima tudi Opel svojega resnejšega predstavnika. Ford fusion - praktični malček Fusion je majhen, a praktičen avtomobil. Narejen je na osnovi fieste, v dolžino in širino pa ni prav dosti večji. Je pa enoprostor-sko zasnovan, zato se v njem sedi bolj pokončno, pa tudi prostora je več. Uveljavlja kratico UAV (urban activity vehicle); torej je avtomobil za mesto in prosti čas. Pred kratkim so ga pri Fordu tudi rahlo prenovili, gre pa predvsem za »kozmetične« popravke. Kljuke na vratih in vzvratna ogledala so v barvi karoserije, notranjost je oblečena v bolj kakovostne materiale in na voljo v več različnih barvah tkanin. Fusion meri v dolžino dva centimetra več kot štiri metre. S takšno dolžino se (še) uvršča med avtomobile spodnjega razreda. Moje cvetje Namenjen je ljudem, ki se veliko vozijo po mestu. Uvršča se v tisti del spodnjega razreda, ki ga je pionirsko začela mazda demio, torej med notranje bolj prostorne avtomobile. Pa fusion ni ravno tipični eno-prostorec; sploh zaradi svoje oblike. S podaljšanim oziroma dvignjenim zadkom ima poteze karavana ali pa kakšnega manjšega enoprostorca. Družinsko udobje omogočajo bolj pokončno sedenje, višji strop in bolj oglata karoserija. Prtljažnik je tudi nekoliko večji, ima nizek nakladalni rob in je enostavno povečljiv. Fusion je torej avtomobil za družino, ki živi v mestu, a se med vikendi rada odpelje na kakšen zanimiv izlet. Vseh pet potnikov je varovanih s tritočkovnimi varnostnimi pasovi, prednja dva sta po višini nastavljiva in opremljena z omejevalnikom zatezne moči. Osnovna izvedenka forda fusiona ne ponuja ravno veliko, zato omenjam tisto, kar dobite ob doplačilu v bogatejših paketih opreme: daljinsko osrednje zaklepanje, radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk, prednji meglenki, električni pomik stekel spredaj, električno pomična zunanja ogledala, voznikov sedež nastavljiv po višini ter usnjen volan. K dani obliki fusionove karoserije bi se po namembnosti podal tudi štirikolesni pogon. Od svojega »rojstva« se ford fusion ponaša z obliko, ki ni kdo ve kako revolucionarna, je pa uporabna. Iz majhnega avtomobilčka namreč naredi srednje velikega, v katerega se tudi zadaj vstopa brez posebnih težav. Fusionu je pravzaprav edini pravi tekmec mazda 2, saj oba avtomobila oblikovno izstopata iz skupine vozil spodnjega razreda. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Poškodbe zob in odškodnina Vsaka nezgoda, ki nas doleti, običajno pusti tudi večje ali manjše posledice, vidne ali nevidne. Posebno smo ljudje prizadeti, če nezgoda spremeni ali okvari naš izgled. Ena takih poškodb je poškodba zob. S poškodbami zob se srečujemo dnevno, nekatere se pojavljajo sezonsko, druge lahko vidimo le ob izrednih prilikah. Pri majhnih otrocih so pogosti padci z dudo v ustih, na rob postelje ali na igračke z neprimernimi robovi. Šolarji se poškodujejo v šoli ali izven nje, na poti v šolo ali domov, pri raznih igrah, pri vožnji s kolesom, poleti ob bazenih, pozimi pa pri zimskih športih. Posebno obsežne so poškodbe zob pri prometnih nezgodah, ko mnogokrat niso poškodovani le zobje, ampak tudi čeljustne kosti. Z ozirom na to, da smo vedno v nevarnosti, da se nam kaj zgodi in v želji in skrbi, da posledice nekoliko ublažimo, lahko sklenemo nezgodna zavarovanja pri kateri od slovenskih zavarovalnic za primer invalidnosti, za dneve bivanja v bolnišnici ali okrevanje doma. Pred sklenitvijo pogodbe o zavarovanju moramo dobro preučiti, katere dogodke prizna zavarovalnica pod pojmom nezgode in kaj nam zavaruje. Torej, če nas je že obiskala smola in smo si poškodovali zobe, kako poskrbimo, da nam bo zavarovalnica izplačala pripadajočo odškodnino? Prvi pogoj je, da si pridobimo čim popolnejšo dokumentacijo o nezgodi. Zavarovalnice imajo pripravljen poseben formular »Prijava nezgode«, v katerega vpišemo osnovne podatke o poškodovancu, datum nezgode in kratko opišemo, kaj se je zgodilo. Naslednji dokument, ki ga bomo predložili zavarovalnici, je Zdravniško potrdilo zobozdravnika, ki nas je pregledal in oskrbel po nezgodi. V potrdilu zobozdravnik opiše obseg poškodbe zoba ali več zob oziroma ostale poškodbe v ustni votlini ali izven nje. Prvo pomoč po nezgodi lahko nudi kateri koli zobozdravnik, na katerega se obrnemo, dokončno pa poškodbo običajno oskrbi izbrani zobozdravnik. V ordinaciji izbranega Foto: Črtomir Goznik Ida Galun, dr. dent. med. zobozdravnika se vodi zobozdravstvena kartoteka za vsakega pacienta, v kateri so zapisani vsi posegi na zobeh in v ustni votlini do dneva nezgode in po njej. Fotokopija zobozdravstvene kartoteke je tudi eden od dokumentov, ki ga bo zavarovalnica zahtevala, saj je iz tega dokumenta razvidno, v kakšnem stanju je bil poškodovani zob oziroma zobje pred nezgodo. Zavarovalnica namreč prizna nastalo invalidnost le za izgubo stalnega zdravega zoba, ki do nezgode še ni bil oskrbljen z zalivko ali prevleko. S fotokopijo zobozdravstvene karto- teke zavarovalnice ravnajo v smislu varstva osebnih podatkov, uporabile jo bodo le za preučitev primera in določitev odškodnine. V veliko pomoč zavarovalnici pri obravnavi primera bo tudi rentgenski posnetek poškodovanega zoba ali zob, saj je na njem viden obseg odloma zobne krone (če ga zobozdravnik posebej ne opiše ali skicira), morebitni zlom zobne korenine ali celo čeljustne kosti. Navedeni dokumenti so za zavarovalnico osnova, na podlagi katere se določa primerna odškodnina za nezgodne primere. V slučaju kakršne koli nejasnosti o sami nezgodi ali obsegu poškodbe zavarovalnica povabi oškodovanca na posebni pregled. V interesu vsakega oškodovanca je, da si pridobi vso potrebno dokumentacijo, ki naj bo čim popolnejša in jasna, saj bo tako omogočila zavarovalnici, da bo določila ustrezno odškodnino za nastalo poškodbo oziroma njene posledice, samemu oškodovancu pa bo prihranjena kasnejša jeza in razočaranje ob občutku, da posledice njegove nezgode niso bile ustrezno ovrednotene. Ida Galun, dr. dent. med. OE Zobozdravstvo, Zdravstveni dom Ptuj Še vedno aprilsko vreme Tako vreme prav gotovo ne koristi rastlinam, saj se pojavljajo mnogi škodljivci in bolezni. Zato je potrebno redno pregledovanje vseh rastlin. Prve kolonije uši lahko odstranimo tudi z roko in ni potrebna uporaba strupenih kemijskih pripravkov. Temu se moramo izogibati, kadar je le mogoče. Posebej prve kolonije uši je potrebno zatreti čim kasneje, saj se sedaj razmnožujejo tudi pikapolonice. V tem trenutku z močnejšimi insekticidi naredimo dvojno škodo. Pobijemo odrasle pikapolonice, ob enem pa mladičkom odvzamemo hrano. Tako potem pikapolonic celo leto ne bo veliko. Ne pozabite, da ena ličinka dnevno pospravi tudi 150 uši. Zato se vsake pikapolonice na vrtu razveselimo. Sobne rastline Prišel je čas počitka pozimi cvetočih sobnih rastlin. Med njimi so tudi ciklame. Tiste, ki ste jih kupili v jeseni, že nekaj časa počivajo, tiste, ki ste jih dobilo kot darilo za valentinovo in kasnejše, pa tudi počasi končujejo cvetenje in jim rumenijo listi. To je njihov naravni tok življenja in obvezni počitek tudi potrebujejo. Sedaj jih prenehajte gnojiti, postavite v senčen kotiček vrta in praktično pozabite na njih. Nič hudega tudi, če se posuši vse listje, da le čebulica ne zgnije. Zato je potrebno paziti, da lonček ni na podstavku ali celo v okrasnih posodah, kjer voda ne more odtekati. Nanje se je potrebno spomniti samo, če nas bo resnično doletelo zelo suho in vroče poletje. Takrat jih seveda občasno zalijemo. Po mesecu dni počitka jih presadimo v svežo zemljo. Drugače pa naj v senci počivajo do jeseni in si nabirajo moči za novo cvetenje. Če jih imamo v stanovanju v bloku, jih prestavite na senčna okna in zalivanje zmanjšajte na minimum. Tako naj počivajo tri do štiri tedne. Nato jih presadite in počasi pričnite z zmernim zalivanjem. Balkonske rastline Nekateri so bili tako zgodnji s presajanjem rastlin, da morajo sedaj že pričeti z dognojevanjem. Naj povem nekaj osnovnih pravil o gnojenju balkonskih rastlin. Glede na to, da je v Sloveniji več strokovnjakov, ki se ukvarjamo s tem, je tudi več različnih mnenj. Sama lahko povem svoje, ki temelji na mojih izkušnjah. Prve tri tedne po presajanju gnojenje ni potrebno. Nato v juniju gnojimo enkrat tedensko, še bolje pa bi bilo, če bi gnojili dvakrat na teden s polovičnim priporočenim odmerkom gnojil. Surfinijam, bakopam, modremu čudežu in brahikomam že dodajamo tudi posebna gnojila, ki vsebujejo železo. Z njimi gnojimo enkrat na teden. Foto: Miša Pušenjak Od julija naprej pa je stvar nekoliko bolj zapletena. Če imamo zelo polna korita, običajno to pomeni, da ima vsaka rastlina manj kot 20 cm dolžine korita, potem gnojimo trikrat tedensko z nekoliko manjšimi odmerki gnojil za cvetoče rastline in enkrat mesečno dodamo še železova gnojila. Izjema so zgoraj omenjenim lepotice, ki jim železo dodajamo tedensko. Če imamo v koritih samo pelargonije, bršljanke ali nageljčke, ki jim mogoče družbo delajo le okrasne trave, potem zadostuje še vedno dvakrat tedensko gnojenje z manjšimi odmerki. Proti koncu meseca pa lahko vse balkonske lepotice, razen pelargonij, bršljank in nageljčkov gnojimo celo vsak dan z zelo malimi odmerki gnojila. Takrat zemlje v koritih zmanjka, zato je vsakodnevno dodajanje majhnih količin hranil bolj primerno kakor celi odmerki samo trikrat na teden. Če ste v zemljo za sajenje dodali počasi topna gnojila, pričnete dognojevati po izteku delovanja gnojila. Do-gnojujemo tako, kot je zgoraj opisano v posameznem mesecu. Miša Pušenjak Ptuj • Okrogla miza Ženskega foruma Socialnih demokratov Štrudl se ne peče po moško, štrudl se peče po žensko V hotelu Mitra na Ptuju je bila 11. maja okrogla miza Ženskega foruma Socialnih demokratov Ptuj pod naslovom Dobro jutro, draga moja!, ki jo je vodila Alenka Krabonja, kot gosta sta sodelovala prof. dr. Vesna Vuk Godina, kulturna antropologinja in kolumnistka, in Jože Glazer, nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Po mnenju Alenke Krabonja naslov okrogle mize, na kateri se je največ govorilo o ženskih kvotah in o ženski v politiki oziroma javnem življenju, ni naključje, saj je že čas, da se ženske zbudijo in stopijo tja, kjer se odloča. »Če bomo z zakonom sprejeli sistem kvot, se bo do leta 2012 število žensk na vseh nivojih odločanja povečalo. Vprašanje pa je, kaj bomo s tem dosegli, pri ženskah v politiki gre za večplastno vprašanje. V primeru kvot se takoj postavlja vprašanje, koga bomo dobili v parlament, ker gre v tem primeru samo za to, da nekdo mora biti ženskega spola in to zadošča. Če so kvote ravno ukrep, ki je smiseln in če je to ukrep za nujno pozitivne rezultate, o tem bi se dalo razpravljati. Večina dam, ki trenutno delujejo v parlamentu, je bolj lepotni okrasek, ki sicer tvorijo neke odstotke, ne uporabljajo pa svojih možganov, ker glasujejo na podlagi odločitev drugih. Nisem čisto prepričana, da samo tak administrativni ukrep lahko kaj bistveno prispeva k drugačni politiki. Res pa je, da če nek subjekt v procesih odločanja ni zastopan, če na primer niso zastopane ženske ali neka manjšinska skupina ali kaj podobnega, ima s tem tudi manjše možnosti, da zastopa svoje interese. Če bomo imeli več Maš Merc ali gospodi-čen Irgl, mislim, da nam bo kvečjemu slabše kot boljše,« je uvodoma o sistemu kvot povedala prof. dr. Vesna Vuk Godina, ki je tudi prepričana, da sistem kvot prinaša v prvi fazi lepotne okraske, kar pa je prej slabo kot dobro. Kvote ne bodo prinesle pametnih žensk »Morda nismo biološko predisponirani za različna dela, smo pa socialno oziroma kulturno že od malega verjetno predisponirani za neke vrste del. Ne bi se strinjala s tezo, da ljudi v poklicu ne ločimo po spolu. Mislim, da jih zelo ločimo po spolu. Ženska, ki pride do nekega naziva oziroma vodilne pozicije, mora pokazati bistveno več sposobnosti, lastnosti, kot pa moški. Merila so formalno ista, praktično izvajanje teh meril pa ni enako. Ženska za enako delo še vedno ni enako plačana kot moški. Obstaja tiha oziroma ne- Foto: Črtomir Goznik Prof. dr. Vesna Vuk Godina: »V javnem življenju in še posebej politiki gre za vrednote, ki ženski niso blizu.« vidna eksploatacija, o kateri ne govorimo. Industrijske panoge, ki so podplačane, so v večini zapolnjene z žensko delovno silo. Tako ni isto, če bo ženska začela rjoveti v senatu ali pa moški. Moški si to lahko dovoli, če bo ženska začela rjoveti, bo to njena diskvalifikacija. V tem primeru bo histerična, psihično neuravnovešena in podobno. Izkušnje kažejo, da mora ženska imeti poleg znanja in sposobnosti še neke druge lastnosti, da recimo postane dekanica, rektorica. Globoko sem prepričana, da mora biti ženska mnogo bolj pametna, mnogo bolj delovna, narediti mora veliko več, da lahko pride do vodilnih delovnih mest, kot moški, ali pa mora uporabiti razna druga sredstva, da pride do teh raznih pozicij, potem pa je lahko tudi neumna, ker to sploh ni več pomembno. Bojim se, da se bo podobno zgodilo s kvotami, da ne bomo dobili pametnih žensk v parlament, ampak one druge, ki imajo druge kvalifikacije,« je menila Go-dinova. Ni res, da ženske nočejo v politiko Enakopravnost spolov bo obstajala takrat, ko bodo imeli ljudje ne glede na telesni ustroj občutek, da imajo možnost za samorealizaci-jo tam, kjer sami hočejo, ne glede na spol, vendar je to utopično, poudarja Vesna Vuk Godina. »Ni res, da ženske nočejo v politiko, da ženske nočejo biti šefice, to ni res, imate ženske, ki si to želijo, ker pa imajo ženski telesni ustroj, tega ne morejo. To je za mene dokaz neenakopravnosti. Vse družbe funkcionirajo tako, da moč porazdelijo po spolih in skladno s to močjo razdelijo socialne vloge po spolih.« V vseh kulturah doslej je javna moč pripadala moškim, z idejo feminizma pa naj bi ženske dobile pravico do vseh tipov moči, vprašanje pa je, ali ni večja tista moč, ki jo imajo ženske za domačim štedilnikom, od tiste, ki jo imajo moški v politiki. Ženske na volitvah dajejo glasove moškim, ker po Glazerjevem mnenju pri slednjih najdejo več pozitivnih lastnosti kot pri ženskih kandidatkah. Moški naj bi bili tudi na splošno bolj tolerantni kot ženske, takšna je njegova osebna izkušnja. S to trditvijo se Vesna Vuk Godina ne strinja, vprašanje je, v kateri sferi se meri ta toleranca. Kar v moških očeh dela žensko idealno, to ni njena pamet, sposobnost, pri tem naj bodo moški še kako pametni, si ne morejo pomagati, pravi Godinova. Zakaj ženske ne volijo žensk, enostavno povedano gre za tiste vedenjske vzorce, ki jih kot majhnim deklicam ne vcepljamo, odgovarja Godi-nova. »Jaz si enakopravnosti ne predstavljam tako, da bi bile ženske takšne kot moški. Enakopravnost si predstavljam tako, da smo si različni, vendar imamo enake možnosti za samorealizacijo.« Ženske v politiki doslej nikoli niso imele enakih možnosti, tudi z uvedbo kvot ne bodo imele enakih možnosti, ker je to moški svet, je trdno prepričana. V politiki se igra po moško »Če se spuščate v ta svet, se morate odločiti, da boste igrali po pravilih tega sveta. To so socialna pravila. Kakšno ceno posameznik plačuje za socialna pravila, to pravzaprav ni zanimalo nobene družbe; tudi naše to ne zanima. Kvote želimo v Sloveniji uvesti zato, da bomo v Evropi izpadli lepi, ne pa zato, da bi se dejansko kaj zgodilo,« je še posebej poudarila Vesna Vuk Godina na ptujski okrogli mizi Ženskega foruma. Problem je, ker hočemo ustvariti kulturo, kjer bi bile vse dejavnosti stvar obeh. Z zornega kota socialne analize je vprašanje, če takšna družba sploh lahko funkcionira. To ne pomeni, da so ženske za kuhinjo, Godinova pravi, da je enakopravnost to, da če se bo moški odločil, da bo kuhal, naj kuha, če se ženska odloči, da bo šla v politiko, naj gre. Samo moški, ki bo kuhal, bo moral sprejeti ženska pravila iger, ženska, ki bo šla v politiko, pa moška pravila igre. Štrudl se ne peče po moško, štrudl se peče po žensko, poudarja Godinova. Večji delež žensk v politiki v Sloveniji bi lahko prinesel kakšen drug pogled, kot je trenutno, je razmišljal Glazer. Odpirati bi se začele nove teme, bolj socialno obarvane. Več žensk v javnosti bi prineslo tudi večjo toleranco, ki se trenutno kaže kot resen problem slovenske kulture. Okrogla miza ptujskega Ženskega foruma je odprla tudi vprašanji moralnosti in lojalnosti, v politiki je lojalnost nad moralnostjo, Pa brez zamere Ulica in mesto Material je tu, potrebujemo idejo Vsako mesto ima svojo elitno ulico (ali pa jih ima celo več). Ponavadi je ta ulica v središču mesta ali pa zelo blizu njega. Na tej ulici se najbolj pozna utrip mesta. Srečujejo se ljudje, ves čas se nekaj dogaja. Ponavadi se v ulici ali v neposredni bližini le-te nahaja tudi več institucij družbenega življenja, od resnih ustanov, pa vse tja do lokalov in pubov, ki s svojimi terasami poskrbijo za neformalno in sproščeno druženje prebivalcev mesta. Glavna ulica je ponavadi tudi promenada, ki omogoča meščanom lep sprehod in ponuja unijo vseh profilov ljudi, ki v mestu živijo - tako na takih ulicah srečamo mlade mamice z otroškimi vozički, uglajene starejše gospode v brezhibnih oblekah, na kavici zbrane dame, hihitajočo se mularijo, mlade frajlice in tako dalje. Skratka, na takih ulicah se vedno kaj dogaja. Vrvež na taki ulici pravzaprav skoraj nikoli ne pojenja. Ponavadi je tudi na njenem začetku ali koncu tudi mestni trg, ki po frekvenci dogajanja prav nič ne zaostaja za samo ulico; pravzaprav tvorita neko homogeno celoto, v kateri se odraža mesto. Taka ulica je najboljši pokazatelj stanja duha, ki v mestu vlada. In seveda, taka elitna ulica je tudi temu primerno urejena. Tudi naše mesto ima tako ulico. Oziroma, naj bi imelo tako ulico. Ki bi imela vse zgoraj navedene lastnosti. A kot bomo videli, je tale naša ulica le nek približek elitni ulici, ki mesto res naredi za mesto, življenje v njem pa za resnično meščansko. Ptujska ulica, ki se poteguje za ta položaj, nosi ime po največjem slovenskem pesniku. Kar je seveda popolnoma prav, celo odlično, saj najbolj eminentni ulici vsekakor pristoji, da se diči z imenom največjega med slovenskimi poeti. Tale ulica je med drugim tudi ena izmed najstarejših ulic v našem mestu, najstarejšem v Sloveniji. A vendar tale ulica trenutno ne izpolnjuje pogojev, ki bi jo naredili za elitno ulico. Oziroma, bolje rečeno, ima vse pogoje, a jih izpolnjuje le napol. Na svojem začetku ima trg, ki je pravzaprav eno z ulico. Na tem trgu se nahaja hram kulture, Mestno gledališče. Na drugi strani, na svojem koncu, ima ulica prav tako hram kulture. Mestno knjižnico. Fasade hiš v ulici so povečini v zadovoljivem stanju, za tistih nekaj katastrofalnih pa upamo, da se bo v kratkem našel denar za njihovo obnovo. Pri tem imamo v mislih predvsem Mestno gledališče, ki ni potrebno samo obnove fasade, ampak temeljite celotne prenove. Kakor je potrebna tudi prenova ali dopolnitev koncepta same ulice in odgovor na nekatera vprašanja - ali se bo nadaljevalo razgrajanje mladoletnih vandalov ob vikendih, ali se bo začelo pospeševati in načrtno delati na tem, da bi se v ulico privabilo majhne obrtnike in ostale najemnike lokalov, ki bi ulici dali poseben pečat, namesto da pritlične prostore oddajamo v najem takim najemnikom, ki bi brez problema lahko imeli prostore v kakem industrijskem centru ali poslovno-trgovski hiši. Prav tako bi veljalo razmisliti o opciji izkoristka podstrešnih prostorov v hišah, ki so v veliki meri neizkoriščeni, vendar pa kar kličejo po tem, da se jih uredi ter pod ugodnimi pogoji ponudi v najem/nakup mladim družinam. Veljalo bi tudi razmisliti o rešitvi za vse plehovje, ki je vedno nabasano v ulici, ter morda postaviti še kakšno oviro za zmanjšanje hitrosti, saj trenutno stanje, ko predvsem razigrani mladci na skuterjih ter z avti divjajo po ozki ulici, kar kliče po nesreči. Predvsem pa bi veljalo sprejeti nekaj odlokov, ki bodo olajšali opravljanje storitvenih dejavnosti, kot je na primer gostinstvo. In še marsikaj bi se našlo. Prešernova ulica s svojim potencialom vsekakor nudi dobre nastavke za to, da jo spremenimo v elitno ulico, ki bo utelešala življenje mesta. A kot pri večini ostalih stvari v tem mestu je tudi tukaj treba imeti vizijo, načrt in voljo. Upam, da se bo tale sveta trojica čim prej našla. Gregor Alič ter pokazala, da ženskam socialni uspeh ne pomeni toliko kot moškim. Vesna Vuk Godina je tudi prepričana, da slovenske ženske niso uboge, ker niso v večjem številu zastopane v politiki. Čeprav v tem trenutku kvote večina bolj ali manj sprejema kot administrativen ukrep, ki ne bo dal želenih rezultatov, na površje na kratek rok ne bo prinesel večjega števila pametnih in sposobnih žensk, temveč tiste, ki so pripravljene plačati vsako ceno za nek socialni uspeh, je na srednji in dolgi rok le pričakovati, pravi Godinova, da bo prišlo do večje pluralnosti. Ormož • Teden Rdečega križa Tekmovanje osnovnošolcev V letu, ko organizacija praznuje 140-letnico delovanja, je bil teden Rdečega križa v Območnem združenju Ormož v znamenju številnih aktivnosti - od razstave do predavanj. Obiskali smo jih pri delu z mladimi, ko so osnovnošolci preizkusili svoje znanje na temo Kaj veš o kajenju? Ormož • Testirali svojo telesno pripravljenost Pomerilo se je enajst ekip iz šestih osnovnih šol ormoške občine. To so bili učenci 4. razreda osemletke in 5. ter 6. razreda devetletke. Tekmovanje je bilo ekipno, ekipo pa so tvorili trije tekmovalci. Po šolah so pred tekmovanjem dobili gradivo z možnimi vprašanji in odgovori, ki so jih učenci skupaj s svojimi mentorji predelali. Tovrstno tekmovanje se izvaja vsako leto, ker pa v osnovnih šolah ni več prve pomoči, se odločajo za različne zdravstveno vzgojne teme. Sodelavcem RK se je zdelo širjenje znanj o kajenju in njegovi škodljivosti za mlade zelo pomembno in zelo so bili zadovoljni z ravnjo prikazanega znanja. Prvo mesto so osvojili tekmovalci OŠ Ormož, drugi so bili tekmovalci OŠ Tomaž pri Ormožu, tretji pa učenci OŠ Miklavž pri Ormožu, najboljši so prejeli priznanja. Vse ostale ekipe so zasedle četrto mesto in prejele praktične nagrade. Ob tej priložnosti je nastopil pevski zbor učencev OŠ Stanka Vraza, ki si je nadel ime Mlode kure z mentorjem Tadejem Vesenjakom. Majda Keček, predsednica OZ RK Ormož, je poudarila, da želijo skozi tovrstno dejavnost ohranjati stik z mladimi, s šolami in poskusiti vplivati na njihove odločitve v zvezi z razvadami in odvisnostmi. Kajti kaditi ali ne, je ena redki reči, o katerih mladi, ki so sicer izpostavljeni številnim drugim negativnim vplivom, lahko odločajo sami. Keč-kova jih je opozorila, da kadilci umirajo 16 let prej kot nekadilci, že za življenja pa pušča nikotin duševne in telesne posledice na njihovem zdravj'u. Sicer pa v okviru Rdečega križa dobro skrbijo za mlade in najmlajše. Letos je peto obletnico delovanja praznovala dejavnost Mali raziskovalec, v kateri otroci iz treh vrtcev pod vodstvom Maje Botolin Vaupotič izvajajo zanimive eksperimente in spoznavajo svet okoli sebe iz druge- Osnovnošolci so se veselili svojega uspeha, med njimi predsednica OZ RK Ormož Majda Keček. ga zornega kota. Vsako leto RK organizira tudi letovanje za otroke na Debelem rtiču in v Punatu. Rdeči križ zagotavlja tudi socialno pomoč, po kateri je potreba v Ormožu zaradi minulih stečajev vedno večja, ljudje se obračajo na njih po pakete in nasvet. Sicer pa je Rdeči križ s svojimi 140 leti delovanja najstarejša humanitarna organizacija, ki pri nas deluje v 56 območnih združenjih. Je edina, ki ji je država zaupala tudi koncesije za prvo pomoč in krvodajalstvo. Majda Keček je povedala, da dobro sodelujejo tudi z ostalimi humanitarnimi organizacijami. V Rdečem križu se tačas intenzivno ukvarj'ajo s posodobitvijo informacijskega sistema in prenovo učbenika za prvo pomoč, ki bo plod 40 domačih strokovnjakov in postavlja sodobno doktrino. Ob prazničnem tednu je bilo dovolj priložnosti tudi za slovesne trenutke in podelitev priznanj krvodajalcem v KO Ivanjkovci, kjer je 68 krvodajalcev prejelo priznanja za večkrat darovano kri. Največkrat, kar 35-krat, sta kri darovala Marjan Kegl iz Ivanjkovcev in Slavica Kosec iz Malega Brebrovnika. Podobna slovesnost je bila tudi v Hermancih, kjer so Franc Tu-šek iz Hermancev, Katarina Zabavnik iz Vuzmetincev in Janko Haložan iz Ilovcev prejeli priznanja za 30-krat darovano kri, štirje posamezniki pa za večkrat darovano kri. vki Za bolj zdravo življenje Dvakrat na leto pripravi Zdravstveni dom Ormož v okviru projektov Cindi, Športna unija Slovenije in Slovenija v gibanju test hoje na dva kilometra. Testiranje poteka že od leta 2002 in se ga vsako leto udeležuje več posameznikov. Kar nekaj je tudi »povratnikov«, ki si dvakrat na leto želijo izmeriti svojo telesno pripravljenost in preveriti stanje v primerjavi z letom poprej. Test hoje je namenjen odrasli malo ali zmerno telesno aktivni populaciji. Preverja se fitnes indeks, ki se izračuna po določeni formuli, v kateri se upošteva čas, ki ga je posameznik potreboval za dva kilometra, hitrost bitja srca ob zaključku poti, spol, starost, višina in teža posameznika. Za dva kilometra so udeleženci po večini potrebovali okrog 17 minut. Preden so krenili na pot, na atletski stezi v Ormožu, so izpolnili vprašalnik, se pogovorili z zdrav- nico Zlato Vičar Polak, ki jim je izmerila tudi pritisk in ocenila, ali je test za njih primeren. Pred pričetkom hoje so se sodelujoči tudi primerno ogreli. Koordinatorica projekta zdravnica Marta Ranfl Tetičkovič je povedala, da je njihova vsakoletna akcija namenjena preventivi populacije, spodbujanju telesne aktivnosti in popularizaciji zdravega načina življenja. V ta namen so na igrišču predstavili tudi stojnico, na kateri so svetovali o zdravi prehrani in pripravili demonstracijo hoje s palicami - nordijske hoje. vki Organizatorji iz Zdravstvenega doma Ormož so bili letos z obiskom zelo zadovoljni, saj se je že prvi dan zbralo okrog 50 udeležencev. Vsem sodelujočim pa so pred pričetkom izmerili pritisk in se na kratko posvetovali, ali je test hoje za njih primeren. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Skorba, Traore, raster, PV, osa, nat, TT, Peter, kožarica mida, AN, Čepljani, gap, ŽR, Avis, Elarbi, Ija, revmal, aar. Foto: vki Moškanjci • Aeroklub z novo pridobitvijo Nov jadralni dvosedežnik je že v zraku AK Ptuj je od maja bogatejši za novo jadralno dvosedežno letalo, ki so ga člani želeli že zelo dolgo in njegov nakup načrtovali od lanskega leta. Oznaka popolnoma novega lepotca, ki je v teh dneh že nabral lepo število kilometrov v zraku, je DG-505 Orion, izdelalo ga je begunjsko podjetje Elan AMS Flight, nosi pa oznako PT (Papa Taco). »Akcijo zbiranja potrebnih sredstev smo začeli pred dobrim letom dni, vsak član je prispeval nekaj denarja. Jadrilica je stala okroglih 19 milijonov tolarjev, je Elanova in torej domače proizvodnje, prodaja pa se po vsem svetu. To jadralno letalo smo sicer kupili za več namenov. Prvi namen je bil, da naši mladi piloti lahko letijo tudi na daljše razdalje, v bolj oddaljene kraje, kot so recimo Lesce na Gorenjskem. Pred nabavo tega jadralnega letala teh možnosti nismo imeli, saj smo z ostalimi lahko poleteli le tja do največ 40 kilometrov daleč. Zdaj pa lahko učitelj letenja pokaže pilotu začetniku, kako leteti na takšnih velikih razdaljah oz. preletih. Prav tako smo želeli, da naši mladi učenci naberejo dovolj ur in izkušenj na daljših poletih v tem dvosedu skupaj z učiteljem, preden začno s samostojnimi poleti v enosedu, ki ga imamo,« je razloge za nakup pojasnil učitelj jadralnega letenja Roman Meško. Kot je še povedal Meško, je nova dvosedežna jadrilica velika pridobitev kluba tudi zato, ker je za pilote največji izziv prav dolgi prelet z oddaljenostjo 150 ali več kilometrov od matičnega letališča in se potem vrniti na izhodišče poleta. »Pri jadralnih poletih so piloti zelo odvisni od vremena. Na takšnih dolgih preletih se lahko tako pilot sreča z različnimi vremenskimi razmerami, z različnim vetrom in prav posebno zadovoljstvo je, ko pilotu uspe premagati te »ovire« in pristati na domači pisti. Tovrstne izkušnje so izjemno pomembne in z nakupom tega jadralnega letala smo vsem našim članom omogočili, da jih pridobivajo v dolgih preletih,« je še po- vedal Meško in dodal, da bo jadralni prelet lahko poskusil tudi kakšen gost, ki si bo tega zaželel. Boter novemu jadralnemu letalu, ki so ga na letališču v Moškanjcih krstili minuli teden in ga tako predali v uradno uporabo, je izkušeni pilot Alojz Čuš, sicer učitelj jadralnega letenja in nekoč večkratni državni prvak. SM Ptuj • Ptujski maturanti v mednarodni četvorki Znova za Guinnessov rekord Letos so za Guinnessov rekord plesali maturantje iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta, Nove Gorice, Domžal, Velenja, Trbovelj, Postojne, Škofje Loke, Slovenj Gradca, Ptuja, Kopra, Črnomlja, Kočevja, Rogaške Slatine, Trebnjega, Tolmina, Ljutomera, Sežane, Krškega, Izole in Šentjerneja, skupaj jih je bilo 19.220. Pridružili pa so se jim tudi maturantje iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Srbije in Črne gore, tako da je v letošnji četvorki za Guinnessov rekord plesalo 23.628 mladih iz petih držav. Nov jadralni »lepotec« ptujskega Aerokluba je bil pred uradnim prevzemom oz. krstom deležen še dodatne »nege« in čiščenja. Ptujski maturantje so v petek točno opoldne zavzeli Mestni trg, kjer so bili že lani, skupaj jih je bilo 280. Ob tej priložnosti jih je nagovoril ptujski župan dr. Štefan Celan. Ugoden stanovanjski kredit za nakup ali obnovo nepremičnine lahko odplačujete sami ali skupaj z družinskimi člani. Polovični stroški odobritve do 15.7. Tudi za nekomitentel Obiščite nas v poslovalnicah Ptuj, Lackova ulica 5, Novi trg 1, Zagrebška 4a in Ormož, Ptujska cesta 2. www. nkbm.si -> izračuni (((»0801750) Û STANOVANJSKI KREDIT Glavna borba večera: Obramba naslova Intercontinentalnega prvaka WBO in IBF v velterski kategoriji DEilA'Nl zzBViS Športna dvorana Center PTUJ, 23.05. 2006 ob 18. uri \ PV^ Vstopnice v predprodaji: KAVARNA EVROPAPTUJ :^FOTOKOPIRNICA SITAR PTUJ ŠPORTNI ZAVOD PTUJ ^ BAR SAŠ PTUJ GOSTIŠČE RING BARADA CENTER MARIBOR Ï UHniMliini OSPomnENOvice Prireditvenih Torek, 23. maj 17.00 18.00 19.30 20.00 Ormož, Mladinci center, Bralni krožek Reciklirajmo besede Ptuj, {portna dvorana Center, boks, Dejan Zavec bo branil titulo medcelinskega prvaka v velterski kategoriji po verziji WBO in IBF Maribor, SNG, drama, stroj Hamlet, StaDvo, za abonmaje Drama torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven Maribor, SNG, drama, Intimna komedija, MalOd, za abonmaja Drama torek 6, 8 in izven Ptuj, Miheli~eva galerija, na ogled je razstava Iz Tenzorjeve zbirke Ptuj, v CID, praznovanje otro{kih rojstnih dni, informacije na telefon 780 55 40 Sreda, 24. maj 18.00 18.00 Ormož, na gradu, predavanje, Prazgodovinska naselbina Ormož - ob 50-letnici odkritja, predava Brane Lamut Pekre, izobraževalni center, seminar v okviru projekta Odgovorno star{evstvo, Star{i - otroci - droge, predava Stanko Ivanu{a, dipl. varstvoslovec, kriminalisti~ni in{pektor in izvajalec preventivnih programov pri PU Maribor Četrtek, 25. maj 18.00 Slovenska Bistrica, vite{ka dvorana gradu, javni nastop u~-encev glasbene {ole 18.00 Ormož, zelena dvorana Glasbene {ole, koncert u~encev Glasbene {ole Ormož 18.00 Pekre, izobraževalni center, seminar v okviru projekta Odgovorno star{evstvo, Star{i - otroci - droge, predava Mila Safti~, dr. med. 19.00 Ptuj, hotel Mitra, okrogla miza, tema Prihodnost mladih, gosti okrogle mizeJože Glazar, Jernej Dirnbek, Nevenka Gerl, Matjaž Štolfa, Luka Žižek, Žiga Simoni~ in Dejan Levani~ KINO Ptuj četrtek, 25. maj, ob 20.00 Marija milosti polna KOLOSEJ Maribor Torek, 23. maj, ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vinci-jeva {ifra. Ob 17.00, 19.15 in 21.30 Razvajene Parižanke. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Sre~než Slevin. Ob 16.35, 19.10 in 21.50 Misija: nemogo~e 3. Ob 16.00, 18.40 in 21.20 Insajder. Ob 15.00, 17.10, 19.30 in 21.40 Čez 30 in {e pri tastarih. Ob 16.50, 18.50 in 20.50 Film, da te kap 4. Ob 20.20 V kot vro~e ma{~-evanje. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.20 in 18.20 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Sreda, 24. maj, ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vincijeva {ifra. Ob 17.00, 19.15 in 21.30 Razvajene Parižanke. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Sre~než Slevin. Ob 16.35, 19.10 in 21.50 Misija: nemogo~e 3. Ob 16.00, 18.40 in 21.20 Insajder. Ob 15.00, 17.10, 19.30 in 21.40 Čez 30 in {e pri tastarih. Ob 16.50, 18.50 in 20.50 Film, da te kap 4. Ob 20.20 V kot vro~e ma{~evanje. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.20 in 18.20 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ki W večavljerieii ^^^PANDAOti^ ...ko v mestu dobro jerr ^ pBriflaCiïY.TCCit)i.ViIiKriugheria6,Mîribor SREDA, 24. MAJ 2006 "LOČEVALNI DAN' PandaCITY, 1. nadstropje TC City, Maribor Degustacija jedi iz "LOČEVALNEGA MENUJA" Predstavitev 90-dnevne ločevalne diete Lepe nagrade! POPUST 20%IV. Priročnik Naslednjih 90 dni Priročnik 90-dnevna ločevalna dieta Popust pri jedeh iz "LOČEVALNEGA MENUJA SVET ZAVODA OSNOVNE [OLE VIDEM VIDEM PRI PTUJU 47 2284 VIDEM PRI PTUJU Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, {t. 98/2005). Kandidati/-tke morajo imeti pedago{ke, vodstvene, organizacijske ter druge sposobnosti za uspe{no vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predvideni za~etek dela je 1. 9. 2006 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, o dosedanjih delovnih iz-ku{njah, s kratkim življenjepisom po{ljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne {ole Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE. Kandidati/-tke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. Mali oglasi STORITVE RADIOlllTEDNIK Mali oglasi 02/7493410 ASTROLOGIJA ■ VEDEŽEVANJE www.vldenja.com 090/ 142 805 24 ur na dan za uporabnike Mobitel In Debitel Cena za klic 180 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Olimobiie d.o.o. PE Cesta ob Žeieznici 4, Žaiec ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{c in parkiri{c, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagic, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. NEPREMIČNINE VIKEND, ZG. GRUŠKOVJE pri Pod-lehniku, soba, urejena kuhinja, elektrika, telefon in voda, parcela 4500 m2. Telefon 051 215 129, cena 4 milijone SIT. KMETIJSTVO KUPIM brejo kravo. Tel. 041 885 229. PRODAM mle~ne kvote. Telefon 031 498 367. PTUJ - v najem oddamo hlev s pa{nikom in opremljeno sobo stare-j{im nekadilcem do 65 let. Telefon 031 424 952. NESNICE, mlade, rjave, grahaste in crne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora. MOTORNA VOZILA HUNDAY ACCENT 1,5 LSI, letnik 95, registriran do 9. 6., ugodno prodam, možnost plačila na vec obrokov. Tel. 041 677 436._ KUPIM jugo, zastavo 101, 128. Tel. 041 837 077. PRODAM renault clio, letnik 95, svetlordeče barve, vreden ogleda, dobro ohranjen, prevoženih 96.000 km. Telefon 041 958 051. 1. MODRIJANI - Tvoje solze me bolijo 2. ZLATI MUZIKANTI - Iskal sem In našel 3. STORŽIČ - Rad bi Iskal 5. VRISK - Moja lepa Belokranjka 6. GAMSI - Moja prijateljica 6. VANDROVCI - Foušlja slovenski nacionalni šport 7. SREDENŠEK-Falot je 1. MIRNA REYNOLDS-Zdravnik 2. BOŠTJAN KONEČNÍK - Po Sloveniji 3. BABY TWINS - KIkIco prodala bom 4. NATALIJA KOLŠEK in ANEJ - ŠubI du 5. PLATIN - Sem le še duh 6. NUŠKA DRAŠČEK - Zate vse 7. MAJA MISSON - Dovoli ml $OPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: _ Ime in priimek: , Tfel. Številka: _ Orfe čkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrajenec: Irena Druzovič DrbetIncI 66/a 2255 VItomarcI DELO VOZNIKA C-E kategorije za prevoz po EU zaposlimo, Lamotexpres, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77. IŠČEM delo čistilke na domu, poslovnih prostorov. Tel. 041 963 907. RAZNO PEČ za centralno kurjavo na olje, 35 kilovatov, z gorilnikom, prodam. Tel. 740 21 59 www.tednik.si tednik@tednik.si VSTOPNICA ZA AVDiaJO f za 37. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006 m :radioptuj z izrezano vstopnico je vstop na avdidjo brezplačen. Mastopilo bo 20 ansamblov iz vse Slovenjje. Avdidja bo v nedeljo, 28. maja ob 16.00 uri v amfiteatru TERM FTUJ. Bila si moja mami, moja edina prava prijateljica. Neznosna bolečina iz dneva v dan razjeda mi srce, a ko na tem svetu postane pretežko, ti včasih vzameš me v sanje, kjer skupaj srečni kot prej se spet veseliva ... SPOMIN Rozaliji Arnus 1. 10. 1938 t 22. 5. 2006 IZ ZLATOLIČJA Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, poklonite cvet ali prižgete svečko. Hči Damjana z družino, mož Franc Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem sončnem maju si utrujena zaspala. Na tvojem dvorišču vse že zeleni in cveti, le hiša samotna otožna stoji, a moje srce trpi, ker tebe, ljuba mama, med nami več ni. ZAHVALA 17. maja smo se na vurberškem pokopališču poslovili od naše dobrosrčne mame, babice, prababice, tete, botre in dobre sosede Nežike Novak, roj. Oajšek IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 7 Prav iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki ste v tako velikem številu našo dobro mamo pospremili na zadnji poti k počitku in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in tudi denarno pomagali. Hvala g. župniku Lahu za pogrebni obred, govornicama Veri in Jožici za izrečene poslovilne besede, pevcem, fotografu, pogrebnemu podjetju Marijan Maher in Kmečkemu turizmu Sluga. Z bolečino v srcu: sin Maks s Silvo, dedek, Miran, vnuki Polonca, Maksek, Jurček, pravnuka Patrik in Aleks ter ostalo sorodstvo Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Mak^rovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in strica Zvonka Težaka IZ HRASTOVCA PRI ZAVRČU se iskreno zahvaljujemo VSEM, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala VSEM, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dializnemu in internemu oddelku ptujske bolnišnice za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala podjetju Certus, Občini Zavrč ter društvom za darovano cvetje in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku za čutno opravljeno slovo, govornikoma za lepe misli, godbeniku, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir ter vsem ostalim, ki so sodelovali pri pogrebu. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Trezika, sin Zvonko in hčerka Vida z družinama, brat Stanko in sestra Vida z družinama ter ostalo sorodstvo MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE V Štajerski ^NIK ZA PETKOVO IZDAJO DO eeniTKA zjirntA J DO S. URB ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE Ptuj • 17. razstava Dobrote slovenskih kmetij zaprla vrata Kulinarične posebnosti kot tržna nisa V minoritskem samostanu na Ptuju je bila od 19. do 22. maja na ogled 17. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Organizirali so jo Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj.V 13 skupinah izdelkov so letos ocenili 959 izdelkov, največ je bilo krušnih, kar 378. Največ dobrot je v letošnje ocenjevanje prijavil celjski zavod, skupaj 220. Podeljenih je bilo 244 zlatih, 228 srebrnih in 219 bronastih priznanj, za trikrat zapored osvojeno zlato pa so podelili 46 znakov kakovosti. Razstavo je spremljal bogat spremljajoči program, kulturni in strokovni s posveti. Govorili so o eko živilih in eko turizmu in o razvoju podeželja. Slovenija je pred prejemom Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja za obdobje 2007-2013, ki naj bi podprl hitrejših razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, je med drugim povedal predsednik organizacijskega odbora 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič. Tudi z letošnjimi dobrotami je bil Ptuj ponovno središče kulinarike slovenskega podeželja. Letos je sodelovala tudi Živilska šola Iz Kranja. Foto: Črtomir Goznik Gorenjsko omizje so si z zanimanjem ogledali tudi gostje In govorniki na slavnostni otvoritvi 17. razstave Dobrote slovenskih kmeti. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Pokrajine so letos postavile na ogled številne domače izdelke. Foto: Črtomir Goznik Gorenjska je bila letos nosilna pokrajina, na fotografiji pevke iz Sorice. »Kmetije se bodo morale zaradi ekonomskega preživetja od pridelovanja kmetijskih kultur, s katerimi ne bodo mogle konkurirati, preusmeriti v pridelavo in predelavo tržno zanimivih pridelkov oziroma izdelkov. Ena izmed takšnih tržnih niš so zagotovo kulinarične posebnosti, po katerih se posamezna območja v Sloveniji močno razlikujejo. Na ta način se bo širila predelava pridelkov doma, tržile dobrote v specializirani obliki ponudbe in bogatile turistične dopolnilne dejavnosti z izvirno kulinarično ponudbo na kmetijah. Slediti moramo dobrim zgledom v drugih državah in z ustrezno kmetijsko politiko spodbujati kmetije k najrazličnejšim oblikam trženja. Bila bi neprecenljiva škoda, če bi zaradi sodobnih, agresivnejših tržnih ponudb zanemarili in opustili ta del slovenske tradicije. Kljub neugodni posestni in parcelni strukturi se moramo zavedati, da imajo naše, za evropske razmere večinoma premajhne kmetije, številne možnosti za razvoj in preživetje,« je med drugim poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič ob odprtju 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Slovensko podeželje in njegova prihodnost sta vse bolj povezana z evropsko politiko razvoja podeželja. Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije, pa je bil zlasti kritičen do ministrstva za javno upravo, ki menda razmišlja o reorganizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice. »Danes se vsi nekako spoznajo na kmetijstvo v tej državi. Naša zbornica je evropsko primerljiva, popolnoma primerljiva z avstrijskimi zbornicami. Kdorkoli bo brez argumentov posegal v ta zbornični sistem, bo temu kmetijstvu povzročil veliko škodo. Upam, da se bodo tisti, ki načrtujejo kakršnekoli spremembe, najprej posvetovali z nami, kmeti, da skupaj ugotovimo, kaj je dobro za slovensko kmetijstvo. Upam, da bo tudi gospa ministrica pomagala pri reševanju teh problemov.« Letošnja razstava bi skoraj ostala brez prodajnih stojnic z dobrotami. Tisti pa, ki so kljub temu tržili, so to počeli na lasten riziko, ker naj ne bi smeli prodajati zunaj kmečkega dvorišča. Zaradi tega nekaterih znanih turističnih kmetij oziroma pridelovalcev dobrot letos na Ptuju ni bilo, kot na primer kmetije Pungračič iz Drenovca. O tem kot tudi o nekaterih drugih vidikih letošnje razstave se bo še govorilo. MG Foto: Črtomir Goznik Razstavni prostor so letos ob številnih izdelkih slovenskih kmetij in kmetij avstrijske Koroške obogatili tudi likovni izdelki iz likovne kolonije Pokljuka. Osebna kronika Rodile so: Alenka Šmid, Levanjci 37 - Žiga; Apolo-nija Kunštek, Zg. Sečovo 9, Rogaška Slatina - Jaša; Katja Kraljič, Užiška ul. 15, Ljutomer - Marušo; Darja Sok, Sodinci 11, Velika Nedelja - Moniko; Vesna Fajfarič, Dolena 3, Ptujska Gora - dečka; Nadja Drevenšek, Dražen-ci 47, Ptuj - Luka; Darja Fridl, Zg. Hajdina 76/a - Simona; Sabina Krušič, Zagrebška cesta 80, Ptuj - Adrijana; Melita Toš, Vitomarci 7/a - Nino; Brigita Očko, Strmolska ul. 12, Rogatec - Žiga; Klavdija Rakuša, Lahon-ci 76, Ivanjkovci - Aljaža; Blaženka Žerak, Kačji Dol 24/a, Podplat - Stello; Dragica Milec, Hrastovec 164, Zavrč - Maria; Brigita Kostanjevec, Langu-sova ul. 13, Ptuj - Majo; Andreja Prijol, Trnovci 30, Sv. Tomaž - Amadejo; Darinka Vindiš, Apače 238, Lovrenc - Jana; Angela Caf, Kog 75 - Niko in Klaro; Anita Gojkovič, Ribiška pot 4, Ptuj - dečka. Umrli so: Janez Bra-tuša, Bresnica 80, rojen 1951 - umrl 14. maja 2006; Ivan Kumer, Stanka Vraza 48, Cerovec, rojen 1926 - umrl 10. maja 2006; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d, rojen 1964 - umrl 16. maja 2006; Leopold Pšajd, Lovrenc na Dravskempolju 121/a, rojen 1931 - umrl 17. maja 2006; Ivan Cimerman, Obrež 154, rojen 1928 - umrl 17. maja 2006. Poroke - Ptuj: Boštjan Šimenko in Tatjana So-dec, Pobrežje 65/b; Robert Škec in Marijanca Flor-janič, Strejaci 2/b; Aleš Šibila, Pobrežje 45, in Patricija Bratušek, Dornava 1/a; Damjan Modrić in Petra Ladić, Peršonova 25/a, Ptuj; Jože Krsnik in Natalija Vučak, Moškanj-ci 5; Alojz Janžekovič in Valerija Markež, Strelci 5; Aleš Živko, Zg. Jakobski Dol 82, in Nataša Kmetec, Ljubstava 32. Poroke - Ormož:Marko Rakuša in Mateja Kavčič, Vitan 30/a; Leon Ciglarič, Muretinci 49, in Suzana Čuš, Gajevci 6; Andrej Polak in Andreja Kustec, Veličane 41. Napoved vremena za Slovenijo če na Urbana (25.) sonce sije, l^'' jesen polne sode nalije. ^ CZi Danes bo precej jasno, le v severozahodnih krajih bo lahko nekaj oblačnosti. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Popoldne se bo pooblačilo, zvečer bo od zahoda začelo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne pa od 23 do 28 stopinj C. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Ohladilo se bo. V četrtek bo precej jasno, zjutraj po ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Foto: Črtomir Goznik Krušni izdelki so tudi letos zavzeli največ razstavnega prostora, že po tradiciji so jih razstavili v refektoriju.