w V LJUBLJANI ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI (ŠOU V LJUBLJANI) RESOR ZA ŠTUDIJSKO PROBLEMATIKO RAZISKAVA NA PODROČJU VISOKEGA ŠOLSTVA PREVERJANJE OBREMENJENOSTI ŠTUDENTOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV Ljubljana, junij 2012 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 378.4(497.4Ljubljana) (0.034.2) KREČA, Maja Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev [Elektronski vir] : raziskava na področju visokega šolstva / avtorji Kreča Maja, Pleško Katja, Rajh Miha. - El. knjiga. - Ljubljana : Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 2012 Način dostopa (URL): http://www.sou-lj.si/raziskava ISBN 978-961-6457-11-8 (pdf) 1. Pleško, Katja, 1987- 2. Rajh, Miha, mikrobiolog 263314432 Naslov: Raziskava o obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev, Raziskava na področju visokega šolstva, Avtorji: Kreča Maja, Pleško Katja, Rajh Miha Spletni naslov: http://www.sou-li.si/raziskava/preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev.pdf Elektronska oblika izdaje, Ljubljana 2012 Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ŠOU v Ljubljani KAZALO VSEBINE 1. UVOD...................................................................................................................................................8 2. NAMEN RAZISKAVE.............................................................................................................................9 3. HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA.........................................................................................10 3.1 PRVA BOLONJSKA STOPNJA..........................................................................................................10 3.2 DRUGA BOLONJSKA STOPNJA.......................................................................................................11 3.3 PEDAGOŠKI DELAVCI.....................................................................................................................12 4. METODOLOGIJA.................................................................................................................................13 4.1 METODOLOGIJA DELA...................................................................................................................13 4.2 ANALIZA VPRAŠANJ.......................................................................................................................15 4.2.1 PRVA BOLONJSKA STOPNJA....................................................................................................15 4.2.2 DRUGA BOLONJSKA STOPNJA.................................................................................................17 4.2.3 PEDAGOŠKI DELAVCI...............................................................................................................18 5. PRVA BOLONJSKA STOPNJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI....................................................................20 5.1 UNIVERZA V LJUBLJANI.................................................................................................................20 5.2 AKADEMIJA ZA GLASBO................................................................................................................26 5.3 AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE...............................................................28 5.4 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA.............................................................................................................30 5.5 EKONOMSKA FAKUTETA...............................................................................................................33 5.6 FAKULTETA ZA ARHITEKTURO.......................................................................................................35 5.7 FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE...................................................................................................38 5.8 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO.................................................................................................41 5.9 FAKULTETA ZA FARMACIJO...........................................................................................................44 5.10 FILOZOFSKA FAKULTETA.............................................................................................................47 5.11 FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO..................................................................50 5.12 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO.....................................................................................52 5.13 FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET...................................................................................55 5.14 FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO...................................................................57 5.15 FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO.................................................................................................60 5.16 FAKULTETA ZA UPRAVO..............................................................................................................62 5.17 MEDICINSKA FAKULTETA............................................................................................................65 5.18 ZDRAVSTVENA FAKULTETA.........................................................................................................68 6. DRUGA BOLONJSKA STOPNJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI.................................................................71 6.1 UNIVERZA V LJUBLJANI.................................................................................................................71 6.2 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA.............................................................................................................78 4 6.3 EKONOMSKA FAKULTETA.............................................................................................................81 6.4 FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE...................................................................................................84 6.5 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO.......................................................................................87 6.6 FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO.....................................................................90 6.7 FILOZOFSKA FAKULTETA, DRUGA BOLONJSKA STOPNJA..............................................................92 6.8 FAKULTETA ZA UPRAVO................................................................................................................95 6.9 ZDRAVSTVENA FAKULTETA...........................................................................................................98 6.10 FAKULTETA ZA FARMACIJO.......................................................................................................100 7. VSEBINSKA ANALIZA ANKETIRANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV.........................................................102 8. ZAKLJUČEK.......................................................................................................................................104 9. PRILOGE...........................................................................................................................................106 9.1 TABELA S STATISTIČNIMI PODATKI O OBREMENJENOSTI...........................................................106 9.2 ANKETA ZA ŠTUDENTE PRVE BOLONJSKE STOPNJE....................................................................108 9.3 ANKETA ZA ŠTUDENTE DRUGE BOLONJSKE STOPNJE.................................................................111 9.4 ANKETA ZA PEDAGOŠKE DELAVCE..............................................................................................114 9.5 GRADIVO.....................................................................................................................................116 9.6 PROJEKT V MEDIJIH.....................................................................................................................117 9.7 POVZETEK JAVNE RAZPRAVE......................................................................................................125 KAZALO SLIK Slika 1: Delo v manjših skupinah, na prvi bolonjski stopnji...................................................................21 Slika 2: Ali se pedagog dovolj posveča študentu na prvi bolonjski stopnji?..........................................22 Slika 3: Obiskanost predavanj na prvi bolonjski stopnji........................................................................22 Slika 4: Obiskanost vaj na prvi bolonjski stopnji....................................................................................23 Slika 5: Količina in uporabnost prejetega znanja na prvi bolonjski stopnji...........................................23 Slika 6: Dostopnost študijske literature na prvi bolonjski stopnji.........................................................24 Slika 7: Delo v manjših skupinah, na drugi bolonjski stopnji.................................................................72 Slika 8: Ali se pedagog dovolj posveča študentu na drugi bolonjski stopnji?.......................................73 Slika 9: Obiskanost predavanj na drugi bolonjski stopnji......................................................................73 Slika 10: Obiskanost vaj na drugi bolonjski stopnji...............................................................................74 Slika 11: Količina in uporabnost prejetega znanja, na drugi bolonjski stopnji......................................74 Slika 12: Dostopnost študijske literature na drugi bolonjski stopnji.....................................................75 Slika 13: Razpoložljivost časa za dokončanje prve bolonjske stopnje...................................................76 KAZALO PREGLEDNIC Tabela 1: Število anketiranih v 2. letnikih prve bolonjske stopnje........................................................20 Tabela 2: Število anketiranih v 1. letnikih druge bolonjske stopnje......................................................71 Tabela 3: Statistični podatki o obremenjenosti študentov na prvi bolonjski stopnji na Univerzi v Ljubljani...............................................................................................................................................106 Tabela 4: Statistični podatki o obremenjenosti študentov na drugi bolonjski stopnji na Univerzi v Ljubljani...............................................................................................................................................107 1. UVOD V resorju za študijsko problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) smo se na pobudo ministra Aljaža Gabra v začetku meseca novembra 2011 lotili izvedbe projekta Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev na Univerzi v Ljubljani. Po uvedbi bolonjskega sistema študija v Sloveniji se veliko govori o tem, da smo študentje zaradi novega načina študija preobremenjeni, vendar doslej ni bila izvedena še nobena raziskava, ki bi to potrdila. In prav to smo z raziskavo poskušali preveriti. Preverjali smo tudi, kako so se v praksi uveljavile nekatere novosti bolonjske reforme, na primer sprotno preverjanje znanja, obvezna prisotnost na predavanjih in vajah, dostopnost študijske literature in delo bi naj potekalo v manjših skupinah, z več individualne obravnave. Na prvi bolonjski stopnji smo v anketo, ki je potekala od 26. 2. 2012 do 30. 3. 2012 uspeli zajeti 23,7 % izbrane populacije (število rešenih anket je bilo 1774, število vseh redno vpisanih v 2. letnik prve bolonjske stopnje v študijskem letu 2011/2012 pa je 7499), na drugi bolonjski stopnji pa 16,8 % izbrane populacije (število rešenih anket je bilo 466, število vseh redno vpisanih v 1. letnik druge bolonjske stopnje v študijskem letu 2011/2012 pa je 2771). Uspelo nam je pridobiti tudi 134 rešenih anket pedagoških delavcev. Ob objavi rezultatov raziskave se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi zastavljenih ciljev projekta. 2. NAMEN RAZISKAVE Obremenjenost pri študiju, tako študentov, kot tudi pedagoških delavcev, je po našem mnenju izrednega pomena za kakovost študija, saj lahko le z optimalno obremenitvijo vseh deležnikov dosežemo najboljše rezultate. V preteklosti je bilo že večkrat izpostavljeno vprašanje, ali ni drobljenje predmetov in uvajanje dodatnih obveznosti z namenom sprotnega učenja, kar naj bi bil eden izmed ciljev bolonjske prenove študija, preveč obremenilo študente in s tem negativno vplivalo na kakovost znanja, ki ga dobijo med študijem. Hkrati na področju visokega šolstva v Sloveniji že ves čas opažamo splošno pomanjkanje analiz (še zlasti takšnih, ki bi bile javno dostopne), zato smo se v resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani odločili, da sami izvedemo raziskavo obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Brez dobrega poznavanja obstoječega stanja je načrtovanje ustreznih reform za prihodnost oteženo, študentje pa želimo kot enakovredni partnerji pri oblikovanju visokošolskega prostora svoje argumente graditi predvsem na točnih in preverljivih podatkih. Cilj raziskave je bil preveriti, ali so študentje po uvedbi bolonjskega načina študija preobremenjeni. Kot je znano, se je čas študija z uveljavitvijo bolonjske reforme na večini fakultet Univerze v Ljubljani skrajšal s štirih let na tri, kar je prineslo prerazporeditev nekaterih predmetov in delovnih ur, pri čemer se je veliko snovi preneslo tudi na domače delo študenta. Nekateri predmeti so se vsebinsko spremenili v celoti, nekateri so ostali nespremenjeni. Po bolonjskem načinu študija so namesto z ocenami ovrednoteni z ECTS točkami (European Credit Transfer System), ki vrednotijo posamezen predmet glede na čas, ki ga študent nameni/porabi za vse obveznosti pri tem predmetu. Ena (1) ECTS točka pomeni od 25 do 30 ur študijskih in vseh s študijem povezanih obveznosti. V raziskavo smo vključili tudi pedagoške delavce, saj smo želeli izvedeti, kako sami ocenjujejo obremenjenost njih samih, pa tudi študentov. Odgovori pedagoških delavcev so nam hkrati služili tudi kot neke vrste potrditev odgovorov študentov. Resor za študijsko problematiko: Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Raziskava na področju visokega šolstva. Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 2012. 3. HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 3.1 PRVA BOLONJSKA STOPNJA 3.1.1 SPLOŠNOST BOLONJSKE REFORME Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Kreditne točke (ECTS) ne odražajo dejanskega časa, ki ga študentje porabijo za študij in s študijem povezane obveznosti. Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. 3.1.2 PEDAGOŠKI PROCES Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Čeprav bolonjska reforma teži k sprotnemu preverjanju znanja, tega v praksi ni. V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično, ampak tudi praktično znanje. Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. 3.1.3 DOSTOPNOST ŠTUDIJSKEGA GRADIVA Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. 3.1.4 ŠTUDENTSKO DELO Študentje imajo poleg vseh študijskih obveznosti še dovolj časa, da opravljajo študentsko delo. 3.2 DRUGA BOLONJSKA STOPNJA 3.2.1 SPLOŠNOST BOLONJSKE REFORME Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Kreditne točke (ECTS) ne odražajo dejanskega časa, ki ga študentje porabijo za študij in s študijem povezane obveznosti. Bolonjski način študija je zasnovan na manjših skupinah, z več individualne obravnave. 3.2.2 PEDAGOŠKI PROCES Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Čeprav bolonjska reforma teži k sprotnemu preverjanju znanja, tega v praksi ni. V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično, ampak tudi praktično znanje. Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. 3.2.3 DOSTOPNOST ŠTUDIJSKEGA GRADIVA Zaradi vsebinskega preoblikovanja predmetov si morajo študentje sami priskrbeti ustrezno gradivo. 3.2.4 ABSOLVENTSKI STAŽ Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Dodatno študijsko leto je potrebno za opravljanje diferencialnih izpitov v primeru, če študent ni ostal na sorodnem študijskem programu po prvi bolonjski stopnji. 3.2.5 ŠTUDENTSKO DELO Študentje imajo poleg vseh študijskih obveznosti še dovolj časa, da opravljajo študentsko delo. 3.3 PEDAGOŠKI DELAVCI Koliko ur na teden povprečno pedagoški delavci porabijo za pedagoško delo? Pedagoški delavci s seminarskimi, laboratorijskimi in terenskimi vajami ter ostalimi oblikami individualnega ali skupinskega študentskega dela uresničujejo enega izmed ciljev bolonjske reforme, to je večje posredovanje aplikativnih znanj. Pedagoški delavci sproti preverjajo znanje študentov s kolokviji, seminarskimi in domačimi nalogami. Pedagoški delavci so študentom na voljo za individualni posvet. Pedagoški delavci preverjajo prisotnost študentov pri pedagoškem procesu. Pedagoški delavci preverjajo prisotnost študentov zgolj zaradi formalnosti. Študijska literatura je zbrana in urejena ter na voljo študentu. Predmeti so ovrednoteni z ustreznim številom kreditnih točk (ECTS), če upoštevamo, da je merilo za 1 ECTS od 25 do 30 ur vseh študijskih in s študijem povezanih obveznosti. 4. METODOLOGIJA 4.1 METODOLOGIJA DELA Projektna skupina v sestavi Katja Pleško, Maja Kreča, Miha Rajh se je v začetku projekta, pred izvedbo raziskave, s pomočjo razpoložljive literature (dokumenti, članki) ustrezno informirala in izobrazila o bolonjski reformi ter o problematiki obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Prebrana literatura, osebna mnenja članov projektne skupine ter njihove izkušnje z bolonjskim načinom študija so služili kot izhodišča za oblikovanje hipotez, ki so bile podlaga za oblikovanje vprašalnikov. Vsako vprašanje je bilo zastavljeno preudarno in z namenom, da bi odgovor nanj potrdil ali zavrnil naše domneve. Strinjali smo se, da morajo biti vprašalniki kratki in hitro rešljivi, pri čemer pa smo s tem tvegali ohlapnost rezultatov. Vprašalnike so pregledali in komentirali v resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, direktor ŠOU v Ljubljani Rok Sotlar, svetovalka za odnose z javnostmi ŠOU v Ljubljani Zala Praprotnik, strokovna sodelavka na področju visokega šolstva v Študentski organizaciji Slovenije Jelena Štrbac ter v Študentski svetovalnici, zavodu ŠOU v Ljubljani. Vprašalnike smo glede na pridobljene komentarje smiselno popravili in dopolnili. Istočasno smo opravili tudi analizo študijskih programov. Iz podatkov, ki so na voljo na spletu, smo za vsak študijski program posamezne fakultete in akademije Univerze v Ljubljani izpisali predmetnike s predvidenimi študentovimi obveznostmi. Omenjena analiza je bila potrebna za končno primerjavo rezultatov anket s predpisanimi obveznostmi. Ker smo se zavedali, da je odzivnost pri študentih glede reševanja spletnih anket slaba, smo se odločili, da anketo izvedemo fizično v obliki intervjujev na samih fakultetah in akademijah. Ker pa bi bilo takšno anketiranje logistično praktično nemogoče izpeljati na vseh študentih, smo se odločili, da anketiramo samo študente 2. letnika prve bolonjske stopnje in študente 1. letnika druge bolonjske stopnje. Vsem visokošolskim zavodom Univerze v Ljubljani smo poslali prošnjo za sodelovanje in tako pridobili dobili soglasja 18. fakultet. Marca smo nato začeli z anektiranjem po fakultetah, hkrati pa smo objavili tudi anketo na spletu. Vprašanja na anketnih vprašalnikih so se nanašala na prvi semester študija. Ankete so se izvajale pred, med ali po pedagoškem procesu. Rezultate anket smo nato ročno vnesli v računalnik in jih statistično obdelali. Projekt je bil primarno namenjen predvsem preverjanju obremenjenosti študentov. Vendar pa smo vseeno želeli anketirati tudi profesorje oziroma pedagoške delavce, da bi videli, koliko so obremenjeni tudi oni. Namen tega je bil predvsem primerjati odgovore študentov in pedagoških delavcev. Pri tem smo imeli precej težav z izbiro ustrezne metodologije, saj nismo bili prepričani o tem, na kakšen način preverjati njihovo obremenjenost, glede na to, da poleg pedagoškega opravljajo še raziskovalno delo ter da jih večina ne predava samo enega predmeta. Poleg tega bi bilo pedagoške delavce tudi težko anketirati fizično. Kljub vsem pomislekom smo tudi anketo za pedagoške delavce pripravili na enak način kot za študente - najprej smo postavili hipoteze ter pripravili vprašalnik, s katerim pa smo preverjali samo njihovo pedagoško delo in ne tudi raziskovalnega. Zaradi načina, na katerega smo zastavili anketo, smo pedagoške delavce prosili, da rešujejo vprašalnik samo za en predmet, ki ga poučujejo, pri čemer pa smo se zavedali tega, da odgovori, pridobljeni na tak način, ne bodo pokazali njihove dejanske obremenitve. Tudi anketiranje pedagoških delavcev je potekalo v začetku drugega semestra (marec 2012), v tem primeru so anketiranci vprašalnike izpolnjevali po spletu. Konec marca 2012 smo zbrali in za statistično obdelavo pripravili vse rešene ankete. Obdelava in analiza rezultatov sta trajali približno en mesec. Število vseh popolno in nepopolno izpolnjenih anket študentov 2. letnika prve bolonjske stopnje je bilo na koncu 1774, kar pomeni približno 20 % izbrane populacije. Število vseh popolno in nepopolno izpolnjenih anket študentov 1. letnika druge bolonjske stopnje je bilo 466, s čimer smo zajeli 16,8 % izbrane populacije. Število rešenih anket za pedagoške delavce je bilo pričakovano majhno, izpolnjenih jih je bilo samo 134. Projekt Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev smo zaključili z javno razpravo, katere magnetogram je na voljo v prilogi tega dokumenta. Javna razprava je bila 16. 5. 2012 na Pravni fakulteti, kot gostje, ki so komentirali prve rezultate raziskave, pa so na njej sodelovali prodekan Fakultete za družbene vede izr. prof. dr. Jernej Pikalo, izredna profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Barbara Drinovec Drnovšek, rektor Univerza v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik in Aljaž Gaber, študentski minister za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani. Gostje so poleg komentarja rezultatov predstavili tudi svoja stališča o obravnavani temi. 4.2 ANALIZA VPRAŠANJ Analiza vprašanj se nanaša na priložene ankete. 4.2.1 PRVA BOLONJSKA STOPNJA 1. vprašanje: Iz prvega vprašanja in analize študijskih programov smo želeli izvedeti, koliko ur na teden študentje porabijo za študijske obveznosti. Iz skupnega števila ur v tednu smo izračunali, koliko ur študent povprečno porabi v semestru. Iz odgovorov na to vprašanje smo želeli izvedeti, ali so študentje preobremenjeni, ali kreditne točke (ECTS) odražajo čas, ki ga študentje porabijo za študij določenega predmeta, glede na to, da ena kreditna točka predvideva od 25 do 30 ur vseh študijskih in s študijem povezanih obveznosti. Glede na to, koliko ur študentje potrebujejo za sprotno učenje, učenje za kolokvije, seminarje ter domače naloge, smo želeli izvedeti, če je njihovo znanje preverjano sproti. Iz skupnega števila ur smo preračunali, koliko ur na dan študentje posvečajo študijskim obveznostim in iz tega nato sklepali, če so preobremenjeni ali ne. Glede na število laboratorijskih in seminarskih vaj smo želeli izvedeti, ali bolonjski način študija še vedno daje prednost teoretičnemu znanju, ali se je povečal tudi obseg praktičnega znanja, ki ga študent potrebuje ob vstopu na trg dela. Glede na število prostih ur med kurikulumom v dnevu smo želeli prikazati, da neustrezen razpored predavanj in delavnic študentom povzroča veliko organizacijskih težav, saj prostega časa med obveznostmi ne morejo ustrezno izkoristiti. Glede na število ur, porabljenih za iskanje gradiva, smo želeli izvedeti, ali se je študijsko gradivo s preoblikovanjem predmetov ustrezno zbralo in preoblikovalo ali ga morajo študentje iskati in zbirati sami. S številom govorilnih ur, ki jih študentje porabijo na teden, smo želeli dobiti vpogled v to, ali se udeležujejo posvetov pri profesorjih. V povezavi teh odgovorov z odgovori profesorjev smo sklepali, ali so profesorji na voljo študentom in če študentje to izkoristijo. 1. in 3. vprašanje: Zanimalo nas je, ali študentje obiskujejo predavanja ali snov raje predelajo sami. V povezavi z odgovori na prvo vprašanje smo želeli dobiti podatek o sprotnem delu in obisku predavanj. Iz števila ur, ki jih študentje namenijo učenju, lahko izvemo tudi, ali so študentje prisotni na predavanjih le zaradi preverjanja prisotnosti ali tudi zaradi koristnosti predavanj. 4. vprašanje: Cilj tega vprašanja je bilo izvedeti, ali pedagoški proces vključuje sprotno preverjanje znanja, ali se dodeljujejo seminarske ter domače naloge. V povezavi teh odgovorov z odgovori o urah, potrebnih za učenje, za kolokvije in sprotno učenje, bomo izvedeli, ali pedagoški proces vključuje sprotno preverjanje znanja, kar je ena izmed teženj bolonjske reforme. 5. vprašanje: V povezavi z odgovori na prvo vprašanje smo preverjali, ali so kreditne točle (ECTS) ustrezno razporejene oziroma, če imajo študentje v posameznem (zimskem) semestru preveč preobsežnih predmetov. 6. vprašanje: Preveriti smo želeli, ali se uresničuje eden izmed ciljev bolonjske reforme, to je večje posredovanje praktičnih znanj, ki jih študent potrebuje ob vstopu na trg delovne sile. 7. vprašanje: V povezavi z odgovori o številu govorilnih ur smo lahko sklepali, koliko časa so profesorji na voljo študentu. Hkrati smo dobili tudi podatek o tem, ali delo poteka v manjših skupinah. To je namreč eden izmed ciljev bolonjske reforme, pri čemer pa s postavljeno hipotezo trdimo, da se delo v manjših skupinah v veliki meri še vedno ne izvaja. 8. vprašanje: Glede na podatek, ali študentje opravljajo študentsko delo, smo želeli v povezavi z odgovori na prvo vprašanje izvedeti, ali študentom ob študijskih obveznostih še ostane čas za opravljanje študentskega dela. 4.2.2 DRUGA BOLONJSKA STOPNJA Analiza enakih vprašanj je enaka kot pri prvi bolonjski stopnji. Analiza dodatnih vprašanj: 8. vprašanje: Preverjali smo, kako so študentje druge bolonjske stopnje zaključili študij na prvi bolonjski stopnji. V povezavi z odgovori na vprašanja o absolventskim stažem smo izvedeli, ali so le-tega potrebovali ali ne. V primerih, kjer je pedagoški proces vključeval sprotna preverjanja znanja in so študentje končali študij na prvi bolonjski stopnji z vsemi opravljenimi izpiti, lahko sklepamo, da absolventski staž ni potreben. V nasprotnem primeru, torej kjer pedagoški proces ne vključuje sprotnega preverjanja znanja in študentje ne zaključijo študija na prvi bolonjski stopnji le z dokončanimi vsemi izpiti, pa bi le-ta lahko bil potreben. 9. vprašanje: Vprašanje se navezuje na 8. in 10. vprašanje. Preveriti smo želeli, ali je absolventski staž na prvi bolonjski stopnji sploh potreben. 10. vprašanje: Zanimalo nas je, ali je lahko opravljanje diferencialnih izpitov zaradi prehoda na drug študijski program na drugi bolonjski stopnji razlog za podaljšanje študija. Preverjali smo, ali je mogoče opraviti diferencialne izpite v primeru menjave študijske smeri tudi brez dodatnega študijskega leta. Resor za študijsko problematiko: Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Raziskava na področju visokega šolstva. Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 2012. 4.2.3 PEDAGOŠKI DELAVCI 1. vprašanje: Preverjali smo, koliko ur na teden pedagoški delavci namenijo pedagoškemu delu. Glede na to, da se posamezen predmet ne vrednoti več glede na obremenjenost profesorja, ampak se osredotoča na časovno obremenitev študenta pri posameznem predmetu in na učne dosežke, ki naj jih študent v tem času razvije, smo želeli preveriti tudi, koliko časa pedagogi potrebujejo za uspešno izvedbo predmeta. 2. vprašanje: S seminarskimi, laboratorijskimi in terenskimi vajami ter ostalimi oblikami individualnega ali skupinskega študentskega dela uresničuje cilj po večjem posredovanju praktičnih znanj. Glede na število ur, ki jih profesorji namenjajo zgoraj opisanim procesom in glede na število ur, ki jih bomo dobili v rezultatih študentskih anket, želimo preveriti, če se res daje poudarek tudi posredovanju večje količine praktičnih znanj, ki jih diplomanti potrebujejo ob vstopu na trg dela. 3. vprašanje: Preveriti smo želeli, ali pedagoški delavci sproti preverjajo znanje s kolokviji, seminarskimi ter domačimi nalogami in tako študente spodbujujajo k sprotnemu delu. Po novem načinu študija se preverjanja znanja ne izvajajo samo na koncu izvedenega predmeta ali izpitnega obdobja, kot je to veljalo za stare študijske programe. Sprotno preverjanje znanje je tudi ena izmed smernic bolonjske reforme. 4. vprašanje: S tem vprašanjem smo želeli ugotoviti, ali so pedagoški delavci študentom na voljo za individualni posvet. V povezavi z rezultati študentskih anket pa želimo tudi ugotoviti, če in koliko študentje to možnost tudi izkoriščajo. 5. vprašanje: S tem vprašanjem želimo preveriti, ali pedagoški delavci zahtevajo obvezno prisotnost na predavanjih zgolj zaradi formalnosti ali zato, ker s tem študente vzpodbudijo k sprotnemu delu. Če pedagoški delavci zahtevajo obvezno prisotnost, ali jo tudi preverjajo, ali se jim preverjanje zdi zgolj formalna stvar in ali prisotnosti na predavanjih ne posvečajo večje pozornosti? 6. vprašanje: 7. vprašanje: Izvedeti smo želeli, ali so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS), kar bomo dosegli v kombinaciji z odgovori o številu ur, ki jih študentje porabijo za pedagoški proces. Glede na število kreditnih točk (ECTS), smo izračunali, koliko ur naj bi študentje namenili pedagoškemu procesu v enem semestru. Glede na rezultate obeh anket smo izračunali, ali je v enem semestru dela več, kot je dodeljenih kreditnih točk (ECTS), in ali so vzrok za to predmeti, ki niso ustrezno ovrednoteni. 5. PRVA BOLONJSKA STOPNJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI 5.1 UNIVERZA V LJUBLJANI V okviru raziskave smo v februarju 2012 anketirali redne študente 2. letnika prve bolonjske stopnje. Število vseh (popolno in nepopolno) izpolnjenih anket je bilo 1774. Po podatkih Univerze v Ljubljani je v študijskem letu 2011/2012 v 2. letnik prve bolonjske stopnje redno vpisanih 7499 študentov. Iz tega sledi, da smo v anketo uspeli zajeti 20,0 % izbrane populacije. Preostali visokošolski zavodi se na našo prošnjo po izvedbi anket niso odzvali ali pa so jo zavrnili. Cilj raziskave je bil preveriti obremenjenost na vseh visokošolskih zavodih. Fakulteta Število rešenih anket Akademija za glasbo 15 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje 12 Ekonomska fakulteta 43 Fakulteta za upravo 192 Fakulteta za družbene vede 284 Fakulteta za socialno delo 27 Filozofska fakulteta 105 Biotehniška fakulteta 179 Fakulteta za arhitekturo 52 Fakulteta za elektrotehniko 138 Fakulteta za farmacijo 86 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 174 Fakulteta za matematiko in fiziko 88 Fakulteta za pomorstvo in promet 20 Fakulteta za računalništvo in informatiko 110 Zdravstvena fakulteta 152 Medicinska fakulteta 94 Tabela 1: Število anketiranih v 2. letnikih prve bolonjske stopnje. 5.1.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega smo postavili naslednji hipotezi. H0 : |i = 750 H1 : |i * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov smo zavrnili ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejeli sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega predpostavljamo naslednji hipotezi. H0 : |i = 900 H1 : |i * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov smo zavrnili ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejeli sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1025,23, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje dodiplomskega študija na Univerzi v Ljubljani v povprečju preobremenjeni. V primerjavi družboslovnih fakultet in akademij z naravoslovnimi lahko ugotovimo, da so študentje na naravoslovno usmerjenih fakultetah v povprečju obremenjeni 284,16 ur več kot študentje na družboslovno usmerjenih fakultetah in akademijah. 5.1.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da kar 76,8 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 21,8 % pa jih meni nasprotno, 0,8 % jih na to vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 55,8 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru ni signifikantne razlike, saj jih 43,0 % meni nasprotno, 1,2 % jih na vprašanje ni odgovorilo. obravnave. Ali poteka delo v manjših skupinah? ■ v • 1,4% ■ Da ■ Ne Brez odgovora Slika 1: Delo v manjših skupinah, na prvi bolonjski stopnji. Ali se pedagog dovolj posveča študentu? 1,2% 43,0% ■ ■ Da 55,8% ■ ■ No i Brez odgovora Slika 2: Ali se pedagog dovolj posveča študentu na prvi bolonjski stopnji? 5.1.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 26,3 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 7,9 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in nekoristna, 62,9 % jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 2 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. 0,9 % anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. Ugotovimo lahko, da predavanja ponekod niso obvezna oziroma se prisotnost na njih ne preverja. Kljub temu rezultati kažejo, da je velik odstotek anketiranih prisoten na predavanjih, ki niso obvezna. Obiskanost predavanj 0,9% 2,0% 26,3% ■ Obvezna in koristna m m ■ Obvezna in nekoristna ■ Koristna, a neobvezna 7,9% 62,9% j ■ Brez odgovora ■ Ne obiskujem Slika 3: Obiskanost predavanj na prvi bolonjski stopnji. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 75,5 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 5,5 % jih obiskuje zato, ker so obvezne in nekoristne, 16,3 % jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 1,3 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 1,3 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. Kakor v primeru 22 predavanj, lahko tudi tukaj ugotovimo, da zelo velik odstotek izbrane populacije obiskuje vaje, ki so obvezne, hkrati pa zanje tudi menijo, da so koristne. Obiskanost vaj 1,3% 1,3% 5,5% Obvezne in koristne Obvezne in nekoristne Koristne, a neobvezne Ne obiskujem Brez odgovora Slika 4: Obiskanost vaj na prvi bolonjski stopnji. 5.1.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 11,5 % študentov meni, da so med študijem na prvi bolonjski stopnji prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 29,5 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 45,7 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 8,8 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 3,9 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 0,7 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. Rezultati kažejo, da študentje v študijskem procesu prejmejo več teoretičnega in manj praktičnega znanja. Količina in uporabnost prejetega znanja 3,9% 0,7% 8,8% 11,5% ■ Veliko teoretičnega, nič praktičnega ■ Veliko teoretičnega in praktičnega 45,7% 29,5% ■ Veliko teoretičnega, malo praktičnega ■ Malo teoretičnega in veliko praktičnega ■ Malo teoretičnega in praktičnega Slika 5: Količina in uporabnost prejetega znanja na prvi bolonjski stopnji. 5.1.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v povprečju 3,67 proste ure med predavanji in vajami na teden. Ta čas opredeljuje krajše časovne intervale med kurikulumom v dnevu, kot so na primer proste ure med predavanji ali vajami. Prav ta čas lahko v velikem številu primerov ostane neizkoriščen. 5.1.6 Študijska literatura, potrebna za pedagoški proces, še ni zbrana in prenovljena. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 19,0 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 55,8 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 22,6 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 2,0 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 0,6 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi teh rezultatov lahko povzamemo, da vsa študijska literatura še ni prenovljena in zbrana, kar za študente lahko pomeni dodatno porabo časa za posamezen predmet. Dostopnost študijske literature 2,0% 0,6% 22,6% 19'°% . ■ Pri vseh predmetih A ft ■ Pri več kot polovici ■ Pri manj kot polovici 55,8% ^^^^ W ■ Pri nobenem ■ Brez odgovora Slika 6: Dostopnost študijske literature na prvi bolonjski stopnji. 5.1.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,15 seminarski nalogi, 6,43 domačih nalog in 0,76 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 4,22 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.1.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 9,97 ur med tednom ter v povprečju 4,16 ure med vikendom. Čeprav smo ugotovili, da so študentje v bolonjskem sistemu študija preobremenjeni, imajo študentje še vedno dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Glede na preobremenjenost in hkratno opravljanje študentskega dela, bi bilo smiselno razmisliti o razlogih za to. Med rezultati po posameznih fakultetah izstopa predvsem Fakulteta za arhitekturo, kjer študentje v povprečju opravijo 10,74 ur študentskega dela med vikendom, med tednom pa kar 20,68 ur. Študentom arhitekture sledijo študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (16 ur študentskega dela med tednom), študentje Fakultete za pomorstvo in promet (18,63 ur študentskega dela med tednom) ter študentje Fakultete za računalništvo in informatiko (12,90 ur študentskega dela med tednom). Primerjava med družboslovnimi ter naravoslovno-tehniškimi smermi študija nakazuje, da študentje slednjih v povprečju med tednom in vikendom skupaj opravijo 2,98 uri študentskega dela več. 5.1.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 63,5 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 14,1 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem kot jih 21,1 % meni nasprotno. 1,4 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.2 AKADEMIJA ZA GLASBO 5.2.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,007 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študentje Akademije za glasbo porabijo na semester na prvi bolonjski stopnji, je 557,50, kar signifikantno odstopa od spodnje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo v povprečju premalo obremenjeni. 5.2.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 86,7 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 13,3 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 86,7 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 13,3 % jih meni nasprotno. 5.2.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 66,7 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 33,3 % jih obiskuje zato , ker so predavanja koristna, vendar neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 86,7 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 6,7 % pa vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 6,7 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.2.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 46,7 % študentov meni, da je prejelo veliko teoretičnega in praktičnega znanja. 6,7 % študentov meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 33,3 % jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 13,3 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.2.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v povprečju med predavanji 2,07 uri prostega časa na teden. 5.2.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 33,3 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 40 % študentom pri več kot polovici predmetov in 26,7 % študentom pri manj kot polovici predmetov. 5.2.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 0,53 seminarske naloge, 2,60 domači nalogi in 0,87 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 3,13 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.2.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje v povprečju med tednom porabijo 8,33 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 3,33 ure. 5.2.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). 5.3 AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE 5.3.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 908,75, kar odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje dodiplomskega študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v povprečju preobremenjeni. 5.3.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 91,7 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 8,3 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 75,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 25,0 % jih meni nasprotno. 5.3.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 50,0 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 8,3 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 41,7 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 83,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 8,3 % jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 8,3 % študentov pa vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 5.3.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 58,3 % študentov meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 8,3 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 33,3 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 5.3.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v povprečju med predavanji 4,67 proste ure na teden. 5.3.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 25,0 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 41,7 % študentom pri več kot polovici predmetov, 33,3 % študentom pa je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov. 5.3.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,83 seminarske naloge, 1,75 domače naloge in 0,5 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju je na posamezen semester razpisan 0,25 kolokvija, kar ne potrjuje naše predpostavke o rednem sprotnem preverjanju znanja s kolokviji. 5.3.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom porabijo v povprečju 16,00 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 2,67 uri. 5.3.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 83,3 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 8,3 % jih meni nasprotno. 8,4 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.4 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 5.4.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : |i * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1056,75, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje dodiplomskega študija na Biotehniški fakulteti v povprečju preobremenjeni. 5.4.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 78,2 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 21,8 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 63,7 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 34,6 % jih meni nasprotno, 1,7 % jih je neopredeljenih. 5.4.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 34,1 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 6,7 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 54,2 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 1,1 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. 3,9 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 94,4 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 3,9 % jih obiskuje vaje zato , ker so obvezne, a nekoristne, 0,6 % pa jih obiskuje vaje zato, ker so koristne, pa čeprav neobvezne. 0,6 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 0,6 % vprašanih na vprašanje ni odgovorilo. 5.4.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 4,5 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 35,8 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja. 51,4 % študentov meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 5,0 % jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 3,4 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.4.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v povprečju 3,06 proste ure med predavanji in vajami na teden. 5.4.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 15,6 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 49,2 % študentom pri več kot polovici predmetov, 34,6 % študentom pa je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri manj kot polovici predmetov. 0,6 % študentom pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.4.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 1,84 seminarske naloge, 5,46 domačih nalog in 0,45 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 4,39 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.4.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. 5.4.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 70,4 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami. 12,8 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem kot jih 14,5 % meni nasprotno. 2,3 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.5 EKONOMSKA FAKUTETA 5.5.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 842,27, kar je znotraj meje, postavljene s sistemom ECTS. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Ekonomske fakultete na prvi stopnji študija v povprečju ustrezno obremenjeni. 5.5.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 53,5 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 44,2 % pa jih meni nasprotno. 2,3 % vprašanih na to vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme še ni dobro implementirala. 44,2 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi deljena, saj jih 53,5 % meni nasprotno, 2,3 % pa je neopredeljenih. 5.5.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 11,6 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 88,4 % pa jih obiskuje vaje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 5.5.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 14 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 11,6 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 72,1 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 2,3 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.5.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 2,33 proste ure na teden. 5.5.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 16,3 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 65,1 % študentom pri več kot polovici predmetov, 16,3 % študentom pa je pri manj kot polovici predmetov na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. 5.5.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 1,38 seminarske naloge, 1,83 domače naloge in 0,07 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 6,54 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.5.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 5,02 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 2,24 ure. 5.5.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 26,7 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 18,6 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 2,3 % meni nasprotno. 2,4 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.6 FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 5.6.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : |i = 900 H1 : |i * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 1080 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 1080 H1 : | * 1080 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 1080. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 996,64, ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za arhitekturo na prvi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 5.6.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 80,8 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 13,5 % jih meni nasprotno, 5,7 % jih na to vprašanje odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme dobro implementira. 40,4 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi deljena, saj jih 55,8 % meni nasprotno, 3,8 % jih je neopredeljenih. 5.6.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 5,8 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 3,8 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 84,6 % jih obiskuje, ker so koristna, pa čeprav neobvezna, 5,8 % študentov pa predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 67,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 5,8 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 23,1 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, vendar neobvezne. 3,8 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.6.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 11,5 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 28,8 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 32,7 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 17,3 % jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 5,8 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 3,8 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.6.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v povprečju med predavanji in vajami 2,98 proste ure na teden. 5.6.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 17,3 % študentom pri vseh predmetih na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura, 53,8 % študentom pri več kot polovici predmetov, 23,1 % pa pri manj kot polovici predmetov. 1,9 % študentom pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 3,8 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.6.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 1,53 seminarske naloge, 5,59 domačih nalog in 4,46 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju je na posamezen semester razpisan 1,64 kolokvij, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem p65,4 %reverjanju znanja. 5.6.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. 5.6.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 65,4 % študentov meni, da so predmeti primerno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 13,5 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 17,3 % meni nasprotno. 3,8 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.7 FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 5.7.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semestero je 934,04, kar odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za družbene vede na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.7.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 75,0 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 24,6 % jih meni nasprotno, 0,4 % jih ni na vprašanje odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 37,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 62,7 % jih meni nasprotno. 0,3 % vprašanih na vprašanje ni odgovorilo. 5.7.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 38 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 12,7 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna, a nekoristna, 46,5 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav neobvezna. 1,1 % študentov predavanj ne obiskuje zato, ker so nekoristna in neobvezna. 1,8 % vprašanih na vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 65,1 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 20,4 % jih obiskuje vaj zato, ker so obvezne, a nekoristne, 12,3 % pa jih obiskuje vaje, ker so koristne, pa čeprav neobvezne. 1,1 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 1,1 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.7.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 22,5 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 10,9 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 56,3 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 4,9 % jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 5,3 % študentov pa meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.7.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 3,26 proste ure na teden. 5.7.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 27,8 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 53,2 % študentom pri več kot polovici predmetov, 17,6 % študentom je pri manj kot polovici predmetov na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. 1,1 % študentom pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 0,4 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.7.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 3,94 seminarske naloge, 7,18 domačih nalog in 0,91 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 3,93 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.7.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. 5.7.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 60,6 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 15,5 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 23,2 % meni nasprotno. 0,7 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.8 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 5.8.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 779,67, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za elektrotehniko na prvi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni, saj je število ur znotraj mej, postavljenih s sistemom ECTS. 5.8.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 91,3 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 8,7 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 70,3 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. 29,7 % jih meni nasprotno. 5.8.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 38 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 12,7 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in nekoristna, 46,5 % pa jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav neobvezna. 1,1 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. 1,8 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 65,1 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 20,4 % jih obiskuje vaje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 12,3 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav neobvezne. 1,1 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 1,1 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.8.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 22,5 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 10,9 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 56,3 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 4,9 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 5,3 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.8.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 3,26 proste ure na teden. 5.8.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 27,8 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 53,2 % študentom pri več kot polovici predmetov, 17,6 % študentom pa je pri manj kot polovici predmetov na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura, 1,1 % študentom ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura pri nobenem predmetu. 0,4 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.8.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 0,28 seminarske naloge, 1,34 domače naloge in 0,18 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se nekaj dela prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 3,07 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.8.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. 5.8.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 65,2 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 21,7 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 13,0 % meni nasprotno. 0,1 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.9 FAKULTETA ZA FARMACIJO 5.9.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,004 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1073,63, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za farmacijo na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.9.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 87,2 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 12,8 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 60,5 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. 39,5 % pa jih meni nasprotno. 5.9.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 95,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so po njihovem mnenju obvezne in koristne, 2,3 % jih obiskuje vaje zato, ker so obvezne, a nekoristne. 2,3 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.9.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 4,7 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 53,5 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 38,4 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 1,2 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 1,2 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 1,2 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.9.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 2,03 proste ure na teden. 5.9.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 10,5 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 48,8 % pa pri več kot polovici predmetov. 39,5 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 1,2 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.9.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 0,47 seminarske naloge, 2,73 domači nalogi in 0,07 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 3,17 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.9.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. 5.9.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 68,6 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 5,8 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 25,6 % meni nasprotno. 5.10 FILOZOFSKA FAKULTETA 5.10.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,024 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1024,43, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Filozofske fakultete na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.10.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 69,5 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 30,5 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 52,4 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi deljena, saj jih 47,6 % meni nasprotno. 5.10.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 14,3 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 9,5 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna, a nekoristna, 71,4 % pa jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 3,8 % študentov predavanj ne obiskuje zato, ker so nekoristna in neobvezna. 1,0 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 71,4 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 15,2 % jih obiskuje vaje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 8,6 % jih obiskuje vaje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 4,8 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 5.10.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 9,5 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 21,9 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 62,9 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 1,0 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 4,8 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.10.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 8,04 proste ure na teden. 5.10.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 12,4 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 59 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 21 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 6,7 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.10.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 4,14 seminarske naloge, 13,94 domačih nalog in 0,40 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju sta na posamezen semester razpisana 2,58 kolokvija, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.10.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. 5.10.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 54,3 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 10,5 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem kot jih 35,2 % meni nasprotno. 5.11 FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 5.11.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 725 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 725 H1 : | * 725 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 725. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 870 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 870 H1 : | * 870 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 870. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1147,28, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.11.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 83,3 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 16,7 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 47,7 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi deljena, saj jih 52,3 % meni nasprotno. 5.11.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 15,5 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 3,5 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna, a nekoristna, 81 % pa jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 92,5 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 5,7 % jih obiskuje vaje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 1,7 % pa jih obiskuje vaje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 5.11.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 2,9 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 31 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 58 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5,7 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 2,3 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.11.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 3,56 proste ure na teden. 5.11.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 13,8 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 56,3 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 27 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 2,9 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.11.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 1,09 seminarske naloge, 2,20 domači nalogi in 0,19 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 4,88 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.11.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 8,66 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 4,22 ure. 5.11.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 45,9 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 9,8 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 44, 3 % meni nasprotno. 5.12 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 5.12.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 940 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 940 H1 : | * 940 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 940. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 1130 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 1130 H1 : | * 1130 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,002 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 1130. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 969,46, kar je znotraj mej, postavljenih s sistemom ECTS. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za matematiko in fiziko na prvi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 5.12.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 51,1 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 48,9 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme, še ni ustrezno implementirala. 88,6 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 10,2 % jih meni nasprotno, 1,2 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. Sklepamo lahko, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 5.12.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 2,3 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 96,6 % jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, vendar neobvezna, 1,1 % pa predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 6,8 % obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 93,2 % jih obiskuje vaje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 5.12.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično znanje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 9,1 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 6,8 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 48,9 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 6,8 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 2,3 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.12.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 2,59 proste ure na teden. 5.12.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 15,9 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 64,8 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 18,2 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 1,1 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.12.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 0,35 seminarske naloge, 5,68 domačih nalog in 0,47 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju je na posamezen semester razpisanih 6,71 kolokvijev, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.12.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskegqa dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 20,68 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 10,74 ur. 5.12.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 64,8 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 6,8 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 26,1 % meni nasprotno. 2,3 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.13 FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET 5.13.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1320,75, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za pomorstvo in promet na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.13.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 85,0 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 10,0 % pa jih meni nasprotno, 5,0 % jih na vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reformeustrezno uresničuje. 65,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 35,0 % pa jih meni nasprotno. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da se ta cilj bolonjske reforme (individualna obravnava študentov) ustrezno uresničuje. 5.13.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 40 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 60 % jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 80 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 20 % študentov pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 5.13.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 40 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 10 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 45 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 5.13.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 3,125 proste ure na teden. 5.13.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 20 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 55 % študentom pri več kot polovici predmetov. 15 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 10 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.13.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,85 seminarski nalogi, 5,45 domačih nalog in 0,65 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju je na posamezen semester razpisanih 7,15 kolokvijev, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.13.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje v povprečju med tednom porabijo 18,63 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 4,557 ure. 5.13.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 45,0 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 45,0 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 10,0 % meni nasprotno. 5.14 FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 5.14.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : |i * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,001 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1132,02, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za računalništvo in informatiko na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.14.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 35,5 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 61,8 % pa jih meni nasprotno, 2,7 % jih na vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme še ni popolnoma implementirala. 30,9 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 64,5 % jih meni nasprotno, 4,6 % anketiranih pa na to vprašanje ni odgovorilo. 5.14.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 7,3 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 9,1 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna, a nekoristna, 73,6 % pa jih predavanja obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 5,5 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. 4,5 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 87,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 4,5 % jih obiskuje vaje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 5,5 % pa jih obiskuje vaj zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 0,9 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 1,8 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.14.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 3,6 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 30 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 57,3 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 6,4 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 1,8 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 0,9 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.14.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 5,14 proste ure na teden. 5.14.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 10,9 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 45,5 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 37,3 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 5,5 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.14.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 6,38 seminarskih nalog, 30,32 domačih nalog in 1,74 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju je na posamezen semester razpisanih 5,59 kolokvijev, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.14.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 12,9 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 5,75 ur. 5.14.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 62,7 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 4,5 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 31,8 % meni nasprotno. 1,0 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.15 FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO 5.15.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 836,67, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za socialmo delo na prvi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 5.15.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 81,5 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 14,8 % jih meni nasprotno, 3,7 % pa jih na vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 63,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 33,3 % jih meni nasprotno, 3,7 % pa jih na vprašanje ni odgovorilo. 5.15.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 51,9 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 11,1 % jih obiskuje predavanja zato, ker so obvezna, a nekoristna, 37 % pa jih obiskuje predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 92,6 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 7,4 % pa jih obiskuje vaje zato, ker so obvezne, a nekoristne. 5.15.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 3,7 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 48,1 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 25,9 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 11,1 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 11,1 % študentov pa meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.15.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 6,67 proste ure na teden. 5.15.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 14,8 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 85,2 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 5.15.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,00 seminarski nalogi, 7,67 domačih nalog in 1,15 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 4,11 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.15.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 7,63 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 2,65 uri. 5.15.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 77,8 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 7,4 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 14,8 % meni nasprotno. 5.16 FAKULTETA ZA UPRAVO 5.16.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 784,14, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Fakultete za upravo na prvi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 5.16.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 83,9 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 15,6 % pa jih meni nasprotno, 0,5 % jih ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 49,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi deljena, saj jih 51,0 % meni nasprotno. 5.16.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 63,5 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 24,5 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 10,9 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 0,5 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. 0,6 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 92,7 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 5,7 % jih obiskuje zato , ker so obvezne in nekoristne, 1,0 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 0,5 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 5.16.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 31,8 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 13 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 50 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 0,5 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 4,7 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 5.16.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 1,43 proste ure na teden. 5.16.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 25 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 63,5 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 9,9 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 1,6 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 5.16.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,02 seminarski nalogi, 6,81 domačih nalog in 0,29 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 3,74 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.16.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 8,98 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 3,86 ur. 5.16.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 67,7 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 21,4 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 10,9 % meni nasprotno. 5.17 MEDICINSKA FAKULTETA 5.17.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : |i = 750 H1 : |i * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,007 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1456,60, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Medicinske fakultete na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.17.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 90,4 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 7,4 % pa jih meni nasprotno, 2,2 % jih na vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 40,4 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 57,4 % jih meni nasprotno, 2,2 % jih na vprašanje ni odgovorilo. 5.17.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 3,2 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 2,1 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 79,8 % pa jih obiskuje, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 14,9 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 83 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 13,8 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne. 3,2 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.17.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 20,2 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 3,2 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 72,3 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 1,1 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 1,1 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 2,1 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.17.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajamu v povprečju 3,49 proste ure na teden. 5.17.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 18,1 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 48,9 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 31,9 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 1,1 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.17.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,68 seminarski nalogi, 1,34 domače naloge in 0,18 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju je na posamezen semester razpisanih 5,88 kolokvijev, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.17.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 12,51 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 5,11 ur. 5.17.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 53,2 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 4,3 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 41,5 % meni nasprotno. 1,0 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.18 ZDRAVSTVENA FAKULTETA 5.18.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : |i = 750 H1 : |i * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 1319,90, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje Zdravstvene fakultete na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 5.18.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 80,9 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 17,8 % pa jih meni nasprotno, 1,3 % jih ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 33,6 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 65,1 % jih meni nasprotno, 1,3 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. 5.18.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 44,1 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 34,9 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 18,4 % pa jih obiskuje, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 0,7 % študentov predavanj ne obiskuje, ker so nekoristna in neobvezna. 2 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 92,8 % študentov obiskuje vaje zato, ker menijo, da so obvezne in koristne, 5,9 % jih obiskuje zato, ker so vaje obvezne in nekoristne. 1,3 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.18.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 5,3 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 48,7 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 28,3 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 13,8 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 2,6 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in malo praktičnega znanja. 1,3 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.18.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 4,25 proste ure na teden. 5.18.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo, potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 11,2 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 64,5 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 22,4 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 0,7 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 1,3 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 5.18.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju na semester izdelati 2,19 seminarski nalogi, 7,41 domačih nalog in 0,28 projektne naloge. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, pri čemer se znanje sproti preverja. V povprečju so na posamezen semester razpisani 4,95 kolokviji, kar še dodatno potrjuje našo predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 5.18.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da študentje med tednom v povprečju porabijo 6,71 ur za opravljanje študentskega dela, med vikendom pa v povprečju 4,24 ur. 5.18.9 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 44,1 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 41,4 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 13,2 % meni nasprotno. 1,3 % anketiranih na vprašanje ni odgovorilo. 6. DRUGA BOLONJSKA STOPNJA NA UNIVERZI V LJUBLJANI 6.1 UNIVERZA V LJUBLJANI V okviru raziskave smo v februarju 2012 anketirali redne študente 1. letnika druge bolonjske stopnje. Število vseh (popolno in nepopolno) izpolnjenih anket je bilo 466. Po podatkih Univerze v Ljubljani je v študijskem letu 2011/2012 v 1. letnik druge bolonjske stopnje redno vpisanih 2771 študentov. Iz tega lahko povzamemo, da smo v anketo uspeli zajeti 16,8 % izbrane populacije. Cilj je bil izvesti anketo na vseh visokošolskih zavodih, vendar nam preostali niso odgoorili na prošnjo po izvedbi ankete ali pa so odklonili sodelovanje. Fakulteta Število rešenih anket Biotehniška fakulteta 133 Zdravstvena fakulteta 24 Fakulteta za farmacijo 31 Fakulteta za matematiko in fiziko 34 Fakulteta za računalništvo in informatiko 13 Fakulteta za upravo 61 Fakulteta za družbene vede 66 Ekonomska fakulteta 65 Filozofska fakulteta 34 Podiplomski 466 Tabela 2: Število anketiranih v 1. letnikih druge bolonjske stopnje. 6.1.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : |i = 750 H1 : |i * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Tako na ravni druge bolonjske stopnje ne moremo trditi, da so študenti preobremenjeni. Analiza rezultatov pokaže bistveno razliko med naravoslovnimi in družboslovnimi študiji. Študentje naravoslovnih študijev so v povprečju na semester obremenjeni 258,21 ur več kot študentje družboslovnih študijev, oz. skupaj 1009,30 ur. Glede na ta rezultat lahko sklepamo, da so študentje naravoslovnih fakultet na drugi bolonjski stopnji preobremenjeni. Med fakultetami po številu ur (manj ur) izstopata Fakulteta za družbene vede in Ekonomska fakulteta, kjer študentje druge bolonjske stopnje v povprečju porabijo 682,05 oziroma 684,58 ur na semester, kar je tudi pod spodnjo mejo, ki jo določa normativa s kreditnimi točkami (ECTS). 6.1.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 69,6 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 38,5 % jih meni nasprotno, 4,3 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. 57,2 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi bolj deljena, saj jih 42,9 % meni nasprotno. Ali poteka delo v manjših skupinah? 4,2% ■ Da ■ Ne Brez odgovora Slika 7: Delo v manjših skupinah, na drugi bolonjski stopnji. Ali se pedagog dovolj posveča študentu? 4,3% ■ Da ■ Ne Brez odgovora Slika 8: Ali se pedagog dovolj posveča študentu na drugi bolonjski stopnji? 6.1.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 27,9 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 9,1 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 56,7 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 2,1 % študentov ne obiskuje predavanj, ker so nekoristna in neobvezna, 4,2 % pa jih na vprašanje ni odgovorilo. Ugotovimo lahko, da ponekod predavanja niso obvezna. Kljub temu podatki kažejo, da je velik odstotek populacije prisoten na predavanjih, kar lahko nakazuje tudi na to, da se v praksi preverja prisotnost na predavanjih le zaradi formalnosti. Obiskanost predavanj 2,1% 4,2% ■ Koristna, a neobvezna ■ Obvezna in koristna Nekoristna a obvezna ■ Ne obiskujem Brez odgovora Slika 9: Obiskanost predavanj na drugi bolonjski stopnji. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 66,0 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 6,5 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 21,2 % pa jih obiskuje vaje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 1,8 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne, 4,6 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. Obiskanost vaj 1,8% 4,6% ■ Neobvezne in koristne ■ Obvezne in koristne ■ Nekoristne, a obvezne ■ Ne obiskujem ■ Brez odgovora Slika 10: Obiskanost vaj na drugi bolonjski stopnji. 6.1.4 V pedagoškem procesu je poudarek na teoretičnem zanju, ki se ne prenaša v prakso. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 15,3 % študentov meni, da so na drugi bolonjski stopnji prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 16,3 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 47,6 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 14,5 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 3,2 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 3,1 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. Rezultati kažejo, da študentje v študijskem procesu prejmejo več teoretičnega in manj praktičnega znanja. Količina in uporabnost prejetega znanja 3,1% 3,2% ■ Malo teoretičnega in praktičnega 15,3% 16,3% ■ Veliko teoretičnega in 14,5% praktičnega ^^^ j ■ Veliko teoretičnega znanja, 47,6% malo praktičnega ■ Malo teoretičnega in veliko praktičnega ■ Veliko teoretičnega, nič praktičnega Slika 11: Količina in uporabnost prejetega znanja, na drugi bolonjski stopnji. 6.1.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje na drugi bolonjski stopnji med predavanji v povprečju 2,18 proste ure na teden. Ta čas opredeljuje krajše časovne intervale med kurikulumom v dnevu, na primer proste ure med predavanji ali vajami. Prav ta lahko v večini primerov ostane neizkoriščen. 6.1.6 Študijska literatura, potrebna za pedagoški proces, še ni zbrana in prenovljena. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 22,2 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 40,9 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 27,7 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 5,0 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 4,1 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. Na podlagi teh rezultatov lahko povzamemo, da vsa študijska literatura še ni prenovljena in zbrana, kar lahko za študente pomeni dodatno porabo časa za posamezen predmet. Slika 12: Dostopnost študijske literature na drugi bolonjski stopnji. 6.1.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v povprečju v posameznem semestru izdelati 4,17 seminarske naloge, 5,24 domačih nalog in 0,97 projektne naloge, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se znanje sproti preverja. V povprečju sta v posameznem semestru razpisana 2,35 kolokvija, kar še dodatno potrdi predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.1.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje v povprečju za študentsko delo med tednom porabijo 13,55 ur, med vikendom pa 4,50 ure. Glede na to, da študentje na drugi bolonjski stopnji v povprečju niso preobremenjeni, imajo ob študiju, kot kažejo rezultati, še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Več študentskega dela opravijo študentje na naravoslovnih študijih, in sicer v povprečju 2,52 ure na teden več kot študentje na naravoslovnih študijih, in to kljub temu, da so rezultati pokazali, da so bolj obremenjeni kot študentje družboslovnih smeri. Po količini opravljenega študentskega dela sicer izstopajo študentje Fakultete za računalništvo in informatiko, ki v povprečju opravijo 35,81 ur študentskega dela na teden. 6.1.9 Absolventski staž ni potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 57,6 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje prve bolonjske stopnje, 37,1 % pa ne, zato so vpisali absolventski staž. 5,3 % študentov ni odgovorilo na to vprašanje. Razlika med študenti naravoslovnih in družboslovnih smeri kaže v prid prvih, saj je imelo 64,42 % študentov naravoslovnih smeri na prvi bolonjski stopnji dovolj časa, da so lahko študij zaključili v predvidenem času. Med študenti družboslovnih smeri je rezultat nižji, in sicer 49,03 %. Kot lahko ugotovimo, so ti podatki v nasprotju s podatki o obremenjenosti študentov. Prehodnost med stopnjama je najvišja na Biotehniški fakulteti (83,5 %), sledita ji Fakulteta za matematiko in fiziko (82,4 %) in Fakulteta za farmacijo(67,7 %). Kot kažejo rezultati, je imela večina študentov na Ekonomski fakulteti (33 %) in Fakulteti za upravo (41 %) dovolj časa za dokončanje prve bolonjske stopnje. Ali si imel dovolj časa za dokončanje prve bolonjske stopnje? 5,3% ■ Da ■ Ne ■ Brez odgovora Slika 13: Razpoložljivost časa za dokončanje prve bolonjske stopnje. 6.1.10 Dodatno študijsko leto ni potrebno za opravljanje diferencialnih izpitov, čeprav je študent po prehodu na drugo bolonjsko stopnjo zamenjal študijski program. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je samo 0,78 % takih študentov, ki so po zaključku študija na prvi bolonjski stopnji nadaljevali študij na drugi študijski smeri na drugi bolonjski stopnji in so za opravljanje diferencialnih izpitov porabili dodatno študijsko leto. Kot nakazujejo rezultati, so lahko študentje opravili diferencialne izpite brez potrebnega dodatnega leta, bodisi že v času študija na prvi bolonjski stopnji ali ob vpisu na drugo bolonjsko stopnjo. 6.1.11 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 48,8 % študentov meni, da so predmeti primerno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 11,1 % študentov meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 35,2 % meni nasprotno. 4,9 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 6.2 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 6.2.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 Hi : | * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 Hi : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,009 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 1025,24, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da so študentje na Biotehniški fakulteti na drugi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 6.2.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 82,0 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 17,3 % jih meni nasprotno, 0,7 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 69,2 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 30,1 % pa jih meni, da ne. 0,7 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. 6.2.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 39,8 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 3,0 % jih obiskuje zato, ker so predavanja obvezna, a nekoristna, 57,1 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 94,0 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 4,5 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 1,5 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 6.2.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 9,8 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 21,1 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja. 59,4 % študentov meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 3,8 % jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 5,3 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 0,8 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. 6.2.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 3,1 proste ure. 6.2.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 10,6 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 54,1 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 30,8 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 4,5 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 6.2.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da morajo študentje v posameznem semestru v povprečju izdelati 13,00 seminarskih nalog, 2,32 domači nalogi in 1,05 projektno nalogo. To nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se sproti preverja znanje. V posameznem semestru so v povprečju razpisani 4,21 kolokviji, kar še dodatno potrjuje predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.2.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 7,94 ur, med vikendom pa 4,41 ure. 6.2.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je imelo 83,5 % študentov dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 16,5 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 6.2.10 Dodatno študijsko leto ni potrebno za opravljanje diferencialnih izpitov, čeprav je študent po prehodu na drugo bolonjsko stopnjo zamenjal študijski program. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je na Biotehniški fakulteti 3,8 % takih študentov, ki so po zaključku študija na prvi stopnji zamenjali smer in so za opravljanje diferencialnih izpitov porabili dodatno študijsko leto. 6.2.11 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 49,6 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami. 14,3 % študentov meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 36,1 % meni, da s premalo. 6.3 EKONOMSKA FAKULTETA 6.3.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 Hi : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,000 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 684,58, kar odstopa od spodnje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da so študentje na Ekonomski fakulteti na drugi bolonjski stopnji v povprečju premalo obremenjeni. 6.3.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 45,0 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 19,0 % jih meni nasprotno, 36,0 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. 15,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 53,0 % pa jih meni nasprotno. 32,0 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. Glede na rezultate lahko trdimo, da se težnji bolonjske reforme po delu v manjših skupinah in več individualne obravnave študentov na Ekonomski fakulteti na drugi bolonjski stopnji še nista popolnoma implementirali. 6.3.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 15,4 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 3,1 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 81,5 % pa jih obiskuje zato, ker so predavanja koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 35,4 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 3,1 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 61,5 % pa jih obiskuje zato, ker so vaje koristne, pa čeprav so neobvezne. 6.3.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 24,6 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega znanja in nič praktičnega, 3,1 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 72,3 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 6.3.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji v povprečju 2,1 prosti uri na teden. 6.3.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo potrebno za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 33,8 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 55,4 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 7,7 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura pri manj kot polovici predmetov, 1,5 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 1,5 % vprašanih na vprašanje ni odgovorilo. 6.3.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da morajo študentje na Ekonomski fakulteti na drugi bolonjski stopnji v posameznem semestru v povorečju izdelati 1,88 seminarsko nalogo, 2,54 domači nalogi in 0,32 projektne naloge, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se sproti preverja znanje. V posameznem semestru sso v povprečju razpisani 3,78 kolokviji, kar še dodatno potrdi predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.3.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 12,78 ur, med vikendom pa 3,48 ure. 6.3.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 50,8 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 49,2 % odstotkov pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 6.3.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 43,0 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami. 15,0 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 6,0 % meni, da s premalo. Kar 36,0 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 6.4 FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 6.4.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 Hi : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,001 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 682,05, kar odstopa od spodnje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da so študentje na Fakulteti za družbene vede na drugi bolonjski stopnji v povprečju premalo obremenjeni. 6.4.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 71,2 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 27,3 % jih meni nasprotno, 1,5 % pa jih na to vprašanje ni odgovorilo. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 53,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 45,5 % jih meni nasprotno, 1,5 % pa jih na vprašanje ni odgovorilo. 6.4.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 37,9 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 12,1 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 45,5 % pa jih obiskuje, ker so predavanja koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 48,5 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 7,6 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 27,3 % pa jih obiskuje, ker so vaje koristne, pa čeprav so neobvezne. 9,1 % študentov vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne, 7,6 % pa jih ni odgovorilo na vprašanje. 6.4.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 24,2 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 7,6 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 51,5 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 6,1 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 6,1 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 4,5 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 6.4.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji v povprečju 1,13 proste ure na teden. 6.4.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno študijsko gradivo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 42,4 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 40,9 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 12,1 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 3,0 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 1,5 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 6.4.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da morajo študentje Fakultete za družbene vede na drugi bolonjski stopnji v posameznem semestru v povprečju izdelati 4,48 seminarske naloge, 8,81 domačih nalog in 1,03 projektno nalogo, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se tako sproti preverja znanje. V povprečju je v posameznem semestru razpisan 0,94 kolokvija, kar ne vedno potrjuje predpostavke, da se sprotno preverjanje znanja redno izvaja. 6.4.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 16,06 ur, med vikendom pa 3,55 ure. 6.4.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 54,5 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 43,9 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 1,5 % študentov na to vprašanje ni odgovorilo. 6.4.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 62,5 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 13,6 % študentov meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 16,7 % meni, da s premalo. 4,5 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 6.5 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 6.5.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 Hi : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 883,01, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da so študentje na Fakulteti za matematiko in fiziko na drugi bolonjski stopnji ustrezno obremenjeni. 6.5.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 52,9 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 47,1 % jih meni nasprotno. 70,6 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 29,4 % pa jih meni nasprotno. Glede na podatke lahko trdimo, da se težnja bolonjske reforme po delu v manjših skupinah še ni popolnoma implementirala, rezultati pa kažejo, da se profesorji v povprečju dovolj posvečajo študentu. 6.5.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 20,6 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 17,6 % jih obiskuje zato, ker so predavanja obvezna, a nekoristna, 55,9 % pa jih obiskuje zato, ker so predavanja koristna, pa čeprav so neobvezna. 5,9 % študentov ne obiskuje predavanj zato,ker so nekoristna in neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 67,6 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 17,6 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 8,8 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 5,9 % študentov vaj ne obiskuje zato, ker so nekoristne in neobvezne. 6.5.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 11,8 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 29,4 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja. 41,2 % študentov meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 14,7 % jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 2,9 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 6.5.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v povprečju med predavanji 4,21 proste ure na teden. 6.5.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 14,7 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 50,0 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 32,4 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 2,9 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 6.5.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da morajo študentje v posameznem semestru na drugi bolonjski stopnji v povprečju izdelati 0,84 seminarskih nalog, 4,79 domače naloge in 2,23 projektni nalogi, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se sproti preverja znanje. V povprečju so v posameznem semestru razpisani 4,00 kolokviji, kar še dodatno potrjuje predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.5.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 9,49 ur, med vikendom pa 3,5 ure. 6.5.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 67,6 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 32,4 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 6.5.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 41,2 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS), medtem ko jih 58,8 % meni, da so ovrednoteni s premalo kreditnimi točkami. 6.6 FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 6.6.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : |i = 750 Hi : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 1040,19, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da so študentje na Fakulteti za računalništvo in informatiko na drugi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 6.6.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 76,9 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 23,1 % jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 69,2 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 30,8 % pa jih meni nasprotno. 6.6.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 53,8 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 15,4 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 30,8 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 92,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 7,7 % pa jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne. 6.6.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 15,4 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 15,4 % meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 61,5 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, 7,7 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 6.6.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 5,31 proste ure na teden. 6.6.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 23,1 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 30,8 % študentom pa pri več kot polovici predmetov., 46,2 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov. 6.6.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da morajo študentje v posameznem semestru v povprečju izdelati 2,99 seminarski nalogi, 10,48 domačih nalog in 2,25 projektni nalogi, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se tako sproti preverja znanje. V povprečju sta v posameznem semestru razpisana 2,52 kolokvija, kar še dodatno potrjuje predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.6.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 25,19 ur, med vikendom pa 9,46 ur. 6.6.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je imelo 38,5 % študentov dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 53,8 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 7,7 % študentov ni odgovorilo na to vprašanje. 6.6.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 7,7 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 7,7 % študentov meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 84,6 % meni, da so predmeti ovrednoteni s premalo kreditnimi točkami. 6.7 FILOZOFSKA FAKULTETA, DRUGA BOLONJSKA STOPNJA 6.7.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 Hi : |i * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študenti porabijo na semester, je 815,29, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov tako lahko trdimo, da so študentje na Filozofski fakulteti na drugi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 6.7.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 79,4 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 20,6 % jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 64,7 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 35,3 % pa jih meni nasprotno. 6.7.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 20,6 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 17,6 % odstotkov jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 55,9 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 5,9 % študentov ne obiskuje predavanj, ker so nekoristna in neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 67,6 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 17,6 % jih obiskuje zato, ker so vaje obvezne, a nekoristne, 8,8 % pa jih obiskuje, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 5,9 % vaj ne obiskuje, ker so nekoristne in neobvezne. 6.7.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 11,8 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 29,4 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 41,2 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 14,7 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 2,9 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 6.7.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v posameznem semestru med predavanji in vajami v povprečju 4,21 proste ure na teden. 6.7.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 14,7 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 50,0 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 32,4 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici, 2,9 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 6.7.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v posameznem semestru v povprečju izdelati 4,65 seminarske naloge, 14,38 domačih nalog in 0,73 projektne naloge, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se tako sproti preverja znanje. V povprečju je v posameznem semestru razpisan 0,71 kolokvij, kar ne potrjuje predpostavke o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.7.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela porabijo v povprečju 9,49, med vikendom pa 3,5 ure. 6.7.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 67,6 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 32,4 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 6.7.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 50,0 % študentov meni, da so predmeti primerno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 11,8 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 38,2 % meni, da s premalo. 6.8 FAKULTETA ZA UPRAVO 6.8.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 822,42, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje na Fakulteti za upravo na drugi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 6.8.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 86,9 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 13,1 % jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 52,5 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave. V tem primeru so mnenja med anketiranimi deljena, saj jih 47,5 % meni nasprotno. 6.8.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 65,6 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 6,6 % jih obiskuje zato, ker so obvezna, a nekoristna, 27,9 % pa jih obiskuje zato, ker so predavanja koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 91,8 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 3,3 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 1,93 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 6.8.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 18,0 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 14,8 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 63,9 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 3,3 % študentov meni, da so prejeli malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja. 6.8.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje v posameznem semestru med predavanji in vajami v povprečju 1,57 proste ure na teden. 6.8.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 16,4 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 31,1 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 31,1 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 21,3 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 6.8.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v posameznem semestru v povprečju izdelati 2,46 seminarski nalogi, 2,02 domači nalogi in 0,82 projektne naloge, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se tako sproti preverja znanje. V povprečju je v posameznem semestru razpisan 0,1 kolokvij, kar zavrača predpostavko o sprotnem preverjanju znanja. 6.8.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 15,03, med vikendom pa 2,46 uri. 6.8.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je imelo 41,0 % študentov dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 59,0 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 6.8.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 80,3 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 9,8 % jih meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 9,8 % meni nasprotno. 0,1 % anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. 6.9 ZDRAVSTVENA FAKULTETA 6.9.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,003 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 750. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika je značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov zavrnemo ničelno domnevo pri P=0,036 in sprejmemo sklep, da je število ur dela študentov različno od 900. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 1218,13, kar signifikantno odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da so študentje na Zdravstveni fakulteti na drugi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. 6.9.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 83,3 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 16,7 % jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme ustrezno uresničuje. 66,7 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 33,3 % pa jih meni nasprotno. 6.9.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 20,8 % študentov obiskuje predavanja zato, ker so obvezna in koristna, 25,0 % jih obiskuje zato, ker so predavanja obvezna, a nekoristna, 45,8 % pa jih obiskuje zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. 8,3 % študentov ne obiskuje predavanj, ker so nekoristna in neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 83,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 16,7 % pa jih obiskuje zato, ker so vaje obvezne, pa čeprav so nekoristne. 6.9.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 25,0 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 12,5 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 54,2 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 4,2 % študentov meni, da so prejelil malo teoretičnega in veliko praktičnega znanja, 4,2 % pa jih meni, da so prejeli malo teoretičnega in praktičnega znanja. 6.9.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 0,52 proste ure na teden. 6.9.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 25,0 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 54,2 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 20,8 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov. 6.9.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v posameznem semestru v povprečju izdelati 5,00 seminarskih nalog, 1,33 domačo nalogo in 0,29 projektne naloge, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se tako sproti preverja znanje. V povprečju so v posameznem semestru razpisani 3,46 kolokviji, kar še dodatno potrjuje predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.9.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 11,17 ur, med vikendom pa 3,46 ure. 6.9.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 50,0 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 50,0 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 6.9.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 54,2 % študentov meni, da so predmeti ustrezno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 20,8 % študentov meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 25,0 % meni nasprotno. 6.10 FAKULTETA ZA FARMACIJO 6.10.1 Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 750 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 25 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 750 H1 : | * 750 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 750. Ne moremo torej zavrniti H0. Na podlagi vzorčnih podatkov nas je zanimalo, ali so študentje v posameznem semestru ustrezno obremenjeni. Pri tem smo upoštevali podatek, da jesenski semester od študenta zahteva 900 ur dela (predpostavka 1 ECTS = 30 ur). Na podlagi tega postavljamo naslednji hipotezi. H0 : | = 900 H1 : | * 900 Razlika ni značilna. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče z nizko stopnjo značilnosti sklepati, da je skupno število porabljenih ur različno od 900. Ne moremo torej zavrniti H0. Povprečno število ur, ki jih študentje porabijo na semester, je 879,92, kar ne odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev. Na podlagi podatkov lahko tako trdimo, da so študentje na Fakulteti za farmacijo na drugi bolonjski stopnji v povprečju ustrezno obremenjeni. 6.10.2 Bolonjski način študija je zasnovan na delu v manjših skupinah z več individualne obravnave. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 48,4 % študentov meni, da delo poteka v manjših skupinah z več individualne obravnave, 51,6 % pa jih meni nasprotno. Iz tega lahko sklepamo, da se ta težnja bolonjske reforme še ni popolnoma implementirala. 54,0 % študentov meni, da se profesor dovolj posveča posameznemu študentu v smislu individualne obravnave, 41,9 % pa jih meni nasprotno. 4,1 % študentov na vprašanje ni odgovorilo. 6.10.3 Prisotnost na predavanjih in vajah se preverja zgolj zaradi formalnosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da vsi, ki so odgovorili na to vprašanje obiskujejo predavanja zato, ker so koristna, pa čeprav so neobvezna. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 90,3 % študentov obiskuje vaje zato, ker so obvezne in koristne, 6,5 % jih obiskuje zato, ker so obvezne, a nekoristne, 3,2 % pa jih obiskuje zato, ker so koristne, pa čeprav so neobvezne. 6.10.4 V pedagoškem procesu ni preverjano le teoretično znanje, ampak tudi praktično. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 9,7 % študentov meni, da so prejeli zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja, 3,2 % jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in praktičnega znanja, 87,1 % pa jih meni, da so prejeli veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja. 6.10.5 Neustrezen razpored kurikuluma študentom povzroča težave pri organizaciji in izkoristku študijskega procesa in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da imajo študentje med predavanji in vajami v povprečju 0,37 proste ure na teden. 6.10.6 Študentje si morajo sami priskrbeti ustrezno gradivo za pedagoški proces. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 16,1 % študentom na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura pri vseh predmetih, 32,3 % študentom pa pri več kot polovici predmetov. 41,9 % študentom je prenovljena in zbrana študijska literatura na voljo pri manj kot polovici predmetov, 9,7 % študentom pa pri nobenem predmetu ni na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura. 6.10.7 Znanje se sproti preverja s seminarskimi, domačimi in projektnimi nalogami ter kolokviji. Na podlagi rezultatov anket ugotavljamo, da mora študent v posameznem semestru v povprečju izdelati 2,25 seminarski nalogi in 0,45 domače naloge, kar nakazuje na to, da se snov ne le predava, ampak se delo prenaša tudi na študentovo delo doma, s čimer se tako sproti preverja znanje. V povprečju je v posameznem semestru razpisan 1,41 kolokvij, kar še dodatno potrdi predpostavko o rednem sprotnem preverjanju znanja. 6.10.8 Študentje imajo poleg študijskih obveznosti še dovolj časa za opravljanje študijskih obveznosti. Študentje med tednom za opravljanje študentskega dela v povprečju porabijo 12,96 ur, med vikendom pa 3,05 ure. 6.10.9 Absolventski staž je potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da je 67,7 % študentov imelo dovolj časa za dokončanje študija na prvi bolonjski stopnji, 29,0 % pa jih je za dokončanje študija vpisalo absolventski staž. 3,3 % anketiranih ni odgovorilo na to vprašanje. 6.10.10 Vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (ECTS). Na podlagi vzorčnih rezultatov ugotavljamo, da 48,4 % študentov meni, da so predmeti primerno ovrednoteni s kreditnimi točkami (ECTS). 6,5 % študentov meni, da so predmeti ovrednoteni s preveč kreditnimi točkami, medtem ko jih 41,9 % meni nasprotno. Resor za študijsko problematiko: Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Raziskava na področju visokega šolstva. Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 2012. 7. VSEBINSKA ANALIZA ANKETIRANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV Anketiranje pedagoških delavcev je potekalo prek spleta, in sicer 5. 3. 2012 30.3.2012. Število vseh anketiranih je bilo 134. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. 7.1.1 Zanima nas, koliko ur na teden povprečno pedagoški delavci porabijo za pedagoško delo. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da pedagoški delavci v povprečju tedensko za pedagoško delo namenijo naslednje število ur: a) pripravo na pedagoško delo: 8,78 b) izvajanje predavanj: 4,09 c) izvajanje vaj/laboratorijskih vaj: 5,40 d) izvajanje terenskih vaj: 0,71 e) izvajanje seminarjev/seminarskih vaj: 1,46 f) popravljanje izpitov: 2,28 g) popravljanje kolokvijev: 1,84 h) popravljanje seminarjev/seminarskih nalog: 2,888 i) popravljanje domačih nalog: 1,92 j) govorilne ure: 2,14 k) pripravo gradiva: 4,58 l) drugo: 4,31 Rezultati kažejo, da pedagoški delavci v povprečju za pedagoško delo namenijo 40,398 na teden, kar v povprečju pomeni 8,0796 ur na dan. 7.1.2 Pedagoški delavci sproti preverjajo znanje s kolokviji, seminarskimi in domačimi nalogami. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 47,8 % pedagogov v okviru pedagoškega procesa izvaja preverjanje znanja s kolokviji, 57,1 % s seminarskimi nalogami in 68,9 % z domačimi nalogami. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da se težnja bolonjske reforme po sprotnem preverjanju znanja ustrezno uresničuje. 7.1.3 Pedagoški delavci preverjajo prisotnost študentov na predavanjih in vajah zgolj zaradi formalnosti. 15,7 % pedagogov preverja prisotnost na predavanjih in vajah zaradi formalnosti, 33,6 % jih meni, da se s preverjanjem zagotovi zgolj fizična prisotnost študentov. 23,9 % pedagogov preverjanju prisotnosti ne posveča velike pozornosti, 23,9 % pa se jim to zdi primerno, saj se s tem študente spodbudi k sprotnemu delu. Podatki kažejo, da 48,5 % pedagoških delavcev preverja prisotnost na vajah ter 22,1 % na predavanjih. 7.1.4 Študijska literatura je zbrana in urejena ter na voljo študentu. 89 % pedagogov meni, da študentom nudijo prenovljeno in zbrano literaturo. 7.1.5 Bolonjski način študija temelji na delu v manjših skupinah. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 60,4 % pedagogov meni, da delo s študenti poteka v manjših skupinah. 7.1.6 Predmeti so ovrednoteni z ustreznim številom ECTS, če upoštevamo, da je merilo za 1 ECTS 25 do 30 ur vseh študijskih in s študijem povezanih obveznosti. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljamo, da 85,1 % pedagogov meni, da je predmet, ki ga izvajajo, ustrezno ovrednoten s kreditnimi točkami. 11,2 % pa jih meni, da je predmet, ki ga izvajajo, ovrednoten z premajhnim številom kreditnih točk. 8. ZAKLJUČEK V raziskavo o obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev smo zajeli 20 % študentov 2. letnika prve bolonjske stopnje in 16,8 % študentov 1. letnika druge bolonjske stopnje. Anketo je rešilo tudi 134 pedagoških delavcev Univerze v Ljubljani. Zavedamo se, da je pri nekaterih vprašanjih standardna deviacija previsoka in da ni bilo mogoče določiti natančne številke (da bi se temu izognili, bi morali v raziskavo zajeti precej večje število študentov in profesorjev), a kljub temu so rezultati raziskave pomembno izhodišče in podlaga za oceno dejanskega stanja in služijo kot spodbuda visokošolskim zavodom ter ostalim za izvedbo celovite raziskave na tem področju. Rezultati sicer kažejo, da so študentje po uvedbi bolonjskega načina študija na prvi bolonjski stopnji v povprečju preobremenjeni. Prav tako preobremenjeni so študentje na drugi bolonjski stopnji, a bistveno manj od študentov na prvi stopnji. Pri tem je opazna razlika med naravoslovno-tehniškimi in družboslovnimi študiji. Tako na prvi, kot tudi na drugi bolonjski stopnji, so študentje naravoslovno-tehniških fakultet v povprečju bolj obremenjeni kot študentje na družboslovnih fakultetah in akademijah. Študentje na prvi in drugi bolonjski stopnji se predavanj in vaj večinoma udeležujejo zato, ker so koristne in ne zaradi tega, ker bi bila prisotnost obvezna. Študijska literatura, potrebna za pedagoški proces, še ni v celoti zbrana in prenovljena, kar lahko povzroča dodatno porabo časa za študij. Rezultati raziskave na drugi bolonjski stopnji so pokazali, da je absolventski staž še vedno potreben za dokončanje prve bolonjske stopnje, ni pa potrebno dodatno leto za opravljanje diferencialnih izpitov, tudi ne v primeru, če je študent na drugi bolonjski stopnji izbral drug študijski program. Kljub ugotovljeni preobremenjenosti pa rezultati raziskave kažejo, da imajo študentje v povprečju še vedno dovolj časa za opravljanje študentskega dela. Glede na preobremenjenost in hkratno opravljanje dela, bi bilo smiselno razmisliti o razlogih za to. Rezultati raziskave za pedagoške delavce kažejo, da pedagoški delavci namenijo za pedagoško delo v povprečju 40,4 ur na teden. Glede na pomanjkljivo pripravljeno metodologijo in napake, na katere so nas opozorili tudi profesorji, so rezultati ankete, s katero smo preverjali obremenjenost pedagoških delavcev, nekoliko nerealni, s čimer so se strinjali tudi gostje na javni razpravi. Narava dela pedagoških delavcev na fakultetah je namreč taka, da ne vključuje samo pedagoškega dela. Po besedah prof. dr. Barbare Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko UL naj bi učitelji in asistenti namenili približno polovico svojega delovnega časa tudi raziskovalnemu delu, vendar pa te postavke v anketnem vprašalniku ni bilo. Med anketiranjem smo dobili kar nekaj komentarjev profesorjev, ki so nas opozorili na določene napake. Te so se pojavljale predvsem pri anketiranju profesorjev na Filozofski fakulteti, kjer smo izvajali anketo samo med študenti, ki študirajo na eno-disciplinarnih programih. Za to smo se odločili namenoma, predvsem zaradi lažje analize. Tudi zato smo tudi profesorje prosili, da izpolnjujejo anketo samo glede na en predmet, ki ga poučujejo. Vendar pa nas je ena izmed profesoric opozorila, da njihove obremenjenosti ne moremo meriti, če ne upoštevamo tega, da profesorji, ki poučujejo na enopredmetnih programih, svojo delovno obveznost dopolnjujejo tudi z dvo-disciplinarnimi programi. Komentar profesorice z Zdravstvene fakultete je bil podoben - poudarila je, da se 104 obremenjenosti ne da meriti samo glede na en predmet, če jih profesor poučuje več. Poleg tega njihova tedenska obremenitev ni vsak teden enaka. Sicer pa so rezultati anket pedagoških delavcev pokazali, da pedagoški delavci sprotno preverjajo znanje s kolokviji, seminarskimi ter domačimi nalogami. Prisotnost na predavanjih preverja le slaba četrtina, na vajah slaba polovica, prisotnost študentov pa v večini preverjajo zgolj zaradi formalnosti, torej zaradi navodil nadrejenih. V nasprotju z rezultati anket študentov, pedagoški delavci ocenjujejo, da je študijska literatura zbrana in urejena ter na voljo študentu. Cilj raziskave je dosežen. Spodbudili smo javnost, da je pozornost usmerila tudi na to, kako obremenjeni smo študentje in pedagoški delavci. Čeprav so rezultati raziskave v prvi vrsti zgolj izhodišče in podlaga za oceno dejanskega stanja, upamo, da smo z njimi spodbudili vse, ki se s tem ukvarjajo in bi jih to moralo zanimati, k še podrobnejši analizi stanja na tem področju. Zavedati se je treba, da je brez dobrega poznavanja obstoječega stanja v visokem šolstvu načrtovanje ustreznih reform za prihodnost izredno oteženo. Sodelavci projekta Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev se na koncu še enkrat zahvaljujemo vsem visokošolskih zavodom Univerze v Ljubljani, ki so nam omogočili izvajanje ankete med predavanji. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem študentom in pedagoškim delavcem, ki so anketo izpolnili. 9. PRILOGE 9.1 TABELA S STATISTIČNIMI PODATKI O OBREMENJENOSTI 9.1.1 PRVA BOLONJSKA STOPNJA Spodnja meja ur Zgornja meja ur Povprečje Standardni odklon Akademija za glasbo 750,00 900,00 557,50 423,10 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje 750,00 900,00 908,75 806,14 Ekonomska fakulteta 750,00 900,00 842,27 495,87 Fakulteta za upravo 750,00 900,00 784,14 400,87 Fakulteta za družbene vede 900,00 1085,00 934,04 507,63 Fakulteta za socialno delo 750,00 900,00 836,67 343,62 Filozofska fakuteta 750,00 900,00 1024,43 1223,20 Biotehniška fakulteta 750,00 900,00 1056,75 522,97 Fakulteta za arhitekturo 900,00 1080,00 996,64 610,81 Fakulteta za elektrotehniko 750,00 900,00 779,67 345,95 Fakulteta za farmacijo 750,00 900,00 1073,63 550,46 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 725,00 870,00 1147,28 560,26 Fakulteta za matematiko in fiziko 940,00 1130,00 969,46 466,37 Fakulteta za pomorstvo in promet 750,00 900,00 1320,75 2808,20 Fakulteta za računalništvo in informatiko 750,00 900,00 1132,02 713,57 Zdravstvena fakulteta 750,00 900,00 1319,90 610,64 Medicinska fakulteta 750,00 900,00 1456,60 577,23 Tabela 3: Statistični podatki o obremenjenosti študentov na prvi olonjski stopnji na Univerzi v Ljubljani. 9.1.2 DRUGA BOLONJSKA STOPNJA Spodnja meja ur Zgornja meja ur Povprečje Standardni odklon Biotehniška fakulteta 750,00 900,00 1025,24 547,59 Zdravstvena fakulteta 750,00 900,00 1218,13 699,42 Fakulteta za farmacijo 750,00 900,00 879,92 629,47 Fakulteta za matematiko in fiziko 750,00 900,00 883,01 449,40 Fakulteta za računalništvo in informatiko 750,00 900,00 1040,19 541,27 Fakulteta za upravo 750,00 900,00 822,42 485,27 Fakulteta za družbene vede 750,00 900,00 682,05 515,93 Ekonomska fakulteta 750,00 900,00 684,58 425,47 Filozofska fakulteta 750,00 900,00 815,29 633,43 Tabela 4: Statistični podatki o obremenjenosti študentov na drugi bolonjski stopnji na Univerzi v Ljubljani. Resor za študijsko problematiko: Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Raziskava na področju visokega šolstva. Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 2012. 9.2 ANKETA ZA ŠTUDENTE PRVE BOLONJSKE STOPNJE Dragi študent, draga študentka! Pred tabo je kratka anketa, s katero želimo preveriti obremenjenost študentov. Prosimo te, da vprašalnik rešiš glede na izkušnje v PRVEM semestru tega študijskega leta. Hvala za sodelovanje in lep pozdrav, Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani PRVA BOLONJSKA STOPNJA Fakulteta: Smer študija: 1. Oceni število ur, ki jih tedensko povprečno porabiš za posamezno aktivnost (v primeru, da se posamezen del ne izvaja, napiši 0): a) prisotnost na predavanjih: _ b) prisotnost na vajah/laboratorijskih vajah: _ c) prisotnost na terenskih vajah: _ d) izdelavo seminarja/seminarske naloge: _ e) izdelavo domačih nalog: _ f) izdelavo poročil:_ g) raziskovalno delo: _ h) govorilne ure: _ i) iskanje gradiva: _ j) sprotno učenje: _ k) učenje za kolokvij/-e:_ l) učenje za izpit/-e:_ m) prosti čas med predavanji/vajami (t.i. luknje v urniku):_ n) drugo (za kaj in koliko časa):_ 2. Predavanja obiskuješ, ker: a) So obvezna in koristna. b) So obvezna in nekoristna. c) So koristna, vendar neobvezna. d) Ne obiskujem predavanj, ker so nekoristna in neobvezna. 3. Vaje obiskuješ, ker: a) So obvezne in koristne. b) So obvezne in nekoristne. c) So koristne, vendar neobvezne. d) Ne obiskujem vaj, ker so nekoristne in neobvezne. 4. Napiši: a) število vseh razpisanih kolokvijev / število kolokvijev, ki sem se jih udeležil(-a) / število uspešno opravljenih kolokvijev:_/_/_ b) število vseh razpisanih pisnih izpitov / število pisnih izpitov, ki sem se jih udeležil(a)/ število opravljenih pisnih izpitov:_/_/_ c) število vseh razpisanih ustnih izpitov / število ustnih izpitov, ki sem se jih udeležil(a)/ število opravljenih ustnih izpitov:_/__/_ d) število seminarskih nalog:_ e) število domačih nalog: _ f) število projektnih nalog: _ g) število drugih izdelkov (kateri, koliko):_ 5. Ali ti je pri pedagoškem procesu na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura: a) Pri vseh predmetih mi je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. b) Pri več kot polovici predmetov mi je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. c) Pri manj kot polovici predmetov mi je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. d) Pri nobenemu predmetu mi ni na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. 6. Kako ocenjuješ vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (1 ECTS pomeni od 25 do 30 ur vseh študijskih in s študijem povezanih obveznosti)? a) Pri večini predmetov se mi zdi vrednotenje primerno. b) Večina predmetov je ovrednotenih s prevelikim številom ECTS. c) Večina predmetov je ovrednotenih s premajhnim številom ECTS. 7. Oceni količino in uporabnost prejetega znanja: a) Prejel sem zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja b) Prejel sem veliko teoretičnega in praktičnega znanja. c) Prejel sem veliko teoretičnega znanja in malo praktičnega znanja. d) Prejel sem malo teoretičnega znanja in veliko praktičnega znanja. e) Prejel sem malo teoretičnega znanja in praktičnega znanja. 8. Ali poteka delo v manjših skupinah? DA / NE Ali se ti zdi, da se profesorji dovolj posvečajo študentu kot posamezniku pri pedagoškem procesu? DA / NE 9. Oceni število ur, ki jih tedensko povprečno porabiš za študentsko delo: a) med tednom:_ b) med vikendom:_ Resor za študijsko problematiko: Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Raziskava na področju visokega šolstva. Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 2012. 9.3 ANKETA ZA ŠTUDENTE DRUGE BOLONJSKE STOPNJE Dragi študent, draga študentka! Pred tabo je kratka anketa, s katero želimo preveriti obremenjenost študentov. Prosimo te, da vprašalnik rešiš glede na izkušnje v PRVEM semestru tega študijskega leta. Hvala za sodelovanje in lep pozdrav, Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani DRUGA BOLONJSKA STOPNJA Fakulteta: Smer študija: 1. Oceni število ur, ki jih tedensko povprečno porabiš za posamezno aktivnost (v primeru, da se posamezen del ne izvaja, napiši 0): a) prisotnost na predavanjih: _ b) prisotnost na vajah/laboratorijskih vajah: _ c) prisotnost na terenskih vajah: ___ d) izdelavo seminarja/seminarske naloge: _ e) zdelavo domačih nalog: _ f) izdelavo poročil:_ g) raziskovalno delo: _ h) govorilne ure: _ i) iskanje gradiva: _ j) sprotno učenje: _ k) učenje za kolokvij/-e: _ l) učenje za izpit/-e: _ m) prosti čas med predavanji/vajami (t.i. luknje v urniku):_ n) drugo (za kaj in koliko časa): _ 2. Predavanja obiskuješ, ker: a) So obvezna in koristna. b) So obvezna in nekoristna. c) So koristna, vendar neobvezna. d) Ne obiskujem predavanj, ker so nekoristna in neobvezna. 3. Vaje obiskuješ, ker: e) So obvezne in koristne. f) So obvezne in nekoristne. g) So koristne, vendar neobvezne. h) Ne obiskujem vaj, ker so nekoristne in neobvezne 4. Napiši: a) število vseh razpisanih kolokvijev / število kolokvijev, ki sem se jih udeležil(-a) / število uspešno opravljenih kolokvijev: ___/___ /_ b) število vseh razpisanih pisnih izpitov / število pisnih izpitov, ki sem se jih udeležil(-a) / število opravljenih pisnih izpitov:_/_/_ c) število vseh razpisanih ustnih izpitov / število ustnih izpitov, ki sem se jih udeležil(-a) / število opravljenih ustnih izpitov: _/_/_ d) število seminarskih nalog: _ e) število domačih nalog: _ f) število projektnih nalog:_ g) število drugih izdelkov (kateri, koliko): _ 5. Ali ti je pri pedagoškem procesu na voljo zbrana in prenovljena študijska literatura: a. Pri vseh predmetih mi je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. b. Pri več kot polovici predmetov mi je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. c. Pri manj kot polovici predmetov mi je na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. d. Pri nobenemu predmetu mi ni na voljo prenovljena in zbrana študijska literatura. 6. Kako ocenjuješ vrednotenje predmetov s kreditnimi točkami (1 ECTS pomeni od 25 do 30 ur vseh študijskih in s študijem povezanih obveznosti)? a) Pri večini predmetov se mi zdi vrednotenje primerno. b) Večina predmetov je ovrednotenih s prevelikim številom ECTS. c) Večina predmetov je ovrednotenih s premajhnim številom ECTS. 7. Oceni količino in uporabnost prejetega znanja: a) Prejel sem zelo veliko teoretičnega in nič praktičnega znanja. b) Prejel sem veliko teoretičnega in praktičnega znanja. c) Prejel sem veliko teoretičnega znanja in malo praktičnega znanja. d) Prejel sem malo teoretičnega znanja in veliko praktičnega znanja. e) Prejel sem malo teoretičnega znanja in praktičnega znanja. 8. Poteka delo v manjših skupinah? DA / NE Ali se ti zdi, da se profesorji dovolj posvečajo študentu kot posamezniku pri pedagoškem procesu? DA / NE 9. Prvo bolonjsko stopnjo si končal z/s: a) Diplomo z zagovorom. b) Diplomo brez zagovora. c) Praktičnim usposabljanjem. d) Praktičnim usposabljanjem z zagovorom. e) Opravljenimi vsemi izpiti, brez diplome. f) Drugo (kaj):_ 10. Si imel za dokončanje prve bolonjske stopnje dovolj časa, da si lahko opravil vse študijske obveznosti in ti ni bilo potrebno vpisati absolventskega staža? DA / NE 11. Si po prvi bolonjski stopnji ostal na sorodnem drugostopenjskem študijskem programu? DA / NE V primeru, da nisi ostal na sorodnem drugostopenjskem študijskem programu, si moral opravljati diferencialne izpite? DA / NE Si moral za opravljanje diferencialnih izpitov porabiti dodatno študijsko leto? DA / NE 12. Oceni število ur, ki jih tedensko povprečno porabiš za študentsko delo: a) med tednom:_ b) med vikendom:_ Resor za študijsko problematiko: Preverjanje obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev. Raziskava na področju visokega šolstva. Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 2012. 9.4 ANKETA ZA PEDAGOŠKE DELAVCE Fakulteta: Predmet, ki ga izvajate: Datum izpolnjevanja: 1. Katero obliko pedagoškega procesa izvajate: a) Predavanja. b) Vaje. c) Predavanja in vaje. d) Drugo: _ 2. Ocenite število ur, ki jih tedensko namenite za: a) Pripravo na pedagoško delo:_ b) Izvajanje predavanj:_ c) Izvajanje vaj/laboratorijskih vaj:_ d) Izvajanje terenskih vaj:_ e) Izvajanje seminarjev/seminarskih vaj:_ f) Popravljanje izpitov:_ g) Popravljanje kolokvijev:_ h) Popravljanje seminarjev/seminarskih nalog:_ i) Popravljanje domačih nalog:_ j) Govorilne ure:_ k) Pripravo gradiva:_ l) Drugo (kaj in koliko):__ 3. Ali na predavanjih/vajah preverjate prisotnost študentov? DA / NE Kakšno je vaše mnenje o tem? a) Zdi se mi primerno, saj se s tem študente spodbudi k sprotnemu delu. b) S tem se zagotovi samo fizična prisotnost študentov. c) Prisotnost preverjam zaradi formalnosti. d) Temu ne posvečam veliko pozornosti. 4. Pri pedagoškem procesu izvajam sprotno preverjanje znanja: a) S kolokviji. b) S seminarskimi nalogami. c) Z domačimi nalogami. d) Sprotno ne preverjam znanja. Če sprotno ne preverjate znanja, prosimo, obrazložite, zakaj: 5. Napišite: a) Število razpisanih izpitnih rokov:_ b) Število razpisanih kolokvijev:_ c) Število seminarskih, ki jih je moral opraviti študent: _ d) Število domačih nalog, ki jih je moral opraviti študent:_ e) Število drugih zadolžitev, ki jih je moral opraviti študent in katere so bile: 6. Poteka delo s študenti v manjših skupinah? DA / NE 7. Ali nudite študentom zbrano in prenovljeno literaturo? DA /NE 8. Kako ocenjujete vrednotenje predmeta z ECTS (1 ECTS pomeni od 25 do 30 ur vseh študijskih in s študijem povezanih obveznosti)? a) Pri predmetu, ki ga izvajam, se mi zdi vrednotenje primerno. b) Predmet, ki ga izvajam, je ovrednoten s prevelikim številom ECTS. c) Predmet, ki ga izvajam, je ovrednoten s premajhnim številom ECTS. 9.5 GRADIVO DIPLOMSKE/MAGISTRSKE NALOGE: - Fatur, Stanko (2006) Bolonjski proces. Ustvarjanje Evropskega visokošolskega prostora. Diplomska naloga. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. - Gavrič, Nena (2008) Reforma visokega šolstva in bolonjska deklaracija: Quo vadis? Diplomsko delo. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. - Gojič, Jure (2010) Študentski boji proti bolonjski reformi. Diplomsko delo. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. - Miklavič, Klemen (2008) Pot v modernizacijo visokega šolstva. Magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. - Zdešar, Maja (2011) Bolonjska reforma: Kaj je šlo narobe?. Diplomsko delo. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. ČLANKI: - Bolonjska reforma za zdaj "tovarna diplom", ki ne prinesejo služb?. Zavod za zaposlovanje za MMC: Uradno brezposelnih 168 bolonjskih diplomantov. Marjetka Nered. 24. 9. 2010. Ljubljana - MMC RTV SLO. http://www.rtvslo.si/slovenija/boloniska-reforma-za-zdai-tovarna-diplom-ki-ne-prinesejo-sluzb/239551 (15. 2. 2012). - Petletni študij končati v petih letih. Rektor ljubljanske univerze je povedal, da hkrati s spremembami zakonodaje pripravljajo tudi temeljite spremembe statuta. Jasna Kontler Salamon. 6. 11. 2011. Ljubljana - Delo. http://www.delo.si/novice/slovenija/petletni-studij-koncati-v-petih-letih.html (10. 2. 2012). - Študenti po bolonjski reformi preobremenjeni.Študenti se po bolonjski prenovi študijskih programov čutijo preobremenjene in nimajo časa za druge socialne oblike, kot so druženje in organiziranje. Ba. P.. 26. 9. 2010. Ljubljana - Slovenska tiskovna agencija. http://www.delo.si/clanek/122881 (12. 2. 2012). Z bolonjsko reformo študija le redki zadovoljni. Ministrstvo začelo javno razpravo o razvoju visokega šolstva. A.S.. 14. 3. 2010. Ljubljana - MMC RTV SLO. http://www.rtvslo.si/sloveniia/z-bolonisko-reformo-studiia-le-redki-zadovolini/225729 (15. 2. 2012). 9.6 PROJEKT V MEDIJIH 9.6.1 ŽURNAL 24,16. 5. 2012 Preobremenjeni. Na fakultetah domače in seminarske naloge ter več kot 275 ur študijskega dela več od predpisanega. Študenti. Večina hodi tudi na neobvezna predavanja. Absolventa jih izkoristi 40 odstotkov. » TJAŠA PUREBER Ku/ullati. "Študenti na prvi bolonjski stopnji za študij porabijo povprečno 1.025 ur na semester." To jc skoraj 12 ur na dan in "signilikantno odstopa od zgornjo meje kriterijev". To jc ključna ugotovitev raziskave, ki jo jc med študenti in profesorji na prvi in drugi bolonjski stopnji opravila Študentska ()rL' implementirane, je po raziskavi delo v manjših skupinah. Kljub temu 42 odstotkov Študentov prve stopnje meni. da se jim profesorji individualno ne posvečajo dovolj. Dobra tretjina Študentov diplome ne more končati v sklopu rednega Študija, zato potrebuje leto absolventa. Največ študentov se brez absolventa takoj vpiše na drugp stopnjo na biotehniški fakulteti, fakulteti za matematiko in liziko ter fakulteti za farmacijo. Največ jih absolvent potrebuje na ekonomski fakulteti in fakulteti za upravo. Na prvi stopnji študentje kljub preobremenjenosti študentskemu delu med tednom 0 preobremenjenosti študentov bodo posvetijo osem. ob koncih danes na pravni fakulteti razpravljali tedna pa štiri ure. tudi predstavniki ljubljanske univerze. ca na« pu«*tw .= zumai24 24dejstva Kaj delajo profesorji Univerze v Ljubljani Dejavnost Priprava na pedagoško delo Predavanja Vaje, laboratorijske vaje Terenske vaje Seminarji, seminarske vaje Popravljanje izpitov Popravljanje kolokvijev Popravljanje seminarskih nalog Popravljanje domačih nalog Govorilne ure Priprava gradiva Drugo Število ur na teden 8,8 4.1 5.4 0,7 1.5 2,3 1.8 2,9 1.9 2,1 4.6 4,3 9.6.2 DELO, 17. 5. 2012 Študenti so preobremenjeni Garanje na prvi stopnji Na naravoslovnih fakultetah UL so menda bolj obremenjeni kotna družboslovnih in umetniških programih Ljubljana - Študenti Univerze v Ljubljani (UL) na prvi stopnji za Studijske obveznosti porabijo vet kot tisoi ur na semester, pri čemer so študenti naravoslovnih fakultet povprečno obremenjeni 284 ur bolj kot študenti družboslovnih in umetniških programov. jasna kontler - salamon To je med dntgim pokazala aiike ta. ki Jo je Študentska organizacija UL (SOUi) februarja tn marca letos izvedla med približno petino Študentov drugega letnika prve bolonjske stopnje in med za nekaj odstotkov manjšim deležem štu dentov prvega letnika dnige bolonjske stopnje. Na dnigi stopnji so sodeč po tej anketi, ki so jo včeraj na pravni fakulteti tudi javno predstavili m o njej razpravljali - Študenti sicer manj obremenjeni s Študijem, vendar je tam še precej večja raz lika med obremenitvami na orne njenih Studijskih področjih. Med najbolj obremenjenimi na drugi stopnji so Študenti biotehniške in zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani (na tej Študentu pripa de več kot 1218 ur dela na seme ster), po drugi strani pa je Študij očitno precej lažji za študente ekonomske fakultete in fakuliete za družbene vede (684 in 682 ur Studijskih obveznosti). Anketa je tudi pokazala, da imajo Študenti povprečno kljub preobremenjenosti dovolj časa za študentsko delo - na prvi stopnji zanj v pov prcčju porabijo 8.6 ure, na drugi pa skoraj 14 ur na teden. Študenti so ugotavljali tudi obremenjenost pedagoških delavcev Univerze v Ljubljani. V anketi jih je sodelovalo 134. ugotovili pa so. da na teden delajo več kot 40 ur oziroma osem ur na dan. Raziskava študentskih mnenj o bolonjski prenovi Na včerajšnji razpravi, ki se je je udeležilo le malo študentov, je sodeloval tudi rektor UL prof. dr. Stane Pcjovnik. ki je povedal, da UL pravkar končuje celovito raziskavo študentskih mnenj o bolonjski prenovi, te po po obde lavi nameniva predstaviti javnosti. Rektor je potrdil, da so na prvi stopnji študenti preobremenjeni, in napovedal preverjanje ustreznosti izračunov kreditnih točk. Dejal je tudi. da bi univerza rada študentom omogočila boljše pogoje za samostojni študij, a bi za to potrebovala več denarja. Po razpravi smo se pogovarjali s študentom Aljažem Gabrom, pobudnikom študentske ankete in ministrom Som., za študijsko problematiko. Povedal je. da so se Študenti za to raziskavo stališč odločili >zaradi izjav mnogih študentov, da so preobremenjeni in da je zato kriva bolonjska refor ma-. Obžaloval je. da jim ni uspelo izvesti primerjave med prejšnjim m boloujskim študijem, ker na univerzi ni več študentov drugih letnikov stanh programov. Gaber je v včerajSnji razpravi pogrešal predvsem konkretne predloge za zmanjšanje študijskih obremenitev. »V Sort, mislimo, da bi progra me, na katerih so ugotovljene naj večje obremenitve, lab ko ustrezno prestrukturirali. Ker smo ugotovi li. da je na prvi stopnji precej tez je, bi bilo morda trelxi razmisliti o tem. da bi določene predmete s prve stopnje prenesli na drugo. V današnji razpravi smo od rektorja in še nekaterih predstavnikov UL sliiali. da so si posamezne fakul tete prizadevale čim več predme tov obdržati na prvi stopnji, ker je bila druga bolonjska stopnja negotova. Tako je prišlo do tega. da imajo nekateri programi na prvi stopnji zdaj preveč, na drugi pa premijo ur.- VEČINOMA NE »ŠPRICAJO« PREDAVANJ Kljub obremenjenosti so se, je tudi pokazala anketa, sedanji bolonjski študenti izkazali za pridne obiskovalce predavanj in vaj. Na prvi bolonjski stopnji približno tri petine študentov redno obiskuje tudi tista predavanja. ki niso obvezna, še precej večja je navzočnost pri vajah, pri čemer večina študentov predavanja in vaje obiskuje predvsem zato, ker menijo, da je to zanje koristno. 9.6.3 DNEVNIK, 17. 5. 2012 Družboslovci zanikajo, da so manj obremenjeni od naravoslovcev Na ljubljanski ekonomski fakulteti dvomijo o metodološki ustreznosti raziskave o obremenjenosti študentov in pedagoškega osebja, ki so jo naredili v ŠQU LJubljana Petra Mlakar Ljubljana - Študentje naravoslovnih programov ljubljanske univerze so preobremenjeni in za svoje študijske obveznosti v enem semestru lahko porabijo celo skoraj dvakrat toliko časa kot njihovi družboslovni kolegi. To je med drugim pokazala raziskava, kj so jo izdelali v Študentski organizaciji univerze v l.inbliani In jo včeraj predstavili na javni razpravi. Na ekonomski fakulteti so po prvi seznanitvi z rezultati raziskave podvomili v njeno metodološko ustreznost. Velike razlike v vrednotenju obremenjenosti Naravoslovci so na prvi bolonjski stopnji povprečno obremenjeni 11Z5 ur na semester in za Študij v enem semestru porabijo kar 284 ur več kot Študentje na družboslovnih Studijskih programih oziroma na Povprečne Studijske obveznosti na Univerzi v Ljubljani Nizka prehodnost med fakultetami Podobno, a obsežnefSo analizo. katere rezultat) bodo kmalu na voljo, so naredili tudi na l|ubljanski univerzi, je povedal rektor prof. dr Radovan Stanislav Pejovnik Rezultati so po njegovem podobni, kažejo pa med drugim tudi maihno prehajanje Študentov med fakultetami. Le dva odstotka lih izbere predmet na drugi fakulteti Kako je z obremen|eoost|o Študentov in pedagoškega osebja, smo želeli preveriti tudi na drueb uruverzah, vendar |im na zastavljena vprašanja Se ni uspelo odgovoriti. Mmtnareto donate preteMr* w**«v nalete ruricgf ratop 'Prva bctonpu Oopo>J ■ Drugs botoifska tiD(mja » tnu akademijah, ki za Študij povprečno porabijo povprečno 841 ur na semester. Tudi na drugi bolonjski stopnji je podobno: Študentje na naravoslovnih Studijskih programih povprečno za Studijske obveznosti porabijo 1009 ur na semester, kar je 258 ur več kot družboslovci. Med najbolj preobremenjenimi na drugi stopnji so po rezultatih raziskave sodeč Študentje biotehniške fakultete (1025 ur) in Študentje zdravstvene fakultete (1218 ur).' Med najmanj obremenjenimi med družboslovnimi fakultetami pa po Številu ur izstopata fakulteta za družbene vede (682 ur) in ekonomska fakulteta (684 ur). Velike razlike med fakultetami pa so tudi v deležu Študentov, ki Študij na drugi stopnji nadaljujejo brez absolventskega staža. Ta je najvišji na biotehniški fakulteti (93 odstotkov), sledita ji fakulteta za matematiko in fiziko (82.4 odstotka) In fakulteta za farmacijo (67,7 odstotka). Najnižji pa je na ekonomski fakulteti (33 odstotkov) in fakulteti za upravo (41 odstotkov). Obremenjenost ni vse leto enaka Prodekan fakultete za družbene vede prof dr. Jernej Pikalo je prepričan, da bi morali biti Študentje na drugi stopnji Študija bolj obremenjeni. Nesmiselno se mu zdi tudi. da so vsi predmeti na njihovi fakulteti enako ovrednoteni. čeprav se močno razlikujejo po obsegu vsebine, zahtevnosti in delu. ki ga morajo vatije vložili Študenti. Na ekonomski fakulteti celo dvomijo »v metodološko ustreznost raziskave,, je v odgovor zapisala lirika Vrtčaj Vovk. ki je na fakulteti zadolžena za odnose z javnostmi. Na naravoslovnih fakultetah so ugotovljeno obremenjenost svojih Študentov utemeljili. Tajnica zdravstvene fakultete Nell MiJadinovič je pojasnila, da je Študij pri njih povezan z resnim in odgovornim delom, ki lahko vpliva na življenje bolnika. Na biotehniški fakulteti pa opozarjajo, da |e vrednotenje obremenjenosti Študentov subjektivno. Prav tako je pri njih zaradi naravnih procesov, ki Jih Študenti proučujejo, obremenjenost med letom porazdeljena neenakomerno. V zimskem semestru se bolj posvečajo (eoretičnim osnovam predmetov, kar zahteva več samostojnega dela kot v poletnem semestru, ko je na urniku glavnina terenskih vaj. 9.6.4 VEČER, 17. 5. 2012 Preobremenjeni zaradi bolonjske reforme Največ obremenitev doživljajo študenti biotehniške in zdravstvene fakultete, najmanj pa ekonomske in fakultete za družbene vede, je pokazala raziskava IjiihljanskP