- .
UIMBII M.IHHI«*
Sdini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Hzbaja vsak dan izvzexrM nedelj in praznikov.
GLAS NARODA


iUst slovenskih delavcev v AmerikL
The only Slovenic dwfy^
In the United State* issued every day Sundays and Holiday
TELEFON PISARNE: 4687 GORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 139. — štev. 139.	NEW YORK, TUESDAY, JUNE 15, 1909. — TOREK, 15. ROŽNIKA, 1909.	Volume xvn. — letnik xvtl
Poslovanje kongresa. Posvetovanje o Filipinih.
▼ SENATU SOvSE POSVETOVALI O PREDLOŽENIH 8PRE-MENITVAH CARINSKEGA TA RTF A.
lwatnr La Follette je vložil predlog glede množine carine prosto uvoženih smotk.
DEBATE, o-
Washington, 15- junija. Pri vče-zajžajej seji to se bavili v zvezinem aenatu s onimi določbami, ktere *e aanadajo na menjevanje blaga med Filipini in Z jed. državami, koje se ITih in izvaža carine prosto. Ta predlog določa, da se srne iz Filipinov earine prosto uvesti vsako leto le po 300.000 ton sladkorja in 150 milijonov smotk. Za vse nadaljne količine tega blaga je pa treba plačati določeno carino.
Vsled priprošnje unije tovarnarjev smotk, je senato* La Follette vložil amendment, ki določa, naj se omeji itevilo v Zjed. države vsako leto uvoženih smotk na 75 milijonov. £ tem predlogom se bode finančni senatov odsek V i vil tekom današnjega dneva.
Senator Bris tow je govoril o nvo-aa filipinskega sladkorja, kterega se sme vsako leto v Zjed. države uvoziti le po 500 ton. Ta določba po mnenju imenovanega senatorja ne pome-nja nii družeča, kakor le pospeševanje sladkornega trusts, kteri že itak kontrolira ves pridelek in trgovino sladkorja.
New lauds je svaril senat naj ne stopi v ožje trgovinske odnoiaje s FiHptni, kajti, sko pride do vojne « kako acijako vlastjo, so Filipini prvo OMmJje, ktero bode za Zjedinjene
driaTt ifsbljeM.
TATOVI NA DELU.
Naropali $40,000.
Telia ride. Colo., 14. junija. Trije aakrinkani možje so vdrli po noči v glavno poslopje Nellie Mine na Bear Creek, strahovali s svojimi revolverji pet mož in dve ženi, nakradli zlata aa $40,000 in zbežali.
Vlomilcem morajo biti razmere v maj ni jako dobro znane. Našli so takoj amalgan in najboljio rudo in so a tem zginili, ne da bi se za manj ▼redno rudo brigali.
Vred Zannetti, bivži uradnik v rovu, je pod sumom, da je j eden izmed zločincev in zato so ga aretovali. Policija trdi, da je našla v njegovi sobi krinko, ki je ravno taka, kakor so jo nosili roparji.
Poljnttjati ni greh.
Pittaburg, Pa-, 14. junija. "Po-Ijabovanje na javnih prostorih se ne sama preprečevati, ampak celo podpirati", je rekel danes policijski ief MeGnaide, ko se je pri njemu pritožilo več fajmofitrov in starih devie, ki so protestovali proti "javni Iju-besni''	*
"Največji amerikanski privilegij moža", je rekel ief, "je, da svojo "best girl" v park, jo tam objame in poljubuje, seveda, če mu ona ne brani. Privoščim jim to in sem njih prijatelj.
"Jaz sem tudi sa to, da se postavi veš klopi v parku, in to na lepih senčnatih prostorih, tako da mladi ljudje psi poljubljanju lahko udobno sedijo."
la to ljudomilne in prijazne besede hofalo prirediti mladi ljudje potieij-
in sramežljivim fajmoštrom se je pa baje aoa jako pobesiL	_
Bledeti paniki od
infi odplujejo iz New Točka y Tmt la
MARTHA WASHINGTON

Iz
krogov. Orchard v ječo.
NOVI WARDEN ZAPOROV V IDAHO JE ODPRAVIL VSE PRIVILEGIJE JETNIKOV.
Znana priča proti coloradskim delavskim vodjem je imel do sedaj lepo življenje.
"TRUSTLY".
o	-
Boise, Idaho, 13. junija. Harry Orchard, ki je obsojen radi mnogih umorov, ktere je tudi pripoznal, ki je spravil prejšnjega governerja Steunenberga iz pota in ki je v procesu proti Haywoodu in Pettibone nastopil kot obremenilna priča in prisegal po krivem kar na debelo, da bi ©pravil oba obtoženca na vislice, je zgubil vse privilegije, ktere je užival v državni jetnišnici v Idaho. Orchard ne more biti rovnim baronom nič več korie-ten in zakaj ga to-raj tako lepo varovati? Drugi jetniki, ki dobro poznajo Orchardovo preteklost in ki niso hoteli imeti z njim nič opraviti, so se večkrat pritožili, da so ravnali z Orchardom tako lepo, kakor z nobenim drugim jetnikom, dasiravno je večkratni morilec. In ko je sedaj prišel novi warden je spravil Orcharda v čevljarsko delavnico, kjer bode prisiljen delati z drugimi jetniki. Dosedaj je bil v kuhinji.
Že dolgo časa se je pripovedovalo, da ravnajo z Orchardom v jetniSni-ri prav posebno lepo. Kot 'Tructly' se je veselil velike prostosti. Pasel je na v bližini ležečih gričkih živino^ ki je bila v jetnišnici. Konečno so bili nadzorniki jetniSniee opozorjeni od druge strani, kake prednosti uživa večkratni morilec, fiadi ali neradi so morali odločiti, de mora Orchard v zidove jetnišnice. Sicer se ni smel več potepati po tem sklepu po gričih, a vendar se mu ni godilo veliko slabeje, ter je imel še mnoge prednosti. Rezal je v kuhinji meso za druge jetnike. Seveda o tem delu ni zastopil nič in je samo lenaril, toda Orcharda vendar niso mogli držati tako strogo kakor navadne hudodelce ! Dali so mu celo posebno celico in posebno posteljo, dokaj boljšo, kakor so'one paznikov. Sicer je pa še vedno imel prednosti, kakor noben drugi jetnik ne.
Sedaj je prišel novi warden Snook, ki je Orcharda takoj postani v čevljarsko delavnico, kjer ee po potrebi delajo čevlji za jetnike in tudi popravljajo. Tudi je moral zapustiti svojo posebno celico in dobro posteljo ter se mora sedaj zadovoljiti s tako, ki se nič ne razlikuje od drugih jetnikov. Njegovo dosedanjo posteljo je dobil jetniški paznik Jensen, ki je izjavil, da je postelja izvrstna in da ne menja z nobeno drugo.
Harry Orcharda ee toraj ne godi nič bolje, kakor drugim obsojencem njegovega kalibra.
Palestinski raj v slabe j lučL
V Terrace Garden v New Yorku je bilo v nedeljo 13. t. m. drugo zasedanje letne konvencije ameriških Zio-nistov. Brala so se ponajveč sama poročila podružnih društev in potem pismo Otto Wartburga, predsednika Belzalet zavoda v Palestini. Wart-burg, ki stanuje v Berolinu na Nemškem, je pisal, da se izseljuje mnogo čifutov iz Rusije, Rumunske in dru-zih dežel v iztočni Evropi v Palestino, da bi odšli gladu in bedi. Tisoči drugih Židov so istotako pripravljeni se izseliti, a njih sredstva ne zadostujejo, ker hočejo vsi v Palestini kmetovati. V svojem pisma oposarja Wartburg tudi na težkoče, ki pričakujejo čifute v Palestini. Židje bi namreč radi kupili samo kaki! I sto akrov zemlje, medtem ko Arabci ne-čejo prodajati pod tisoč akrov — in tako z naseljevanjem ne bode nič.
Povečanje plače.
New Haven, Conn., 15. junija. Vodstvo New York, New Haven ft Hartford železnice naznanja, da je sklenilo s L jplijem svojim delavcem povišati plačo za 5 do 10%, oziroma plačevati zopet ono plačo, ktero je plačevalo, prodno se jo pričela kriza. Vsled tega bode imela sedaj družba vsako leto po $136,000 dolarjev večje izdatke, kakor doeedaj.
La mano nera.
Kralj organizacije.
POLICIJSKI ŠEF MESTA NEW HAVEN TRDI, DA ŽIVI TA "KRALJ" V NEW YORKU.
V New Yorku so prijeli Italijana Vicenzo Sabbato, alias Giovanni
BIVŠI NAPADL
"Kralj črne roke", kakor je imenoval Jerry Donehy, policijski šef iz New Haven, Conn. Vicenzo Sab-batota, alias Giovanni Bossi, je bil včeraj prepeljan v tombsko policijsko sodišče magistrata Corigan, ko je Donehy prisegel, da je Sabbato j optični begun.
Philadelphijo in od tam v New Haven, kjer je, kakor se govori, septembra meseca lanskega leta ustrelil Giuseppe Tucussota.
POTRES V JUŽNEJ FRANCIJI.
Marseille, 12. junija. Močan potresni sunek so začutili včeraj zvečer 15 minut po 9. uri po celi južni Franciji, posebno na Rivieri. V večjih krajih ni bil nikdo, kolikor je dosedaj znano, ubit in tudi hiše se niso podrle. Toda povsodi je zavladala velika panika in ljudje so bežali iz hiš, kar se je dalo. Tukaj in tudi v drugih krajih so se ustavile cerkvene ure in pobitih je mnogo oken. V Aix les Bains se je podrlo tovarniško poslopje j v mestu je vladala popolna tema, ker so se pretrgali električni toki in seveda je postalo vsled tega razburjenje še večje. V nekem malem kraju severno od Aix se je zrušilo baje več hiš, pri kterem je bilo pobitih mnogo osob.
Drugi sunek so začutili kake pol
Slavonia na varnem.
POTNIKI PARNIKA SLAVONIJE SO PRIŠLI DELOMA V GIBRALTAR.
V imenovano mesto jih je dovedel nemški p ar ni k Princess Irene.
POTNIKI MEDKROVJA V NEA-POLJ.
Gibraltar, 15. junija. Severonem-ški parnik Princess Irene dospel je s potniki kajite ponesrečenega parai-ka Slavonia od Cunard Line, ki se je na poti iz New Yorka v Reko razbil, semkaj. Vsi potniki, izimši šestih, (so potem popoludne nadaljevali svojo pot proti Neapolju.
Potniki ponesrečenega parnika
Južne republike. Castrova "mornarica",
OB NORTH - CAROLINSKEM O-BREŽJU SO ZAPLENILI NEKO LADIJO, KI JE BAJE FLIBUSTIRSKA.
Vest, da so flibustirsko ladij o Nan-ticocke vjeli, se še ne potrjuje.
PROTI VENEZUELSKI VLADL -o-
Washington. 13. junija. Tekom zadnje noči je došlo semkaj poročilo, ki pa še vedno pričakuje vladnega potrdila trgovskega oddelka, da je parnik "Nanticocke". ki je baje Castrove uporne mornarice, pri Bdentonu, North Carolina, carinska ladija "Pamlico" vjela.
Komisar vodoplovbe Engene Tyler Chamberlain od trgovskega od-
M aa ■ ■ »-m ■ ■ n
Policijski šef iz New Haven je naprosil newyorškega policijskega nadzornika v pismu, naj aretuje Vi-cenzota in povdarjal, da je ta izvršil več hudodelstev tukaj in v Italiji. "Njegov obraz vas bode spominjal na predsednika Tafta, toda varujte se, ker ima mož vedno revolver pri sebi", je pisal Donehy.
V soboto zvečer je zapazil detektiv Mihael Legeau iz glavnega stana na James in Oak St. v New Yorku nekega moža, v kterem je mislil spoznati Sabbatota. "Hallo Vicenzo," je rekel Italijanu. "Ze dolgo te nisem videL" — "Jaz tudi tebe
ne," je odgovoril Sabbato. — Oba sta šla nato piti v neko gostilno in tam je vprašal detektiv svojega "prijatelja", kako dolgo je že odsoten iz New Haven. Vicenzo je o-pazil sedaj, s kom ima opraviti in je skušal ubežati, toda detektiv ga je pobil a kolcesn na tla. V policijskem glavnem otann so identificirali Italijana za moža, ki jo bil od sodnika Newburger obsojen na pet let ječe, ker je 15. oktobra 1908 napadel nekega zdravnika na iz t. 13 uL Dva draga Troika, ki sta ae tndi udeležila napada, sta bila obsojena vsaki na sedem let zapora. Ko je bB Sabbato župoHau jo odpotoval v
ure po" prvem. Po nekterih krajih je bil močnejši, drugodi pa'zopet slabe ji.
Pariz, 13. junija. V severni Franciji je bila danes ob 5:15, 6. in 9. uri zjutraj čutiti več lahkih potresnih sunkov. Škode ni nobene, pač pa potres provzročil veliko paniko med preplašenimi prebivalci. Potres je bil v višje ležečih krajih in ne v bližini obrežja.
Potres v južni Franciji je zahteval večje žrtve. Ubitih je 64. osob in težko ranjeniti 100. Pot krajev je po-popolnoma uničenih. V St. Cannat, ki šteje 1200 prebivaleev, ni ostala ni jed na hiša cela.
NOVI QUEENSBORŠKI MOST V NEW YORKU. ki je bil izročen prometa minolo soboto.
I. Pogled na most iz Long Island City. — 2. Vhod na most za pešce na Long Islandu. — 3. Mostni komisar James W. Stevenson. — 4. Nad-uliČna železnica za zvezo s progo na 2. Ave. v Manhattanu. — 5. Mostič preko 1. Ave. v Manhattanu. -	.
Slavonia pripovedujejo, dd^je Slavonia plula z vso hitrostjo in sicer kljub meglenemu vremenu dalje proti iztoku, dokler ni zavozila na skalovje. Nesreča se je pripetila vsled morskega toka, kteri je parnik zanesel proti skalovju. Nesreča se je pripetila dne 10. t. m. zjutraj ob 2:30. Razvaline lepega parnika leže še vedno na pečinah kraj otoka Flores.
Nijednemu potniku ponesrečenega Cunardovega parnika se ni kaj žale-ga pripetilo. Tudi blago, ki je bilo last pothikov, so srečno prepeljali in prekreali na-"parnik Princess Irene. Potniki medkrovja so se prekreali na hamburSki parnik Bat&via, s kterim so odpluli dalje proti Neapolju.
ROJAKI, NABOCAJTS m NA "GLAS NABODA", NAJVEČJI IN NAJCSNBjfc DHTKKt
delka je zapovedal na podlagi njemu došlih poročil, da se napravi lov na "Nanticocke". Kakor je zvedel Chamberlain, je bil najet parnik "Nanticocke", da bi v Venezueli bivaj očim pristašem Castra pripe-Ijaval orožje in munieijo ali pa tudi Castra samega prepeljati v njegovo domovino, da bi se postavil na čelo upornih, s kterih pomočjo hoče sedanjega predsednika Gomeza vreči. "Nanticocke", ki je bila izdelana leta 1875 v Wilmington, DoL, je bila last do zadnjega tvrdke Kates ft Co. v New Yorku. Se ni dolgo tega, kar je prešla v druge roke.
Takrat je vozil omenjeni parnik med Norfolkom, Va., in različnimi drugimi kraji, ki ležijo ob Alber-marle, Noun d, N. C. Približno isti čas, ko je paremenila "Nanticocke" svojega gospodarja, je kupila agen-tura, ki je tudi posredovala pri prodaji "Nanticocke", dober parnik.
Razne novosti
iz inozemstva.
NEMČIJA JE PRISILJENA SVOJEMU PREBIVALSTVU ZOPET NALOŽITI NOVE DAVKE.
Štrajk vslužbencev ulične železnice v Petro gradu.
POLOŽAJ V PERZIJI.
Berolin, 15. junija. Finančno mi-nisterstvo, ktero je vsled ogromnih izdatkov za vojsko in mornarico v vedno večjih stiskah je bilo prisiljeno parlamentu predložiti novi pred-Iof fflede P^eČanja davkov v Nemčiji. Finančno ministerstvo ieli, da bi se davki povečali sedaj za letnih 140 milijonov mark in to namerava doseči s tem, da raspiše davke na dediščine, zavarovalnino proti požaru, delnice, dolžna pisma, lastninske Hstine in denarne nakaznice. Finančno ministerstvo upa, da se bode parlament zadovoljil s tem predlogom in da bode slepo potrdil vse, kar se mu predlaga.
Petropad, 15. junija. VsiuŽbenci tukajšnje ulične železnice so pričeti danes s splošnim štrajkom, da tako dosežejo večjo plačo in drugačno vreditev svojega vsakdanjega dela. Uprava uličnih železnic izjavlja^ da pod nikakim pogojem ne privoli v zahteve delavcev. Dasiravno so navedeni vzroki sedanjega štrajka pred vsem le gospodarskega pomena, je iskati glavne vzroke le v političnih razlogih, kajti štrajk so v prvej vrsti vprizorili socijalni denaokratje, kteri so hoteli pred vsem videti, kolik je njih vpljiv na delavstvo v Pe-
trograd*.
Petrograd, 14. junija. la A*tun se brzojavlja uredništvu lista Novo-je Vremja, da so pričeli rodovi ia Azerbejdžana z opustoševanjem raznih pokrajin v severozapadnej Perziji. Kakor se javlja, prišlo je tam do groznega prolivanja krvi, kajti bilo je 5000 ljudi ubitih. Tamoenje prebivalstvo je naprosilo ruskega konzula za pomoč.
Ta bris, Perzija, 15. junija. Večji oddelek ruskega vojaštva je včeraj odšel s strojnimi topovi v Urumijo in pokrajine, ki se nahajajo seveifao od imenovanega perzijskega mest% da stori konec tamošnjemu klanju domačinov po Kurdih iz rodu Sab-sevenov. General Snarski, ki je poveljnik ruskega vojaštva, j« sedaj naprosil da se mu pošlje novo vojaštvo, kajti vsled nemirov potrebuje sedaj v Perziji večje število ruskih čet, kakor doeedaj.
Vlade ugibljejo, da je oba parnika kupil ali Castro sam, ali pa j^. den njegovih zastopnikov. Kakor se širijo govorice, je prejšnji predsednik Venezuele kupil tudi še več dragih parnikov. Vsi ti se baje nahajajo na nekem gotovem kraju, da pre-peljajo Castra, kakor tudi orožje in munieijo na venezuelsko obrežje, kjer ga že njegovi pristaši čakajo, da se oborožijo za namenjeno revol-to.
Kakor pravijo zadnja poročila, ee nahaja Castro se vedno na Španskem. Od jedne strani se sliši, da hoče zapustiti Špansko in se napotiti na venezuelsko obrežje k svoji "mornarici". v
Oonarje v staro domovino
pošiljamo: m $ 10.36 ............ 60 kron.
20.66 ............ 100 kron,
aa 41.10 ............ 900 kron,
*a 102.76 ............ 600 kros,
za 205.00 ............ 1000 kron,
za 1020.00 ............ 6000 kron.
Postarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneake po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK 8AKSER OO, 82 Gortlandt St., New York, N. T. 6104 St Clair Ave., N. f Cleveland, Ohio.
_
Matija Smola.
f
...."In tako moj dragi me preganja moja smola že od nekdaj. Vrag Vedi, kako to pride, da se ne morem obračati v boljši družbi. Posebno pred pojedinami imam strašen strah. Če kroži kaka mastna omaka okoln mist, vidim že naprej v duhu, da jo bodem razlil. In, ko pride vrsta nanje. se strahu kar potim, posoda klo-poče v moji tresoči se roki, se zmaje, jar urno poprimem z drugo roko in —resnično, moje ljubke sosede nova cbleka plava v najlepši masti. Če pa enkrat tako, zame rabeljsko kosilo ali večerja mine, ne da bi razlil omake ali prevrgel kozarca, ali pustil pasti nož na tla, ne da bi stopil domačemu psu na rep ali »t neumestno izrazil napram hišni gospodinji, končno gotovo napravim kako neumnost, ca odidem osramočen. Prijatelj 1 Ne imenujem se zastonj Matija Smola! Komen est omen! Obesim se, pa bo adijo Matija Smola! Gotovo!"
"E. radi tega bi se jaz že ne obesil. Pa ne sprejmi vabila' Reci, da vi bolan."
"Sem že enkrat dal po svoji gospodinji raztrositi vest, da imam kolero. Nič ni zaleglo. Zvabil me je tisti suhi koncipijent Krese, da sem šel k Sodnikovim. Res, prijetno je bilo in globoko se oddahnem po večerji, da je šlo vse po sreči... Takrat pa menda sam hudič prinese stare tete Marte malega pinča, ki se mi zapodi pod noge. Uino se hočem ogniti šeenetu, pa kaj — smola je smola! Pritisnem » peto rep male pošasti ob tla, da je cvilila kakor dolenjska železnica Ponikvah. In, saj veš! Teta Marta ima tisočake, Sodnikovi so pa edini sorodniki. Kdor se pa zameri pinča. se zameri iudi teti Marti in njenim tisočakom. Tako urno sem jo pobral, da sem si ued vrat mi odščipail lep kos škri-ccv svoje nove, črne suknja ''
"Tudi jaz sem že slišal o tem tvojem najnovejšem junaštvu. Teta Marta se strašno jezi in pod tem pogojem ostane še pri Sodnikovih, te ne prideš ti nikdar več tja..."
"No, b tem mi je storila teta Marta pravzaprav veliko uslugo. Ali apropos, si že kaj izvedel o tem. da sem se ta predpust ženilf"'
"Hm!..."
' M)prosti. Pozabil sem, da te ni bilo doma. Torej, tčga še ne veš! Ros je, ženil sem se in tudi oženil bi se, j a kaj — sedaj je že vsa ljubezen adijo!..."
"Častitam! Kaj bi ti z ženko!"
"Imaš prav! Sam ne vem več. kaj mi je bilo in zadovoljen sem, da ostanem le samec — samo, če ne bi bil zri ciin nesmrtno blamažo lx>gatejši."
"To je seveda slabo!"
več kot slabo, to je — e. naj bo, kar fioče. Torej, kar naenkrat se zaljubim v plavola*o Pintarjevo Marc. Gotovo jo poznaš. Jako čedno dekletce je! Dostop sem imel v hišo starišev in zdelo sc mi je, da sem ji všeč. Da bi ji bolj ugajal, sem se račel skrbneje oblačiti, zvijal sem se krog nje, kadar se je sprehajala, skratka obnašal sem se zaljubljeno, kakor v dijaški!« letih. Znano ti bo-dt, da spada tu v našem mestu k hontonu napraviti zjutraj ob devetih pred hišo svoje izvoljenke kratko promenado. Če pojrleda kraljica tvojega srca skozi okno, se lepo in elegantno pokloni in pozdravi ter nekoliko vzdihni. Seveda sem tako delal in imel veselje, videti vsakokrat svojega angelja na oknu, ki se mi je ljubko smehljal. Neko jutro je pa bilo strašno blatno na cesti. Šel sem, aa bi varoval skrbno zlikane štiflete, na prstih in delal korake kakor petelin. Ravno pred hišo moje izvoljenke je bilo blato lepo snažno postrgate in nekoliko vstran uagromadeno v velik kup. Vesel sem bil te snaž-rosti, ker sem lahko krepkeje stopil nt da bi se oblati 1. Moj angelj je ravno gledal jako milostno name, ve-eel potegnem klobuk z glave, ga zavih t i m lepo v loku po zraku in — moja smola — pokrivalo mi smukne i/ roke in odleti naravnost v nagro-madeni blatni kup. Stal sem kakor okamenel. Klobuk je bil zarit v blatu in postal seveda neporaben. Nepokrit pa le ne bi rad šel nšprej."
' Pa vse to vendar še ni vzrok, da..."
"Prosim te pusti, da povem do konca. Torej jaz stojim in premišljujem, kar zaslišim nad seboj zvonko ir> veselo smejanje svoje oboievanke. I f na nasprotni strani ležeče kavarne pa jfe grmel smeh mnogobrojnih goltov v vseh mogočih glasovih in "aportel Sultan" zaslišim neki glas. Vatikanska doga človeške dolgosti pridirja, zagrabi izgubljeni klobuk z zobmi, leti k meni in se postavi na zadnji nogi ter me potreplja • prednjima tacama po ramah in mi tako slovesno izroči blata kapa j oči corpus <?eltkti. Kar ti tukaj z mnogimi besedami pripovedujem moj dragi, te je zgodilo v par trenutkih. Kakor pri-lrranjen sem stal in šele vsiljivost vftjufaega psa me je spravila zopet 1
nekoliko k sebi. Krohotajoče smejanje se je glasilo iz kavarne in ko pogledam z zadnjim, nežnim pogledom proti oknu, sem videl, kako si je ona mašila robec v usta. To mi je bilo pa že preveč. Jezno zagrabim klobuk in udarim z njim dogo po i osu. A mrcina ni razumela šale. Prime me za kravato, jaz pa se odtrgam in odbežim, vražja zverjad, par crugihJ psov in poulična mladina pa za mano. Priletel sem domov ves usapljen in pobit. Lahko si misliš, da je bilo moje ljubezni konec, posebno še, to sem pozneje zvedel, da je brez-rrčna in koketna moja oboževanka l cklicala vse svoje častilce na to uro v kavarno, da bi občudovali mojo promenado."
Iz srca sem pomiloval ubogega prijatelja, on si je pa ravnodušno prižgal cigareto in rekel odhajajoč:
"Vidiš, tako je! Ne kaže drugega, kakor, da se obesim. Pa kar sedaj grem domov in si potegnem vrv oko-vratu. Zvečer pa, da ne pozabiš je pri "železnici" ribja gostija. Tam se vidiva. Nazdar l''
Občutki obešenca.
Kako občutke ima obešenecT Do-sedaj tega seveda nihče ni vedel, ker naravno nihče noče* poskusiti in se cbesiti, da bi zadostil svoji radovednosti. Župnik J. T. Man pripovednje tako-le:
"O priliki severoamerikanske meščanske vojske so me kot ogleduba v Tort Barancas obesili in sem cele štiri minute visel v tej neprijetni legi med nebom in zemljo. Potem me je odrezal neki amerikanski častnik, ker me je držal za nepravega, kar je imel tudi popolnoma prav. Prvi občutek, ko so mi spodbili desko pod nogami, je bil, da je v meni parni kotel, ki se mora vsak trenutek razleteli. Vsaka žila, vsaki krvui prostor v meni se mi je zdel tako poln, da sem mislil, da mora dobiti kri kje kak izhod. V živčevju sem imel boleče čustvo, kakoršno še nisem nikdar prej ne pozneje občutil. Potem sem imel občutek eksplozije, ravno tako, kakor da bi izbruhnil vulkan. To mi je prineslo nekoliko olajšave in bolečinam je sledilo jako prijetno en«tvo, ktero bi rad še enkrat okusil. če bi ga lahko dosegel drugim potom, kakor z vrvjo okolu vratu. I-stoeasno se mi je pokazala mlečnobe-la Inč pred očmi; nato sem dobil v ustih tako sladak okus, kakor ga še nisem nikdar prej okusil. In za tem sem Čutil, da se gibljem in vem, da je ostalo vse drugo za menoj; slišal sem najslajšo godbo spremljano od fi>oč in tisočev glasov. Ko sem pri-^-el zopet k življenju, ko so me odrezali. sem imel zopet take bolečine kakor takoj skraja obešanja. Vsak poseben žive je imel sedež posebne bolečine in v nosu in prstih sem imel grozovite bolečine. Čez kake pol ure so ponehale, toda za vse zaklade Indije jih ne bi hotel še enkrat prestati.
Osem zapovedi o vedenju v cestnih železnicah.
1.	Imej pripravljen "groš" za ti-ket, da ti pred blagajno ne bode treba iskati po vseh 14 žepih drobiža, ker s tem zadržuješ za teboj čakajoče.
2.	Ne sili prav hitro v voz, inače lahko drugi misiijo, da si kje kaj izmaknil.
3.	Ne stegni nog o i sebe, ker nisi v cirkusn in tvoji sopotniki niso konji, ki bi skakali čez tvoje noge.
4.	Ne fiksiraj pred teboj sedeče ženske; to jo jezi; ne smeš pa fiksirati druge, to jo še bolj jezi.
5.	Pred sivo glavo moraš vstati, toraj ne samo pred plavo- ali črno-laso.
66. Ne drži časopisa tako na široko, da morata tvoja soseda tudf- s teboj brati. Mogoče' imata diugo politično prepričanje in bi vzeli tvoje ravnanje za terorizem.
7.	Ne gnjeti se na že polno klop. Če imaš pa veliko prostora, se nasprotno ne smeš na njej stegovati, kakor bi bila samo za te.
8.	Če hočeš na vsak način skočiti iz voza med vožnjo, potem si zbe-ri prostor, kjer kolikor mogoče na mehko odletiš.
Domače.
Zadnjič sem poslušal neprostovoljno na cesti sledeči pogovor dveh žensk:
"Ti, jutri dobimo obisk!'' "Tako, od koga pat" "Veš, moja prijateljica pride za nekaj dni."
"Kaj mi ne poveš — toda, saj imate samo eno sobo z dvema poste-Ijima in torej nimate prostora, kjer bo spalaf"
"0, ta bo ležala med menoj in mojim možem — saj se poznamo 1!"
Pavest a Finici in Fifici.
Težko mi je srce, o gospoda slav-i a, ali stvar mora na dan, kakor se je vršila. Torej, ako dovolite, sedemo iahko o mraku, o hladnem, poletnem mraku, v gosto, zeleno uto, prav ko bo nebeški cerkvenik prižigal po sinjem oboku zlate zvezdice in ko bom jaz tako poln večerne melaholije. Da jo pozabim, da gre spat ranjeno srce, vam bom povedal veselo in kra<t-kočasno zgodbico o dveh slavniii gospodičnah.
Prva je bila Finica, druga je bila Fifiea, prva črnolaska, druga piavo-laska, prva visoka in vitka, druga pa vitka in ne previsoka, prva rjavo-oka, druga sivooka, Finica je bila lepa, Fifiea je bila krasna, prva je bila — ali, dragi moj sosed, zdi se mi, da j t že poznaš, da že poznaš, ti dve božji stvarci. Da, da, imaš prav, tisti sta, ki sta včeraj leteli mimo Petrovega okna.
Finica in Fifiea sta bili prijateljici, neločljivi, vdani prijateljici. Zelo sta se ljubili in se radi imeli. Ako je Finico bolela glava, je bolela glave tudi Fifico, ako je hodila Finica po dvorišču z zateklimi rdečimi lici, je kar naenkrat stopila k njej Fifiea, in tudi ona je imela zatekla, rdeča •lica.
Ali kaj se vse nc zgodi na svetu, vprašam vas, kaj se vse ne zgodi!
Ne vem že, ali je bilo v ponedeljek, ali je bilo vto/ek; zdi se mi pa, da je bilo v sredo, izi sicer popoldne, ratanko sest minut pred peto. Finica in Fifiea sta sedeli za mizo in sta se gledali. Baš sta pozobali zavojček na-politank in sta se ravno z jezički ob-lizovali po škrlatnih ustkah. Ali v tem se Finica spomni:
'Ah, ah!"
Fica je debelo pogledala, a naglo zavzdihne:
"Ah, ah!"
Finica zameži, desnico položi na čelo, levico pa na srce in s turobnim, 1 let rešljivim glasom, ki bi omeČil tudi kamen na cesti in mu privabil sulze v oči, reče:
"Ah, ah, ah!"
Fifiea stori isto, njen glas je ih-tel, kakor bi oplakovala viteškega ljubca, padlega na polju slave:
"Ah, ah, ah!"
"Moje srce, moje bolno srce!" ponovi Finica.''
Črne lase ima in belo lice, oči pa ir,u gore kot hudičku," pravi Finica.
"Črne lase ima —" se je v naglici zmotila Fifiea.
"Kaj?" je vzkliknila Finica. "Črne lase T Kaj misliš na moj ide-alT"
"Zmotila sem se," se je prestrašila Fifiea, "oprosti, ti bom pa dala poljubček." "Še enkrat od konca!" jc velela Finica.
"Ah, ah, ah!"
"Ah, ah, ah!"
"Črne lase ima in belo lice, oči, pa mu gore kot hudičku."
"Rumene lase ima in rdeče lice, cči pa mu gore kot satančku."
"Včeraj sem ga videla, o, hitel je po cesti kot bog amor. Svetlih zmagovitih oči in jasnega čela, kakor bi mu sijala zvezda sredi obrvi" Finica je strmela v zrak in ves obrazek se jc zdel spremenjen in objet od lepega čara. Ali je že spregovorila Fifiea:
"Videla sem ga danes zjutraj, lit-jša, hej! Ponosnih korakov, kakor bi hotel vzplavati solncu za tilnik, je hitel mimo mene. Na njegovih licih so se razcvitale rože, in nad njegovim čelom je vzhajala jutranjica."
" La-la-la-la," je zapela in se za-?mejal£^ Finica. Plosnila je z rokami, skočila na noge in zaplesala okoli mize.
"Hejsa, hej, hej," se je modro zasmejala Fifiea. O krenila se je in stekla po nasprotni strani okoli mize, in že čisto v kotu, ki se je polagoma mračil in zagrinjal s svilenim, črnim pajčolanom sta se ujeli in poljubili.
"Moj ima črne oči, in iskre se i-rešejo iz njih.'
"V njegovih plavih očeh pa cveto sanjavi romantični cveti."
Zasmejali sta se in poljubili. Imeli pa sta obe živo-rdeče, škrlatne ustnice in mlada, zdrava lica.
* * *
"'Glejte si no," bi se začudila gospodična Finica in Fifiea, "kaj je vse na svetu^mogoče!"
Mislim, da je bilo v nedelju zjutraj, in že se je vzpelo solnce na sredo rt odre nebeške poljane, in v Ljubljani so peli > in zvonili šentpeterski zvonovi tako veselo, kakor nikoli. Dve ptici sta vihrali z zlatimi perot-mi proti Rožniku, in ves zrak je bil poln slave božje, solnčnih žarkov in sladkega ognja dekliških oči.
Prijateljici in gospodični Finica in Fifiea — pardon!
Nekaj sem se spomnil, gospoda slavna. *5nalo bi se zgoditi, da mi poreče ta ali oni mojih naklonjenih sosedov takšno ali enako besedo: "To ji vse lepo, moj dragi, Finica in Fifiea sta gospodični, da nič takih, ali vendar dovolite vprašanje, kaj pa sta Finica in Fifiea f Ali je Finies di-
jaček ali divjaček, ali je Fifiea le-karček ali pekarčekT"
Res, to sem pozabil. A čemu ne bi povabil gospodične Finice in Fifice v našo uticof
"Prosim, gospodični, prosim, ako je vama drago, sedita na mojo desno stran." Ali že se oglaša Finica:
"Veste, jaz nisem nobena gospo-c ična."
"Kaj pa ste" "Finica!"
"No, pa ste morda dijaček, ali •.saj divjaček."
"Tudi ne. Jaz sem jezna na vas." 'Zakajf"
"Zato, ker sem Finica, pa nič drugega!" mi zatrobi jezno na uho. No, sami ste slišali.
"A tu pa je gospodična Fifiea." "No, pa ste morda lekarček ali vsaj pekarček."
"Nisem. Jaz sem tudi jezna na vas."
'Zakaj t" "Ker sem Fifiea, pa ne mesar-ček."
"Da, da, ona je Fifiea, pa nič dru gega," zagostoli Finica. "Klanjam st!"
Ker je sneg bel in so črešnje rdeče, zato se je zgodilo v nedeljo zjutraj naslednje:
Finica in Fifiea sedita za mizo in molčita. Obe sta globoko zamišljeni, s pestjo si podpirata težki, misli polni glavici. Temno zardelih lie je lepa Finica, rožnonadahnjenih je kiagna Fifiea, zmedeni so črni lasje Finični, nervozno valujoči so plavi lasci Fifični, živo se utrinjajo rjave oči prvi prijateljici, motno se blešče •i ve oči drugi prijateljici.
Finica pogleda Fifico in se razjoka, Fifiea pogleda Finico in se tudi lazjoka. Obrišeta si solzne, čiste de-mante, na licih posušita biserni vrelec in se zopet zagledata druga v drugo.
"Ah, zaljubljeni sem!" plane nenadoma Finica, skoči pokonci, sklene roke in zaječi: "Ah, ah!"
"Zaljubljena sem, ah, ah!" za-kliče z vznesenim glasom Fifiea, poskoči na lehke noge, sklene roke kakor k molitvi in dahne: "Adonis!"
"Ali jaz sem v resnici zaljubljena," pravi skoro očitajoče Finica. "Ah, kako lepa jc prava, čista ljubezen! Oči vidijo nebesa odprta, in srce uživa nebeško blaženost." Stala je, in kot zamaknjene so ji bile oči, kakor bi gledala rajsko veselje.
"Ali jaz sem v resnici zaljubljene," odgovori Fifiea. "Visokf n nebeško lepa je prava ljubezen, in njena pesem mi doni veličastno in sladko na uho, o vse bajnejše kot zmagonosna tromba angela Rafaela. Moje oči gledajo vso nepopis.no krasoto vrta ljubezni, po katerem se iazliva rožna zarja."
"Ali jaz sem prav zares zaljubljena." se razjezi Finica in udari z nožico ob tla.
"Tudi jaz sem prav zares zaljubljena," zažvrgoli Fifiea in udari z loko ob mizo.
"O, kako je lep moj fant!" zapoje vsa očarana Finica Skodrane lase ima, plave očke, in visok je in tako zal." \ 'A moj ima tudi skodrane, rumene lase, plave očice kot modre zvezdice."
"Ni res, lažeš! Moj jt tak, a ne tvoj!"
"Ni res, lažeš! Moj je tak, a ne tvoj!" je prišlo kot odmev. "Povej, kako mu je ime!" "Ti prej povej, kako mu je ime!" "Moj je študent!" "Moj je tudi študenti" "Mojemu je ime Boštjan!" "Mojemu je tudi ime Boštjan!" Finici je vsa kri vzvalovala v glavo, in temno-rdeče je bilo njeno lice, kipelo je in se zalivalo s srdom, a njene oči so se kresale in žgale, in iz njih so plapolale iskre. S snežnimi zobki je zagrizla v napeto spodnjo ustnico in jezno je dihala.
Tudi Fifiea se je Itado, hudo razburila. Stala je pokonci, in plavi lasje so se jI vsuli čez čelo, a lice je ostalo bledo, in ni kaplja krvi ga ni pobarvala z rožnim leskom in v njenih očeh je tlelo; jezni žar se je nabiral v svetli zenici.
"Ti si predrzneš! Mojega fanta hočeš t"
"Ti si predrzneš T Mojega fanta hočeš t"
Stali sta draga ob drugi, oči v oči, in tak ogenj je dihal in vel iz obeh dekliških teles, da je v resnici pravi čudež, da se nista na mestu spremenili v pepel.
"Jaz ti napovem dvoboj!" je siknila Finica.
"Jaz ti napovem dvoboj!" je ponovila za njo Finica. "Na sabljice brušene!" "Na sabljiee brušene!" "Na ljubljanskem poljn pod Ju-rtževo smreko 1"
"Na ljubljanskem poljn pod Ju-leževo smreko!"
Prežimo sta se poklonili draga drugi in ločili z gnjevom v srcu.
Finica in Fifiea sta ae sprli in začeli sovražiti na smrt. V dvoboja si
stopita pred oči, in tam toe ima odločiti, katera bo živela in ljubila, a katera umrla in šla v hladni grob.
Vse to pa zaradi tega nesrečnega
študenta Boštjana.
* *
*
Zasijalo je tisto žalostno jutro, ko se je imela odločiti osoda dveh junaških, zaljubljenih devojčič. Finice in Fifice. Ali jutro je imelo zlat obroč okoli čela in stopalo je s srebrnimi nožicami po lokah in livadah.
Navsezgodaj je ostala Finica, si opasala brušeno sabljico in odprla duri. Na pragu sta jo že čakala njena sekundanta, vsak s sabljico pod pazduho in z obvezami in leki za prvo bilo, ako Finica pade v dvoboju.
Bila sta pa njena sekundanta — Čoki in Mavželj. Odpravili so se vsi trije proti ljubljanskemu polju, z bridkostjo v srcu, s srdom v očeh.
Korakali so po cesti, zatopljeni vsak v svojo misel Finica je potegnila iz žepa velik kos papirja, kjer je imela sestavljen testament. Tam je vse stalo zapisano, kdo bo dedoval po njej, ako ji neusmiljeno Fifičino jeklo seže v srce, ako ji hladna smrt ponudi roko. Še enkrat je vse prebrala in debela, svetla solza ji je kalila na pismo. — Zares, hudo je u-mreti v cvetu let, v prvi zori mladosti, ko se iskri čista rosa po velih ro-žaU Kako se mi smiliš, uboga Finica!
Ljubljansko polje se jt, že danilo in odpiralo velike svoje oči. Solnce je sipalo zlato po njivah in travnikih, ptice so plavale pod nebom in vriskale, kobilice so skakale in se postavljale v zelenih frakih, murni so žvižgali in mrak se je ženil v svoji škrlatni kapici. Samo Finica je šla žalostno — v smrt.
Prikorakali so do lepega gozdiča sredi polja, in evo, tam stoji Jureže-va smreka, ki je tudi čudovita in vredna vsega zanimanja. Lani je namreč nenadoma zacvetela, žlahtne gavtrože so se zibale po vejah in vrhovih, in vsi Posavei, ki so jo hideli, so se križali samega strmenja. Pričakovali so, da bo začela roditi šmarne petice in cekine, a ta up jim je šel po vodi, ker je neko noč prišlo dvanajst devic izpod zvona svetega Vida in je smreko dodobra obralo. Potrgale so vse gavtrože in jih dale svojim fantom, da bi jih bolj radi imeli.
No, Finica je prikorakala s svojima sekundantoma, Čokijem in Mav-željem, pod smreko, in glejte, njena sovražnica, Fifiea, se je že sprehajala gor in dol kot vojščak na straži, z bridko sabljico pod pazduho. Tudi ena je imela seboj dva sekundanta, in sicer sta bila to plemenita viteza, Zoki in Tavželj.
Finica in Fifiea sta se postavili v pozituro in zgrabili za svetli sablji-ei. Čoki je dal znamenje: "V parado."
Sablji sta švistnili in se zvonkim 1-rskom odbili druga od diuge, Finica je začela napadati svojo nasprotnico in jo v trenotku ovila z živo, bliskooko kačo; a Fifiea se je bra-rila imenitno. Letele so iskre od jekla, sablja se je odbijala od sablje, Finica je naskakovala z leve in desne, a do živa ni mogla svoji nasprotnici.
Dvakrat sta se že postavili nasproti in obakrat odstopili, ne da bi bila Finica ali Fifiea oblagodarjena z najmanjšo ranico. Srd se jima je kuhal po žilah, trepetali sta razburjenosti, da si ne moreta ohladiti jeze. Skočili sta tretjič / boj, vsaka s trdim sklepom, da rani nasprotnico in čeprav ji ponudi golo mesto.
Vzdignili sta sablji in si jo zasekali druga drugi globoko v vrat. — Zgrudili sta se na črno žemljico in \Toča kri je z rdečim curkom lila iz lan in vzela s seboj mlado življenje. ^ kamor se je potočila kri, tam je vzrastla iz zemlje visoka, bela lilija, svetla in čista. Tako sta ležali v senci lilij Finica in Fifiea.
Sekundantje pa so odšli v mesto
raznanit prijateljem tožno novico. * * *
Gospoda slavni, moja povest bi bila pri kraju, a zgodilo se je čudo: Mislil sem vam ponuditi veselo zgodbico, a tekom pripovedovanja me je prijela melanholija in mestu smeha imam na licih) studenec svetlih solz.
Nevarno drevo.
Gozdar: "Gospodje, svetujem vam, ne stopite ob nevihti nikdar pod topol, kajti doživel sem enkrat nekaj strašnega.'' Hribolazci: "Tako, je li treščilo t" Gozdar: "Še vse kaj hujšega! Spoznala sva se pri isti priliki z mojo sedanjo soprogo, ki je tudi pod topol pribežala."
t
V brivnicL
Gospod (k brivcu): "Brivec kaj vidim T Vi pljujete na milo in ma-žete potem mene po obrazu. '
Brivec: "To delam samo pri boljših ljudeh. Pri navadnih pljnjem kar naravnost v obraz."
Haramske skrivnosti.
V zadnjem času se je veliko govorilo o skrivnostih harema in trdilo, da obstaja vsa skrivnost v dolgočasju. To pa dobri poznavalci orijenta odločno zanikavajo. Aleksander Powell, bivši član ameriškega poslaništva na Turškem naznanja: Za mrežami harema orijentalskih ve-likasev se še vedno skrivajo temne skrivnosti, vršijo krvave tragedije in romani. Ker kljub vsej strogosti, s katerimi varujejo orijentalski veli-kaši svoje hareme, je še vedno dovolj lepih Turkinj ki rade doživljajo in delajo ljubezenske spletke. Jedna je sprejela vabilo k zajutreku, a se podala v mošeju, kjer se je sešla z nekim mladim inozemcem, ki so je preoblekel v Turka. Še bolj drzen je bil častilec neke omožene Turkinje, ki se je oblekel v žensko, in pod pretvezo, da hoče ogledati na prodaj po-nnjano hišo, prišel v harem svoje o-boževanke. V kaki nevarnosti se je nahajal, dogazuje dogodek mladega člana nekega diploma ti čnega oddelka v Kairo. Bil je lahkoživec, ki je strastno ljubil igro Polo. Na potu na igraini prostor sreča enkrat elegantno, egiptovsko lepotico, ki se je peljala na sprehod. Prvi dan goreči pogledi, drugi dan listki, ki jih je spretno metala lepotica iz voza in na ktere je kavalir odgovarjal s še večjo spretnostjo — kratko rečeno — čez nekaj časa je bil mladi diplomat brezupno zaljubljen v lepotico. V slepi strasti se je odločil k predrznemu koraku. Oblekel se je v obleko domačinov in se vtihotapil v harem, kterega gospodar v Kairu je bil znan kot jako strog in krvoločen. Nikdo ga ni več videl — in nobeno poslaništvo ga ni moglo reklamirati, ker je po orijentalskih nazorih neopravičen vhod v harem neodpustljiv greh in kaljenje hišnega prava.
Drugi primeri ljubosumne strogosti se čujejo tudi dokaj smešno. Ko je Sandov, znani zastopnik in propagator za telesno gimnastiko obiskal Turčijo, ga je pozval bogat TurČin, da naj poučuje njegove žene v telesni kulturi. Toda, kako se je to godilo? Prostor, kjer se je vršil poduk, je bil predeljen z železno mrežo v dva dela. Na eni strani je stal Sandov in kazal svoje vaje in na drugi strani so ga gledale več ali manj ltjps oči Turkinj; dva velikanska evnuha s golimi meči so pa varovali vsako njegovo gnbanje. Jako mučno je po turških nazorih tudi, če kaka lepotica potrebuje zobo-zdravniške pomoči. Sicer, soproga egiptovskega kedive, ki ima samo eno pravo ženo, se je pustila brez vsega druzega in brez težkoč zdraviti od zobozdravnika.
Neki amerikanski zobozdravnik pa, ki je bil vposlen v cesarskem haremu v Jildiz Kiosk pripoveduje, da so operaciji prisostvovala vedno po dva evnuha, ki sta vedno imela nabasane revolverje namerjene na zobozdravnika. Gotovo za zdravnika prav neprijetna situacija, ker v naj manjšem nesporazumu bi evnuha sprožila.
V poletnih mesecih se preselijo turške žene s svojimi gospodarji k morju in tam se zabavajo redno po več ur na dan s kopanjem. Lahko si je predstavljati, da se pri teh prilikah strogo straženje povspne do fanatizma. Mnogo imenovani, sedaj kot ubežnik na Angležkem živeči bivši tajnik in ljubljenec sultana, H-zzet paša, je pustil svoje žene kopati v veliki leseni kletki, ki je bila do polovice spuščena v vodo, da nikakor ni bilo mogoče kakemu možu, se kopajočim lepoticam približati. Toda od njegove letne hiše do obali je peljala pot ob vrtu nekega hotela, ki je bil dobro obiskovan od ptnjeev. Nekega lepega dne, ko so haremske dame dame mislile, da so neopazova-ne in se sprehajale ob obrežju, so zapazile na balkonu hotela nekega Rusa, ki jih je pridno fotografiral. Na njih klice so prileteli albanski kavazi šaha, namerili na Rusa in mu zapovedali, naj vrže fotografični aparat, plošče in vse drugo proč. RuS je skušal nekaj ugovarjati, toda v tem trenotku že počijo revolverji in aparat pade od krogelj zdrobljen na tla iz balkona.
Tako se govori
Na neki veteranski veseEei v malem mestu na Slovenskem se je izrazil neki možki napram lepi gospodični, s ktero bi rad prišel v pogovor:
"Kaj gospodična, da me vež ne poznate f Jaz. sem vendar mizarski pomočnik in sem prejšnji teden naredil pri vašem očetu pokrovček za stranišče!"
Čuden tek.
"Ali ste vjeli kaj mnogo rfbf" "Prav nobene! Vražji pes mi je vse črve poirf!"
Sovražnik žensk.
Stari in junaški general Helwi& ki je bil pod carjem Nikolajem L poveljnik trdnjave Duenabung, ni nič na svetu tako sovražil, V%ktir ženske. Vsacega srečanja s kako 2+» no se je skrbno varoval.
Nekdaj je povabil car poveljnika, da bi se peljal z njim in carinjo na sprehod. Toda Helwig je vljudno odklonil to čast.
"Še nisem tako star, veličanstvo", je rekel, "da ne bi mogel hoditi."
Toda car je ostal pri evoji zahtevi, in naslednji dan se je morsl vsesti poveljnik poleg carmje Aleksandre, ki si ni mogla tolmačiti nenavadno vedenje njenega spremijo« valca. General je bil strašno redkobeseden in neljubeznjiv in, ne da bi jo kaj pogledal, ji je vedno obračal hrbet.
Po paradi je hotel car Helwiga posebno počastiti in mu je rekel, da hoče na njegovem stanovanju piti s carinjo čaj.
General je bil vidno jako neprijetno presenečen. "Nimam nobene gospodinje, veličanstvo!" se je varjal, "star samec sem I"
"Zakaj se pa ne oženiš. Jaz vem za dobro partijo."
"Prestar sem za ženitev veličanstvo."
"Kaj prestar! Ce lahko jezdišveJS milj, si toraj tudi še dovolj mlad za ženitev. — Sicer te pa nočem prigovarjati k ženitvi, pač pa hočem piti pri tebi čaj. Prosila bodeva pač cesarico, da prevzame vlogo hišne gospodinje Idi in prosi jo za to!"
S težkim srcem se odpravi stari vojak, da izvrši povelje. Usodepolji večer pride. Miza je bila jako skrbno pripravljena in eesarica je bila napram poveljniku jako ljubeznjiva in mu točila lastnoročno čaj ter mu podajala pecivo. Pri slovesu mu je p<^ dala roko v poljub. Helwig se je premagal in storil, kar zahteva etiketa. Komaj pa sta ga zapustila visoka gosta, si je ne samo takoj izpral usta, ampak tudi takoj vzel gorko kopelj, menjal perilo in oblekel drugo uniformo. Potem je pustil svoje obleke sčistiti in razkužiti in vse sobe svojega stanovanja prekaditL Stol, na kterem je sedela cesarica, ps je dal drugi dan prevlečti z novo prevlako.
Po pravilih.
Neko društvo je slabo vspevalo, in zato so člani sklenili, da ga razpustl-j\ Po društvenih pravilih bi st moralo razdeliti društveno premoženje med ostale člane. Ker pa v blagajni ni bilo niti centa, seveda tudi nikdo nič dobil ni.
Ko so potem nekega vprašali, kako so razpustili društvo in razdelili denar, jim odgovori: "O, popolnoma po pravilih. Društvo smo razpustili in denar meni nič, tebi nič razdelili."
Dvoumno.
Kupovalec: "Slišal sem, da prodajate tukaj mastnega prašiča. Ali ga lahko vidim?"
Domač sin (zakliče v sobo): "Oče pridite brž ven, nekdo bi rad s vami govoril!"
, > * ' » f ;
Nezadovoljna.
Mož: "Sedsj sem ti v štirih tednih kupil tri nove obleke in drag klobuki"
Žena: "Da, nečavano, samo ea klobuk!"
Kito se je Vrčku godilo na potovanju v Ameriko.
(Humoreska.)	*
Slabo se je godilo krčmarju Vrčku t nekem malem krajo na Dolenjskem.* Bes je shajal, a to mn ni bilo dovolj. Hotel je postati premožen in porodila mc mu je v glavi misel, da bi odpotoval v Ameriko. Ta svoj sklep, ki mn je že popolnoma dozorel, razodene neki večer svoji ženi.
44 Le pojdi, ee mislil, da si napraviš kaj denarja. Pa kaj misliš v .Ameriki početi t"
"Lojzelnov — saj veš tisti, ki je iel pred petimi leti v Ameriko, mi je pisal, da tam gostilničarji lepe denarje zaslužijo. On ima tam tudi gostilno, kteri m pravijo saloon, in nasnsnil mi je, da jo proda, če pridem v Ameriko. Kar šel bom za par let, in ko pridem nazaj, bodem imel denarja kakor pečka."
"Če misliš, da bo prav tako, pa idi v božjem imenu. Jaz te nočem ovirati."
In odpotovanje je bila sklenjena stvar.
Drugi dan je bila nedelja in Vrč-kova gostilna je bila proti večeru preeej dobro obiskana. Kako se pa začudijo vrli Dolenjci, ko stopi debeli Vrček na mizo in naznani str-laečim gostom, da se mu na Dolenjskem več ne dopada in da odide že drugi teden v Ameriko. V to svrho naj spijejo dva sodčka pive na njegovo zdravje in njegov račun. To da kot odhodnico.
Različno so govorili ljudje o Vrčku in pridno so pili pivo, ki je bilo zastonj.
"Ni si dobro omislil" je govoril star možic. Predobro mu gre, pa si-1 L v Ameriko. Nakal tega pa jaz na njegovem mestu ne bi bil storil."
tŽivio Vrček! Le korajžno in po denar v Ameriko. Kaj bi tukaj, ko je vse vkup ena figa" je klicalo več mladih fantov, kterim se je dopadala krčmaijeva radodarnost.
"V Ameriko pravite, da greste. Veste kaj, jaz grem s Vam. Tistih dvestopetdeset goldinarjev, ki sem jih podedoval od strica, bode ravno za potovanje. Tu moja roka, drugi teden odpotujeva!" mu pravi notarski pisar Mlenik." Kaj bi tukaj kc ni nič zaslužka!"
In res so odpotovali na torek. Bili so štirje. Namreč Vrček, Mlenik, bivši občinski tajnik Veha, kteremu se tudi ni več zljubilo živeti v starem kraju in dolgi Jurij, Človek brez pravega poklica, ki ni imel nič za izgubiti. Dolgi Jurij je bil čuden človek. Velik, da bi lahko zvezde klatil in bil je vedno boljše oblečen. Ljudje so govorili, da je svoje čase študiral za "gospoda", pa mu je neka ciganka "naredila", da je pustil sveti stan in se zalumpal. Delal je kmetom raznovrstne tožbe, rekurze in pisma jim je pisal, kadar pa tega ni bilo, je tudi drva sekal pri Vrčku, ali kaj enacega delal. Za taka opravila mu je mesto plače dajal na razpolago svoj prazni pod, kjer se je dolgi Jurij ugnezdil. Za vožnjo mu je posodil Vrček, a pod pogojem, da mu bode moral delati v njegovi ame-rikanski gostilni vse potrebno.
Ti štirje so sedaj odpotovali in vaščani so jim voščili vse dobro ter se priporočali, naj jih ne pozabijo, ko pridejo nazaj kot bogatini....
V Bremenu odkažejo četvorici na parniku kabino v katero spravijo svojo prtljago. Nato se pa podajo na krov, .gledat priprave za odhod. Marsiktero brco morajo spraviti okorni možje, ker so mornarjem vedno na potu. Posebno Vrčku se je slabo godilo. Podili so ga od enega konea do druzega, dokler mu ni presedalo to vedno porivanje. Kolneč ae poda v kabino. Tukaj najde Mlenika, malenbolično zročega pred se. Polaščalo se ga je že tomotožje in mislil je na domačo vas.
"O!" je vzdihoval, "mari bi ostal doma ter zamakal kranjske klobase ■ kislim cvičkom. Kdaj dospemo šele v Ameriko in že sedaj mi je tako dolgočas".
Iz tega premišljevanja ga zmane Vrček. Klel je kakor Čič in se rotil, da do Amerike ne stopi več na krov. Vzel je iz svojega kovčeka steklenico dolenjskega vina, kterega je prinesel od doma ter povabil ie Mlenika na
"Mlenik!" mu pravi, "ne držite ae tako kislo, pri sedite k meni in pijte domače vino. Vino razveseli človeka in vi menda niste eden izmed najveselejiih. Jas bodem pa poaknail a vino splahniti brce in ječo, dobljeno aa krovu."
ieer ni poljubilo piti, povabilo.
"Sedaj pa pojdiva nekoliko na Kak" reče Vrček, ko je
"Mlenika kar stresne, ko pomisli, da nima pod seboj več trdne zemlje, ampak le deske in za temi globoko vodo. Tudi se je začel parnik že precej gibati, da se je bilo težko obdržati na nogah. Vrček, nekoliko opit, zgubi ravnotežje ravno pred stopnjicami, vodečimi na krov ter pade na trebuh. V prvem strahu misli, da ga je zadela kap ter počne na vse pretege klieati na pomoč. Mlenik, človek vsmiljenega srca, gre k njemu, da bi mu pomagal. Toda tudi njega počne gugati. še en sunek in vrglo ga je na njegovega debelega prijatelja.
"Za božjo voljo", vzdihne Vrček, "kaj vam pade v glavo, da se zvalite name in me greste tlačit."
"O!'* zaječi Mlenik, kteremu ni šlo v glave, da je tako hitro padel, mi smo gotovo že na visokem morju, po kterem razsaja nevihta."
"To pa vendar ni mogoče, saj smo komaj pred slabo uro odšli iz Bremena! Tako hitro vendar ne plujemo".
"Ja, najbrž ne bo drugače", odgovori Mlenik, ki je tresoč se ležal na Vrčkovem telesu.
"Pa vsaj vstanite, jaz se že sam komaj gibljem".
"Saj ne morem, ker je guganje tako močno, da se ne morem obdržati na nogah."
" Vraga 1" kaj mislite, da vam bodem celo življenje služil za blazino f Takoj se spravite iz moje osebe".
Mlenik slednjič le uvidi, da ima njegov prijatelj prav. Z veliko težavo se postavi na noge; toda, kd-inaj se mu to posreči, ga že nov sunek vrže na tla. Prestreže se na roke, da zgleda kakor kaka četvero-nožna žival.
Vrček, ki se je po celem telesu otiplje, in v svojo zadovoljstvo najde, da ni poškodovan, postane takoj dobre volje. Ko ugleda Mlenika v tako smešni stoji mu pravi:
"Kaj pa vi padate v enomer. Podajate se na potovanje, pa še par kozarcev vina ne prenesete. Kako se morete tako hitro upijanitil"
'Trezen sem, kakor podstrešna podgana, a kaj morem zato, če se ladija tako ziblje, saj sem vam že prej povedal, da mora biti na morju nevihta."
"Kaj nevihta, niti sapice ni. To bi bilo pa le čudno, da bi se ne mogel obdržati na nogah".
In dvigne se s težavo pokonci, toda komaj zadobi ravnotežje, ga že nov sunek vrže v tak položaj, v ka-koršnem se nahaja Mlenik.
Ko sliši slednji nov padec, se obrne in ugleda Vrčka, ležečega na vseh štirih.
"Sedaj pa vidim, da ni mogoče ostati na nogah. Kdo bo take sunke prenašal. To vrže tudi vola po tleh".
"Jaz sem tudi tega mnenja". "Sedaj je pa najboljše, če se priplezamo do stopnic, mogoče nas tam od zgoraj prihajajoči sveži zrak okrepi".
Mlenik pritrdi temu predlogu in oba hodita s pomočjo rok in nog po vseh štirih naprej. Med potoma pravi gostilničar:
"Tako potovanje po morju je res neprijetno. Kaj se je neki z našimi tpvariši prigodilo. Če sta ostala na krovu, jih je nevihta prav gotovo vrgla v morje."
A Mlenik ne posluša krčmarjevega pripovedovanja. Postaja mu vedno slabeje. Guganje parobroda mu premetava njegovo notranjost in imel je reko, njemu dosedaj popolnoma nepoznano čustvo. Bil je že tako slab, da ni mogel več odgovoriti. Tu ga vpraša Vrček:
"No Mlenik, kako vam kaj gre?" A Mlenik samo vzdihne na prav nenavaden način.
Vrček, ki si ne more tolmačiti njegovega molčanja, ga počne tolažiti: "No, saj tako hudo vendar ni, pojdite v kabino in vzemite iz mojega zavitka kaj jedil. To vas okrepča".
Mlenika kar groza strese, ko sliši Vrčka tako govoriti- Že sama misel na jed mu skoraj obrne želodec.
Vrčka pa to tolaženje prekine nekaj čisto nepričakovanega. Na gorenjem koncu stopnic se namreč prikaže dolg predmet, ki se s čudovito Htrostjo popelje po stopnicah navzdol in spodaj ležečega Vrčka za-jaše. Bil je nesrečni Veha, ki se s svojimi dolgimi nogami ni mogel več obdržati na krovu in hotel oditi v kabino. Slučajno mu na prvi stopnici spodrsne in na ta način zadobi čudni sedež na Vrčkovem hrbtu.
"Tristo medvedov in trideset kranjskih kač", zakriči leta, "kakina pošast pa jaže na menit"
Veha, ki kljub svoji čudni vožnji ne izgubi hladnokrvnosti, odgovori: "Jaz sem, jaz!"
"Sedaj vem pa ravno toliko, kakor
png."
"Nekdanji občinski tajnik Veha". "Kdo hudiča vam je pa dovolil jahati t"
"Ornimi, »"i >Maj dragi Vrtek, jas aem pri tem votojeno dete".
"Pa ne tako labak, kakor tak čr-viček. Stavim, da ste mi polomili par reber. Drago vas bo to stalo, če ste me pohabili s svojo ježo".
Veha se teh besed tako vstraši, da obsedi kakor okamenel na Vrčkovem hrbtu. Ta kriči, že skoraj obupan:
"Vraga vendar, spravite se že enkrat raz mojega telesa. Ali sfem zaklet ali kaj, da moram služiti danes celemu svetu za podlogo?"
Te besede vendar spravijo Veho, da odsedla. Vrček potegne globoko sapo v se, ko ga od zgoraj zadene druga nesreča. Neka premočena plahta prileti navzdol in pokrije nesrečneža, tako da nekaj časa nič ne vidi in ne sliši. Ob jednem pa pride strašno kolneč dolgi Jurij navzdol. Ta je, zavit v svojo suknjo in naslonjen na ograjo hladno nasprotoval gibanju parobroda. Premišljal je vse mogoče in koval zlate gradove v zrak, ko ga v teh naklepih) prekine nekaj nepričakovanega. Velik val butne čez krov in ga do kože premoči. Hotel je tedaj priti na suho in bežal proti kabini. Ker pa so bili stopnice, vodeče v spodnje prostore, preozke, da bi prišel komodno s suknjo skozi, jo jc vrgel naprej. To je bila ona mokra plahta, ki je padla na Vrčka. Jurij, slede svoji suknji, zagrabi pred vsem po nji, v katero se je pa nesrečni Vrček že tako zamotal, kakor muha v pajčevino. Ko Jurij ne more takoj pobrati suknje, potegne s silo in pri tem skoraj odtrga nogo nesrečnemu krčmarju. Vrček zakriči, kakor obseden, kar se pa izpod odeje le zamolklo čuje.
Jurij, ki skraja misli, da se hoče kdo njegovega okrinjala polastiti, začne vleči še krepkeje. Vrček začne sedaj rjoveti in Juriju se začne
svetiti zakaj se prav za prav gre^ Ko dospejo v Ameriko, je prevzel
Ko spozna Vrčkov glas takoj sklene to priložnost porabiti in krčmarja za neštevilna ponižanja in psovanja, katere je moral potrpeti, izplačati.
Dela se torej, kakor da smatra zavitega za tatu njegove lastnine.
Strašno začne razsajati in kletev in psovanje se zlije iz njegovih ust na dozdevnega tatu. Potem začne pod njim ležeči zvitek gnesti, pehati in suvati, kakor se masira v turških kopeljih; ko je gotov na eni strani, obrne že napol mrtvega krčmarja in začne znova s svojim delom. Med tem pa kriči dobro premišljene besede: "Čakaj ti vražji lopov, jaz ti hočem tvoje tatinsko poželjenje pregnati. Komaj stopim na ladijo, pa bi me že rad okraL Ti vražji lump ti. Čakaj, ko te jaz dovolj vstrojim, te izročim tvojemu kapitanu. Priporočil te bodem še njemu posebej in častitati si menda že sedaj nimaš. Tat, lump!"
Vrček spozna z grozo, kako strašno se Jurij moti. Napne toraj svoje zadnje moči in kriči, da ni tat, ampak pošten človek. Toda Jurij je prehudo zaverovan v tepež, da bi hotel slišati že itak nerazumljivo Vrč-kovo reklamiranje. Neprenehoma ga dalje obdelava in ne konča prej, dokler ne postane v notrajščini suknje sumljivo tiho.
"Čisto do smrti ga pa le nočem naklestiti," zamrmra Jurij zase, " čeprav bi ta kanalja to zaslužila; nobenega glasu ni več čuti, mislim, da za sedaj zadostuje."
S tacimi mislemi začne tresti svojo suknjo, iz koje pade končno pol-mrtvi Vrček. Hudo zdelan leži na tleh in se niti ne gane.
"Tako, sedaj naj te pa še kapitan nekoliko v roko vzame" govori Jurij, ki se še vedno dela nevednega, "le še malo počakaj, da ga pripeljem".
In dolgin se odpravi, toda ne po kapitana, ampak po vrč vode, ker nesrečni krčmar je bolj mrtev nego živ. Kmalu pride nazaj z neko skledo, napolnjeno z vodo, ki jo v omotici ležečemu zlije čez glavo.
In to hidropatično zdravljenje im«. lep vspeh. Kmalu pride Vrček nekoliko k sebi, a ganiti ne more niti z jednim udom. Neprenehoma ječi in vzdihuje, da bi se kamnu vsmilil.
VeLla, ki radi teme ne ve, kaj se godi, ampak sliši le kričanje Vrčka in neprestano klestenje, se opogumi, in ko postane nekoliko tišje, pride z gorečo svetilko bližje, ktero je prižgal v kabini In kaj vidi.
Tu leži nesrečni Vrček, kakor je dolg in Širok in nobenega glasu ni spraviti iz njega. Mlenik, pri kteremu je morska bolezen že močno napredovala, se nahaja ravno v naj-kritičnejem položaju. Slabost in smrtne bolečine ga obhajajo in pripravlja se ze popolnoma resno na smrt.
"Oh!" si misli z grozo, "ali se zadavim aam^ali me pa kedo drugi zadavi, kakor je ravno sedaj nesrečni Vrček sdihnil svojo ubogo duio pod morilčevimi rokami".
Mislil je z vso gotovostjo, da ae nahaja na ladiji par roparjev.
Potem ko Vaha ta kraj strahu nekoliko natančneje osveti, se svriB vrlo žalosten prizor. Jurij namreč uvidi, da js namesto tata, Vrfka tako hudo zdelal
"Kaj vraga, . Vrček vi ate?" vzklikne z naglasom največjega presenečenja, "pri moji veri, jaz sem vas imel za nekoga druzega. Jako mi je žal, da ste dobili po nedolžnem par batin".
"Morilec", vzdihne Vrček z umirajočim glasom in obrne glavo v stran. Prizor bi bil gotovo jako tragičen, Če ne bi v tem trenutku v kotu čepečemu Mleniku prišla morska bolezen k izbruhu.
,Pri tem novem šumu, povzročenem po Mleniku, dvigne Veha svetilka više in ugleda nekaj tacega, da mu pride slabo.
Jurij pa zagrabi polmrtvega krčmarja in ga nese v kabino, potem pa tudi skrbi, da dobista Mlenik in Veha pri morskih boleznih neizogibno posodico.
Nekaj časa gleda svoje tri tovariše, potem pa vzame iz Vrčkove založbe steklenico dobrega birinjevcai, najprvo sam pije in ponudi tudi krčmarju. A ta ga niti ne pogleda. Skelele so ga batine in da bi se Jurij tako grdo zmotil, ne verjame in sam pri sebi obljublja, da se bode nad Jurijem strašno maščeval.
Veha se prvi nekoliko popravi. Vzame od Jurija ponujeni brinovec, nekoliko odpije in ponudi tudi Mleniku. Tudi temu nekoliko odleže. Nato se vsi vležejo na postelje in lahno gibanje parobroda jih zaziblje v miren sen.
Dasiravno je bilo drugi in potem sleherni dan lepo vreme, Vrček ni hotel iti iz kabine. Zviti Jurij ga je potolažil, da res ni vedel, kdo je pod suknjo in Vrček mu je odpustil pod pogojem, da mu mora mesec dni dalje služiti samo za hrano. In stem sta bila oba zadovoljna.
Vrček Lojzeljnov saloon in dolgemu Juriju se pri njemu godi dobro. Tudi Vehi in Mleniku nič ne manjka in, če prideta kedaj v Vrčkov saloon, se menijo, kako je Vrčka preganjala v začetku potovanja smola. Hinavski Jurij pa obrne oči proti nebu in pravi, da mu je še danes žal, da se je tako grdo zmotil v Vrčkovi osebi.
0 žalostnem literatu in veseli gospodični.
"To je torej tisti znameniti dan, ko bo treba vstati s težko glavo in prigrizovati slabo voljo", je pomislil Ivan Svetel in planil pokonci. "Ampak, vse še ni izgubljeno, zakaj, zdi se mi, da me čaka še danes nekaj ve selega. Bogsigavedi, kaj! Morda zadenem glavni dobitek na srečko, ki je nimam, ali pa mi kak neznan mecen pokloni graščino in polno kad zlata. Bogme!"
Stopil je k umivalniku in natru-hal se za vrat mrzle vode, a v tem je Ivana Svetela potreslo sladko sladko čuvstvo. Zunaj v veži so se začuli koraki, in po njih je spoznal pismo-nošo. "Aha, mi je že pisala tista lepa neznanka! Je že gotovo",je mislil in prejel pismo . "Glej, pa mi le ni! Če me ne motijo oči, in zakaj bi me motile, mi piše stric. Ampak njegovih pisem me obvaruj sam sveti Boštjan in njegov patron!"
Hrabro je raztrgal ovitek in začel slovkati:
"Ne vem, kako bi ti rekel!" je stalo na vrhu. "Začetek ni slab," je pomislil, "zares ni slab. To da upati!" V naglici je letel z očmi po prijaznih vrsticah in le besede "ciganiš, zapravljaš, kvaartopiriš, sprida" so mu ostale na prvi strani v spominu. Začel je čitati pozorneje: "Če se mi precej ne vrneš domov, ti obesim bi-riče na nos! Kaj bi lovil v mestu slepe miši, pridi polje orat."
"Oho, je dejal Ivan Svetel, "oblo! Glejte si ga no! Če to ni arcganca, pa tudi osel ni laja! Zares, to je aro-ganea, ampak tale predobri strieko moj, naj si le zapomni! Še tožil ga bom nazadnje! No, da! Tisto ravno ne, da bi ga tožil, ampak eno mu bom zagodel! Pa ne na citre, in na klarinet tudi ne!"
Ivan Svetel se je oblekel in strmel predse.
"Torej tisti znameniti dan se je začel prav dobro. Na, mislil sem, da mi bo pisala kaka čudovita krasotka, kaka nepopisno zala zlatolaska, kaka neizrekljivo krasna plavica, da mi bo podala svojo ljubezen, svoje rožno srčece na zlatem krožniku. Namestu nje pa mi je pisal stric in me prav sirovo oemerjaL — Na, mislil sem, da se me spomni ta ali oni mecen, ki jih imamo v obilici, in mi ponudi: "Gospod Svetel, morda vam ^e ljub tale gradič! Morda imate rajši kad cekinov, ali pa če hočete mojo hčerko in grad in kad povrhu? No, to bi bilo," je rekel Ivan Svetel, '"res to bi bilo," je pritrdil in satrmel skozi okno v megleno, sivo jutro. "Namestu njega pa mi je pisal stric, da mi hoče obesiti na noa biriče." Stopil je po sobi eemintja in pogledal na steno, kjer je visela slika veselega starčka, U
igra zlatim ribicam na harmoniko.
"Dobro jutro bi ti voščil, ampak danes sem slabe volje. — Na, saj nazadnje bi vsega tega ne bilo treba. Nič čudovitih krasotk in zlatih' gradov, ali da se me je vsaj kdo spomnil s prijaznim pismom, ljubim pozdravom, s srčno besedo. "Da bi mi kdo rekel: "No, kako ste spali, že tako zgodaj pokonci, ali že gnezdijo kosi?" Vesel bi bil in brž bi bila slaba volja v kraju. Ampak tako! Sploh pa gre meni vse narobe. Če rečem o stvari, da je bela. postane isti treno-tek črna, če bi se rad zaljubil v kako gospodično, zbere že drugi dan drugega, če grem o polnoči kopat zaklad, mi ga je že drug tik pred nosom odnesel. Tako je z menoj, in res ne vem, če bi ne bilo bolje, da se obesim, ali pa vsaj na glavo postavim."
Natihoma in nagloma je odšel od doma. Zunaj je bilo vse mesto v meglah, v gostem sivem zraku, v vlažnih dimih. Umazan sneg po ulicah, mrzka neprijaznost na obrazih, Bitna tiladnost v očeh.
"Glej, glej, preteto babo! Da jo moram srečati! Namesto, da bi srečal prelepo in presrčkano gospodično, Mimico, mi prinese zlodej#to babo z njeno neslanostjo."
Res, nasproti mu je prišla zgrbljena starica ostrih oči in se priklonila pred njim:
"Dober dan gospod profesor!"
"Sakrament" je na tihem zaklel Ivan Svetel.
"Kaj pakaj moji fantje, ali so kaj pridni?" Starica jo imela študentke na stanovanju in je spraševala, kako jim gre v šoli.
"Vsi bodo najmanj škofje, če ne papeži," je dejal Ivan Svetel in hitel dalje.
"Ti presneta baba," se je jezil sam s seboj, "kakšen profesor sem jaz! Literat sem, ne pa profesor! Še biti ne maram kak zabit pikoder! Še enkrat naj me zmerja s profesorjem, pa jo grem tožit! Da, kaj res tako neumno izgledam, da me ima za profe sorja?"
Ivan Svetel je v skrbeh stresel z glavo in se odpravil dalje.
"Saj sem rekel, to je bilo danes že v drugo! Namestu lepe Mimice, ki se mi tako prisrčno prismeje, da bi jo vselej najrajše poljubil za njen smeh, sem srečal babo! Bogsigavedi, kaj me še čaka!"
Žalostno je šel svojo pot, a polagoma se mu je nekoliko razvedril obraz, zakaj v spominu mu je ostalo drago lice lepe Mimice in v srcu je nesel s seboj njene mile oči. Spominjal se je, kako ji je pravil na sprehodu čudovito lepo historijo o zaljubljenem pastirju in prijazni pa-stirici, kako je lepi deklici blaženo sijalo obličje, kako je vzklikal njen jezik, kako je zvenel njen smeh. —
"Sapristi," se je prestrašil Ivan Svetel. Strašno se je prestrašil, ves je pobledel in groza mu je sedla v pete. Tam mu je šel nasproti njegov krojač, kateremu je bil še dolžan za obleko. Mrzlo je gledal, zavijal nos v debelo suknjo in njegov obraz je bil poln jeze in kesa in neplačanih računov.
1' Pozdravljeni, gospod mojster, je navdušeno dejal Ivan Svetel in pristavil:
"Trikrat pozdravljeni!"
Gospod mojster je pokimal v pozdrav in se ustavil.
"Kako je vašo eestito zdravje, če je dovoljeno ponižno vprašanje," je hitel Ivan Svetel.
"Tako, tako," je odvrnil gospod mojster in se ni ganil naprej. "Po eni strani bo že, po drugi pa ne!"
"Vidite! Po eni strani bo že, po drugi pa ne! Kdo bi si mislil! Pa bo že tako res, kakor vi poveste." Zmajal je z glavo, poln sožalja in usmiljenja.
"Nekteri gospodje mislijo, da so gospodje, pa niso gospodje, ker —
"Že prav, to je res," ga je brzo prekinil Ivan Svetel. "Me že ščiplje, ti pretetec ti, me že, me že striže, ampak danes, ^prijatelj, sem srečal babo in stric me je ozmerjal, danes dobiš po nosu," je pomislil.
"Kako pa gospod mojster, ali je res, no, saj vem, da ni res, ampak slišal sem, da je gospa mojstrica na-dušljiva na jetrih. Vidite, kaj ne, kako so ljudje--"
"Gospod." je za vpil gospod mojster. "Gospod, ki niste gospod, mene ne boste, mene že ne. In pri priči mi plačajte, če ne vam drugi teden pošljem biriče za vrat!"
"Zdajle sem pa sliial, zdajle pa vem, bogsigavedi če ni slišala tistale bleda gospodična, ki gre na drugi strani! Morda je, morda pa ni! Babo sem srečal in stric me jc ozmerjal, in zdaj me ičiplje gospod mojster. Ampak, vse ie ni izgubljeno l"
"Oj-oj-oj-oj," je vzdignil Ivan Svetel, "torej vam še nisem plačali Kako morem biti tako pozabljiv! Ali zdajle — je dejal Ivan Svetel in potegnil prašno listnico is žepa, zdaj-le —
No, seveda, kako je imel Ivan Svetel dobre ofit Lahko bi se čudili, na dolgo in fooko bi ss fodffi. 8*
zmirom je zategoval "ali zdaj-le —" in kazal zazigranemu gospodu mojstru varno zaprto listnico, v duši pa je iskal, kako bi se izmotal iz te zagate, v katero je zagazil po nesreči. No, in njegove vrle oči so bdstro zagledale kosmatega psa, ki se je gnal! od Šentpeterske cerkve po cesti u-prav njima nasproti.
'' Gospod mojster, gospod mojster, '' je kriknil obupno Ivan Svetel, j rešite se, rešite se! Stekel pes! i glejte steklega psa!"
Skočil je dva koraka naprej, za njim gospod mojster, ga prehitel in j odpetal po cesti. Ivan Svetel je stal sredi ceste, a pred njim je tekla in se tresla debela suknja, dokler se ni| skrila za ovinkom.
"Presneto, sem ga že! Ampak vščipnil me je pa le, kar je naravnost —" Ivan Svetel ni mogel najti v hitrici primernega izraza opravičeni svoji nejevolji, in misli so mu zašle v drug tok.
"Saj sem rekel! Namesto da bi bil srečal blagohotnega gospoda u-rednika in ga malo potipal za srčno stran, da bi malo zasviral na srebrno stranico in bi on odprl srce, odprl roke, in bi mu jaz rekel tointo, a on bi mi potem posrebril, če ne celo pozlatil prstov — seveda, namesto njega sem moral videti gospoda mojstra! Fej, fej!"
Pljunil je, dvakrat, trikrat in šel svojo pot. Megla na hišahi in na ulicah, vlažen mraz na kosteh, blato in sneg.
"Tako-le se godi torej poštenemu državljanu, in res ne vem, čemu ciganim po svetu. Hvala ti, stric, za dober svet! Polje pojdem orat in h kmečki hčeri pridem v svate —"
Blodil je po mestu na okoli, in čimdalje, tem težje mu je bilo pri srcu.
"Pridem v svate, seveda, a kaj bi pač rekla Mimica? Mala, drobna, srčkana Mimica T"
Skoro se je že nehalo mesto, obcestni kostanji so bili vsi zaviti v srež, in vrane so krakale po vejah.
"Kako je vse pusto in dolgočasno in mrtvo," je mislil. Saj ni nika-kega življenja — saj ni zraka, ne luči, ne radosti!"
Odkril se je:
"Pozdravljena, brata!"
Iz predmestne žgan jamice sta se primajala dva pijanČka, gorečih lic, cvetočih nosov in plešočih korakov. Zasmejala sta se mu veselo in pri jazno, se objela okoli vratu in od hajala proti mestu.	S
"To sem dobro napravil," je pomislil, "zares". Ampak, meni ni nič bolj veselo pri srcu. Jaz bi hotel danes slišati nekaj tako veselega, kot da bi vriskali škrljančki, nekaj tako rdečega bi rad videl, kot bi cvetele rože, in nekaj bi rad okusil tako sladkega kakor ne vem kaj — Ali saj vem. da vsega tega zame ni na svetu, da zame ni sreče, ne veselja!"
Obrnil se je proti mestu.
"Saj res, obiskat grem znanca Stokarja," je sklenil. "Gotovo ima polno mizo in srebrne žepe, saj je nekaj napredel in navezal za mesečnik. Ampak fantek, to ti povem, danes boš umorjen! Začela bodeva s fiziko in nehala z metafiziko, in po Ciceru ti dokažem, da si osel —"
Sam s seboj se je pogovarjal in z rokami vihtel po zraku. In ko tako gre in gre, misli in misli, hud in zlojevoljen, mrkega čela, srepih oči — o, kako je nenadoma zazvenelo poleg njega! Zapel je cist, srebrn glasek, zažgolel je jasen in svetel smeh, kakor bi se odprlo nebo, kakor bi se vlila ♦ zarja izza obzorja, kakor bi žarki, smehljajoči se solnčni plameni planili izza oblačnib gromad in bi se razprostiralo zeleno nepregledno polje na vse strani, in v zlatem zraku bi za vri skal in zažvrgolel škrjan-ček. — In smeh je zvenel in med smehom se je oglasil zvonki glasek.
"Klanjam se, gospod Svetel! Eej, ali mislite res zmrzniti danes, da se tako zavijate v suknjo in gledate, kot da so vas ravnokar potegnili s križa!"
Ivan Svetel se je ustavil in pogledal v okno nad seboj. Tam je stala in se nagibala v mrzlo zimsko jutro prelepa gospodična Mimica, tista Mimica, kateri je povedal nekoč povest o zaljubljenem pastirju. Gledala je skozi okno v ledeni mraz skoro goloroka, v lahni poletni bluziei in se smejala, smejala. Ivan Svetel se je nerodno odkril in prikkmfl.
"Se klanjam, sladka krasotka, kako ste spančkalif Ali vas ne zebe v tem mrazu," se je hipoma prestrašil, "zakaj se ne zaprete v gorko sobo?"
Znova se je zasmejala lepa brinet-ka, drobna Mimica.
*' Ali se ne bi potrudili k meni, gospod Svetel, da ne boste zmrznili f Čaj bi kuhala in rožice močila!"
Žalostni literat si tega ni dal dvakrat reči in je smuknil v njeno sobico.
"Ali ste aami doma t Kje pa je gospa mama?"
"Mama? Ah, ne vami AH je Ha na Šmarno goro, če ni v Senklavžu."
"Če ni v Šenklavžu," se je za-veselil gospod Svetel in se oddahnil. Obrnil je oči k devojeici in znova ostrmel. Kako je bila lepa in sladka
gospodična Mimica! Temni oval se je obočil nad njenimi živimi, iskre-čimi se očmi na vsaki strani jasnega čela. a njena lica! Ivan Svetel je skoro onemel, tako je bil očaran. Njena lica so bila vsa v rdečih rožah, kakor da je mlada pomlad dahnila nanje in je zaklil cvet pri evetu.
"Kaj pa me tako gledate, gospod Svetel? Joj, nekaj vam imam povedati ! Ne vem, ali sem zaljubljena ali kaj. sice mi ne da miru. Časih mi ho6e kar v usta skočiti, in tako mi je gorko in prijetno; vi ne veste!"
"Res ne vem, Mimica. ali niste vame nič zaljubljeni? Jaz vas imam tako rad."
O, kako je mehko govoril gospod Svetel! In ko je tako govoril na srce nič hudega sluteč Mimici, jo je ta pretetec nenadoma prijel za Hea in jo poljubil prav na kipeče ustnice, ki so se mu zdele tako, kakor nevem-kaj. In ker so se mu zdele tako sladke kakor nevemkaj, ni hotel odmakniti svojih ustnic od njenih. Mimica je stresela z glavo, a ker ni vse nič pomagalo, ga je vgriznila. No, seveda, žalostni literat se je brigal za to toliko, kakor medved, ki ga piči čebela v smrček, kadar ji liže med iz dupla, samo oblizal se je z jezikom in prešel na drugo pašo. Tam sta bili še dve neobdelani rožni polji, Mimična lica, in ko jihi je pokril s poljubi, je najdel, da je njena bradica, drobna in okrogla, vredna daljšega obiska. Potem je poiskal njene oči, njen vrat in še njen tilnik.
"Saj me boste še pojedli," je vskliknila Mimica in se zopet zasmejala.
Ivan Svetel je pokleknil prednjo in začel poljubljati njeno ročico, a ker je škrjanček nad njim vriskal in se smejal vedno radost neje, 6e je žalostni literat ozrl znova na rože njenih lic in se vrnil zopet k njenim ustnicam, ki so bile sladke kakor nevemkaj. —
NAZNANILO.
V tisku je in v kratkem izide zanimiva knjiga:
"KRVAVA NOČ V LJUBLJANI".
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. Živa slika žalostnih septemberskih dogodkov v domovini 1. 1908.
® V isti knjigi izide tudi povest iz življenja ameriških Slovencev: "NAJDENO SRCE". Cena 40 centov. Za Avstrijo 2 K in se sprejemajo tudi avstj(ffee znamke.
Naročila se takoj sprejemajo pri: Jacob Hočevar,
S63 E. 73rd St., N. E., (15-G—15—7)	Cleveland, Ohio.
Iščem brata JANEZA ŠUKLJE. Doma je iz Bušinje vasi hšt. 40, Dolenjsko. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi n»> znani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Joseph Šuklje, 108 Frdta-rick St., Steelton, Pa.
Kje je JOSIP LUDVIK? Doma je iz vasi Boč, pošta Zagorje, Kranjsko. Prosim cenj. rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bom zelo hivaležen. — Anthony Sporčič, Nosapater, Miss.	(15-17—6)
Kje sta IVAN in MARTIN PLUT? Pred tremi leti sta bivala nekje v državi Iowa. . Za njih naslov bi rad zvedel: Frank Rauh, No. 713 Rhode Island St., San Francisco, Cal.	o	(15-17—6)
PRVA IN NAJSTAREJŠA SLOT. NOTARSKA PISARNA ▼ Olevelandu, O.
Prej:
ANTON KTiTNC in FRAN RUBS, sedaj: FRANK RU88.
6104 St. Olair Ave^ N. E.
Izdelujem vsa, v notarski posel spadajoča dela, kakor: pooblastila (Vollmaehten), pobotnice, dolina, odstopna, spredaj na, ženitovanjaka in kupna pisma, prepise, intabnla-cije, testamente, v
i k cm, nemškem in raznovrstne proinje v vojaških v ah itd., iztirjavam dolgove tukaj i* v stari domovini ter zavarnjem poslopja in pohištvo proti ognja.
Dajem svete ▼ pravdnik zastonj.
Za pravilno, točno in delovanje v notarsko joHh opravil se jamči.
Pisarna je odi dan in 9. are odprta. Ob jem od 9. de 12. ure
FRANK RTJSS, javni JOS. KOŽEN, vodja p lz v tU)
"GLAS NARODA"
(Slov«nlc Dally.;
Owned and published by the 8lov«nlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUI8 BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and eddrenes of above officers : 82 CortUndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leta.........1.50
04 leto za mesto New York . . . 4.00 M jx>l leta za meeto New York . . 2.00
*	Evropo za vse leto . . . . 4.50 m «• •« pol leta.....2.50
*	" " četrt leta ... . 1.75
•HJLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemSi nedelj in praznikov.
MQLA8 NARODA"
('♦Voice of the People") lamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvartltMmenta on agrc«i i wnU
Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Keimo, da se nam tudi pre)in)e vallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-
"GLAS NARODA"
88 Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Ob štiridesetletnici ta-| i bora na Vižmarjih.
"Dajte nam zjedinjeno Sloveni-jol" je klical oče slovenskega naroda dr. Ivan Bleiweis na vižuiarskem taboru zbrani množici, broječi 25 do 30 tisoč ljudi. Navdušenja za naša sveta narodna prava, polnečega tedaj slovenska srca, ni moči popisati. Kdor ši bi! navzoč na tem doslej največjem slovenskem zborovanju, čutiš še danes, kakšen ogenj je tedaj vzburjal naša samozavestna srca. Vse jc hrepenelo po skorajšnjem uresničenju resolucij, ki bo jih predlagali na taboru in vtemeljevali vneti govorniki.
"V spomin na nepozabni binkošt-ni porffedeljek leta 1869 sem se ohranil ogromni taborski lepak, navajajoč točke, ki so taborjani ukrepali o njih.
Govorilo in sklepalo se je: L O sredstvih, ki so neobhodno potrebni, da se ohrani slovenska narodnost, in to: L po zjedinjenju vseb Slovencev na postavni poti v eno kronovino z deželnim zborom v Ljubljani; 2. po uvedbi slovenskega jezika v šole; 3. po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani; 4. po uvedbi slovenskega jezika v urade. II. O napravi denarnih' zavodov v podporo kmetijstva in obrtništva" in osnovi lastnega zavarovalnega društva.
Dne 17. majnika je minulo 40 let, odkar smo taborovali na Vižmarjih. Ali so se v tej dobi izpolnile tamkaj sprejete zahteve? Razen točke H. smo Slovenci domalega tam, kjer smo bili pied štirimi desetletji. Ne čUL sg tajiti, da smo v marsičem sedaj celo na slabšem nego pred letL Narodno vprašanje se je pod znanim vplivom vlade in duhovščine pod vodstvom sedanjega ljubljanskega škofa Jegliča potisnilo v ozadje, češ, da ni na dnevnem redu. Kdor se čuti narodnjaka, proglašen je bil za "liberalca" in naj si je imel vero, kolikor jo je v vseh 12 členih. Namesto organizacije, naperjene zoper močnega sovražnika, delajočega na našo narodno pogubo, se je osnovala močna stranka, kteri je poglavitni namen: borba zoper brate, ne zoper tujce — te treba pustiti vedno. V volilnih proglasih njenih kandidatov se ne o-menjajo naše narodne zahteve^ sprejete na slovenskih taborih. Saj je ljubljanski škof Jeglič pred kratkim vzel v Kočevju tamošnjim Slovencem slovenskega duhovnika ter ga nadomestil z nemškim. In zakajf Da se prikupi vladi, ki zatira in preganja Slovence. Če slovenski rudar odslej ne bode niti božje besede več čul v materinem jeziku, se ljubljanski škof jako malo briga___
V vladni službi stoječa, je klerikalna stranka (imenovana tudi škofova ali šenklavška) vselej zvesto stregla še tako narodno-krivičnim vladam in ščitila v odločnih hipih njihove zastopnike. Za borno skledo leče — za razne osobne iu strankarske podpore — je izdala splošne narodne koristi (primeri: Cilli — fremdes Gebiet; oškodovanje slovenskega naroda o volilni prenaredbi; dve nem-škonacijonalni gimnaziji na Kranjskem; razna imenovanja itd., itd.). Složno nastopanje v raznih narodnih vprašanjih je onemogočevala ooobna in strankarska sebičnost.
Škofova stranka je postala tako zagrisena, da raje hodi s ilotw ako stranko, kakor da ki pomagala stranki, če je ista v premo-
či in bi skupno s "slovensko ljudsko stranko" lahko zmagala proti Nemcem. Pokazalo se je to pri zadnji volit vi v obrtno in trgovsko zbornico. Škofova stranka je imela v I. razredu samo osem glasov, ki bi bili odločilni Toda raje se ni udeležila volitev, kakor da bi pomagala slovenskemu naprednemu kandidatu. Tako je dobil slovenski napredni kandidat ravno toliko glasov kakor nemški in žreb je odločil za Nemca. Če bi dali škofovci svojih osem glasov slovenskemu naprednemu kandidatu, bi leta gotovo zmagal in važna postojanka v trgovski in obrtni zbornici bi ostala v slovenskih rokah!
Kar je trumoma zidal narodnjak, podrl je z drzno roko slovenski vladni sluga.
Vsem bode še v spominu, ko so se slovenski napredni dijaki in drugi Slovenci potegovali, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. Nekaj časa je vladala v tem vprašanju sloga med obema strankama, ker je škofova, vladi sicer vedno pokorna stranka sprevidela, da oškoduje in oslabi lastno stranko, če ne pritegne z naprednjaki.. Kak kruh pravičnosti se deli Slovanom v Avstriji t Ko je avstrijski cesar Fran Josip lansko leto praznoval š estdeset ietnido svojega vladanja, ko so slovenski klerikalci kot pravi, pokorni lakaji delali štafažo pri slavnostnem sprevodu na Dunaju, so nemško nadjo-r.alni vseučiliščniki dosegli, da se je zaprla dijaška kuhinja, kjer si je reven slov. dijak napolnil za mal denar svoj lačni želodec. Avstrija je slavila šestdesetletnico svojega vladarja, Slovani so kazali svojo resnično pa-trijotično-vdano mišljenje, slovenski in drugi slovanski dijaki so pa hodili s krulečim želodcem lačni po Dunaju, ko se je vse veselilo. Ven so^ih vrgli, kakor brezpraven naiod, ki ni za druzega, kakor prelivati svojo kri za Avstrijo, če je treba, ki ni za druzega, kakor molče pretrpeti ter davke plačevati. Tedaj je sprevidela klerikalna stranka, da gre lakom žvižgat, če se vsaj navidezno ne potegne za slovensko vseučilišče in se s tem zameri svoji diktatorinji nemški vladi. Ker se pa ta stranka ni hotela zameriti, je sicer delovala na videz z:. slovensko vseučilišče, a zahtevala, da se napravi tudi bogoslovno fakulteta. Napredna stranka je popolnoma opravičeno izjavila, naj se sprva deluje na to, da se dovoli juridična ii. modroslovna fakulteta. A s tem klerikalna stranka ni bila zadovoljna in skupno delovanje za dosego slovenskega vseučilišča v Ljubljani je bilo onemogočeno. Vlada se je veselila take "spretne" taktike ter jo pohvalila in ji milostno dovolila poljubiti bič, ki šviga po Slovanih 1
Ob takem neskladu je sostavno in vztrajno naraščala nemška moč, ka-žoča se ob mejah in vsepovsod med Slovenci. Ko je lani v jeseni priki-pela do vrhunca in je tekla nedolžna kri v našem stolnem mestu, smo menili, da je nastopil trenotek, ko se poravna razdor in se strnejo Slovenci v jedno, v narednem in gospodarskem oziru edino vojno vrsto, zmagovito nastopajočo zop^r tujstvo. Zal, da se naša nada še ni izpolnila...
In v teh časih, ko je cela Slovenija objokovala nedolžne žrtve nemške nasilnosti, je pisal ljubljanski škof dr. JegUč, da obžaluje nastop Slovencev ter zavračal na nje krivdo in se na ta način prilizoval vladi! Obsojala ga je cela Slovenija, ki je pa pozabila, da se je moral škof skazati na tak način hvaležnega vladi, po ktere posredovanju se je predlanskem škofu cdpisal davek čez stotisoč kron, medtem ko se BORNEMU KMETU ZA-RUBI IN PRODA ZADNJA KRA-VICA. Mogoče je veliko Slovencev tukaj v Ameriki, ki so vsled velikih davkov morali prodati zadnjo kravi-co in se podati vsled bede po zaslužku v Ameriko, a sedaj namerava priti isti škof, ki se je na tak način zahvalil vladi za odpisan davek, znašajoč nad stotisoč kron, kterega bode vlada seveda pridobila zopet pri SLOVENSKIH kmetih.
DOPISI.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni gospod urednik:—
G. Anton Trbovec, Vaš marljivi dopisnik iz Utah, mormonske države, bi moral biti navzoč pri nas v nedeljo, ko se je tudi v skalnem Rock Springsu delala reklama za mormonsko mnogoženstvo. Po uličnih vogalih so'pridigarji na vse neusmiljene načine zatrjevali, da so mormonci "od Boga" in da je njih vera prava, dasi se je šele John Smithu okolu L 1820 po Kr. sanjalo, da je imel več žen, nakar je sklenil ustanoviti vero, ki bi dovoljevala več žen in stroškov za preživljanje mormonskih duhovnov. Pa pravzaprav o mormoncih ni namen mojega današnjega dopisa, pa vendar naj omenim še nekaj lokalnih novie.
Rojakom v Rock Springs je Se dobro v spominu, da so se na No. 1 konji splašili. Rečem konji, ker konje ni nihče splašil, ker konji začnejo sami galopirati. Jaz sem bil priča tega prizora in morebiti tudi udeležnik ali pa celo provzročitelj, vendar mora vsakdo priznati, da je giešiti človeško : errare humanum est. No, konji so se konečno umirili, celo kovali so jih pozneje, dasi je bil Frank mnenja, da so kovači že mrtvega konja potegnili kvišku.
V tukajšnjo slovensko-angleško šolo se je zopet vpisalo nekaj nadarjenih slovenskih mladeničev, ki obetajo najboljše. Krepka volja in pridnost dovede do vztrajnosti.
Dne 22. maja je imelo slovensko podporno društvo "Trdnjava" štev. 10 S. N. P. J. veliko veselico v John Mrakovi dvorani. Veselico je nežni in močni spol obilo posetil radi fine zabave. Tu bi moral videti rojake, ki se prav po domače zabavljajo, prepevajo narodne pesmi, plešejo in pijejo vse v zmernosti in z vzglednim obnašanjem.
Prihodnjo nedeljo, t. j. 30. maja, pa je tukajšnja postaja sv. Barbare naredila lep korak naprej v društveni zgodovini. Blagoslovila se je ta dan nova društvena zastava, ki je v ponos vsem društvenikom. Zvečer pa se je vršila velika veselica s plesom, ki je vrlemu društvu prinesla potrebnega dobička v pokritje stroškov. Naj omenim še, da je isto društvo dobilo lične čepice za parado s slovenskimi trakovi. Enake paradne čepice bi priporočal tudi društvu sv. A-lojzija, ker stari, zaprašeni klobuki sc že iz mode.
Bliža se doba kislih kumar in žeja narašča. No, Rock Springs se radi vročine ne more pritožiti. Desetkrat na dan gre dež. dvajsetkrat posije solnce in tridesetkrat zatuli vihar.
Baje se bliža tudi lovska sezona. Naši jagri že brusijo nože in čistijo puške. G. urednik, če ustrelim na prihodnji "jagi" medveda, pa ga Vam pošljem s tacami, kostmi in kožo vred, samo ee se po expressu ne zgubi, ali pa če ga jaz ne ustrelim, tedaj ga tudi ne pošljem.
Kislih obrazov smo brali v cenj. listu Glas Naroda o nameravanem obisku škofa Bonaventure v Ameriko. Uboga kranjska maj kal Doma je že vse izsiljeno iz žepov in sedaj pridemo na vrsto še mi kot rezervne molzne krave v Ameriki. Glede prihoda ljubljanskega Bonaventure je v Rock Springs že vse mobilizirano. Fran Troha je dvignil svoj "šac" v "kevdru", kjer ga ima že več let spravljenega in ga pokopal nekje za ereekom, da bi ga "št.-viški duh" ne dobil v svoje prste. Kakor sem slišal, je pokopal "šac" opolnoči in naredil tri rise okrog, nakar je pljunil na vse štiri strani sveta, posebno proti Ljubljani, da se "šacu" ne more približati nobena peklenska ne posvetna moč. Šubicev Lovio je že obljubil, da najame godbo ob priliki prihoda znanega mu gosta, in Treko-vec je celo saloon krasno prenovil in okinčal, da se pripravi na dostojen sprejem.^— Pa dovolj šale. Vsi Slovenci v Rock Springsu se popolnoma strinjajo s člankom Rev. Smoleja glede škofovega pohoda v Ameriko, kakor tudi z uredniškim čla^Vnap Glas Naroda: "Ne v Ameriko, Bona-ventura", v mešetarske s vrhe!
Delo je tukaj tako, hm, mh. še precej dobro, razven na "cvajarju". Za svetovati pa ni sem hodit Rojaki so tukaj skor^sami čili Gorenjci iz Loke, Poljan, Hotavlja in okolice. Če prideš v našo naselbino, je prva stvar, ki jo opaziš, njih vljudnost in dobrosrčnost. Povsodi ti gredo na roke. O kakem "kranjskem" pretepu tu ni govora in se sploh nikdar ne sliši. Tudi podjetni so. G. Val. Stalik je dal popolnoma prenoviti svoj saloon ter bode urejen popolnoma moderno h. la Broadway, New York. Za 4. julija namerava prirediti zabavo, ko bode vse dovršeno.
Vaših naročnikov je v tej naselbini skoro sto. Povsod dobiš Icot prvi list Glas Naroda, kar je znamenje, da se ljudstvo za ta list najbolj zanima, kar vsak sam prizna.
"Gradnja" se v tej naselbini še ni podrla, druzih novic mi je zmanj kalo, toraj naj končam s pozdravom vsem naročnikom našega vrlega lista in vsem znancem v New Yorku.
Louis J. Pire.
Z bombami za svobodo.
Povest
is
Piše
Nike Ni«i4.
Jerebična jajca v otroških povojih. Na dunajskem trgu so bile jerebice zelo po ceni. Koj se je dognalo, da mora biti pri tem velika tatvina je-rebičnih jajc, katera se izvaljajo na Dunaju. Jerebična jajca se kradejo po ogerskih gozdovih. Trftici so prijeli v osebah dveh kmetic, ki sta prišli z vlakom na Dunaj in je vsaka imela dojenčka v povojih na rokah. Neki redar je kmalu spoznal, zasledo-vaje ju v hiši, kamor r'ut stopili, da je en dojenček izginil, in ko ga je iztaknil v omari, je videl, da dojenček ni drugega, kakor 600 jerebičnih jajc v otročjih povojitl
(Nadaljevanja.)
XXVII.
—	Pokazal si se pravega prijatelja. Reci mi, kaj naj storim za-te, da ti poplačam to, kar si storil zame, bimbaša, je rekel Husejn-beg Hakim-beju.
—	Storil nisem nič druzega, nggo dolžnost, ki me veže do prijatelja, je odvrnil Hakim-bej.
—	Tvoje prijateljstvo mi velja, več, nego bi mi veljalo prijateljstvo muta-serifa ali valije. A lpak bi ti izkazal dejanski svojo hvaležnost. Govori, kaj naj storim za-te 1
—	Za-se ne zahtevam nič, sicer pa boš imel prilike dovolj, da mi pokažeš svoje prijateljstvo.
—	Da čujem, bimbaša 1
—	Se li spominjaš, kaj sta se bila dogovorila z Nail-efendijemf
—	Da, boriti se hočemo za svobodo, ustavo in navadne pravice I
—	Dobro, in sedaj je nastopil čas, ko bo treba, da s svojim delom uresničimo te svoje ideale.
—	A kako?
Sedaj je major Hakim-bej ponovil vse ono, o čem sta že bila govorila Husejn-beg in stotnik Nail-efendi, dokler ni konečno prišel na majorja Enver-beja ter k svrta njegovega bega iz Soluna. Omenil je, da se tudi on — Hakim-bej — s svojo četo takoj pridruži Enver-beju, da so v njihovem taboru vse vojaške posadke v Solunu, Janimi, Drinopolju, Bitolju, Skopi ju, Trinzremu, Skadiu in vseh drugih mestih.
—	Mi smo močni in nas je mnogo, a ipak ne dosežemo nikakega uspeha, če se nam ne pridružiš ti. V tvojih rokah je pravzaprav osoda naroda in bodočnost države. Vidiš sam, da dares tujci zapovedujejo v naši državi; tu' moramo mi plačevati častnike in podčastnike ptujih držav, medtem ko si v Stambulu naše paše sicer polnijo žepe, ali zapovedujejo na zlatih vratih ptujci; medtem ko v Yildiz ELio-sku potom padišaha, ki se daja izrabljati kakor slepo orodje raznih favoritov — vladajo razni, od ptujcev podkupljeni skopljencL Gotovo je, da se stan bulski paši obrnejo do tebe in drugih begov iz tvoje soseščine. Govorili vam bodo, da je padišah v nevarnosti. Ravno Albanci ste bili vedno največja opora vsem sultanom.
resnici pa niti niste [»odpirali sultanov, ampak razne paše, ki so sultane goljufali ravno tako kakor narod. Podpirali ste korupcijo, nasil-stvo in reakcijo. Vendar tako trda, kakor sedaj, ni še predla nijednemu sultanu, nijedni vladi. V vseh deželah evropske Turčije ni niti enega polka, da bi se zamogla vlada nanj zanašati. Obrnejo se torej potem na vas Albance, ki ste že tolikokrat rešili nesposobne vlade in ki se vam je imelo že mnogo sultanov zahvaliti za svoj prestol. Obljubovali vam bodo zlate gradove. Posluževali se bodo vseh sredstev, da bi vas nahujskali proti nam. Bodi uverjen, da te bode tudi Selim-paša še prosil, da mu daš svojo hčerko za ženo.
—	Selim-paša ne dobi nikdar več moje hčerke, pa če bi me takoj napravil za velikega vezirja, je segel Husejn-beg Hakim-beju v besedo.
—	Umejem, da te je razžalil, in znam tudi, da držiš na svoje možtvo in svoj značaj. Ali jaz sem ti to le omenil, da se že v naprej pripraviš, je odvrnil Hakim-bej, ter nadaljeval:
—	Za-te me ne skrbi. A možno je, da dosežejo svoj namen pri tvojih tovariših, morda z obljubami, morda z grožnjami, kakor jim bo pač bolje kazalo...
Hakim-bej je za hip umolknil in se zamislil, a potem se je obrnil do Hu-sejn-bega z vprašanjem:
—	Koliko ljudi — namreč oboroženih mož — bi mogel ti spraviti na noge, Husejn-beg? Mislim namreč takih, ki bi bili pripravljeni iti na Bitolj in potem — če treba — dalje na Solun in Carigrad.
Husejn-beg je za hip pomišljal ter rekel končno:
—	Zadnjikrat sem jih spravil skupaj dva tisoč, ko se je šlo proti raji. Manje, mislim, da bi jih niti sedaj ne bilo. Seveda ljudje ne umejo niti kaj je ustava. Ne znam, kako bi se to ljudem razto Ima čilo. Uglednejši begi in agi so sicer prisegli, da se bodo borili za ustavo in svobodo, a ne znam, kaj porečejo, ko doznajo, da bi se imelo dati raji isto pravico z njimi. Potem je med onimi drugimi veliko takih, ki ne bodo hoteli ničesar čuti ne o svobodi, ne o ustavi. Kako pridobimo te ljudi, da se bodo z nami borili? *	- '
—	Kaj bi bilo, ko bi se ljudem reklo, da je padišah v nevarnosti in mu treba iti na pomoč?
—	O, bimbaša, to je izvrstna misel! Padišah v nevarnosti! Za padišaha so naši ljudje pripravljeni poginiti in na ta način spravim na noge
ne dva tisoč, ampak štiri tisoč oboroženih mož.
—	Dobro, Husejn-beg, potem stori tako!
—	A kam naj privedem svoje ljudi?
—	Korakaj z njimi na Bitolj; vse drugp pride potem samo ob sebi, mu je odvrnil Hakim-bej.
Potem, ko sta moža dogovorila še nektere podrobnosti ter določila kraj, kjer se ima Husejn-beg sniti z zastopnikom mladoturškega odbora za "E-dinstvo in napredek", se je Hakim-bej poslovil.
Vračal se je od Husejn-bega povsem zadovoljen, z uverjenjem, da je pridobil s tem možem neprecenljivo pomoč svoji stranki in stvari, ki jo zastopa. Če je poprej dvomil o dobrem uspehu začete revolueije, je bil sedaj nverjen, da mora izvršiti s sijajno zmago.
(Dalje piiMifl)
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim
Slovensko katoliško
a
podp, društvo
cs	=
sveteBarbar®

Za iQediqjene države Severne Amerike-Sedež: Forest City, Pa. kkorporirano doe 31. januarja 1M2 v državi
ODBORNIKI :
Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, T**™ I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:	|
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRANK KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Braž-dock, Pa.	,
FRANK SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
sodiščem v Ljubljani. Popadljivi pes. France Mikuš, samski delavec, stanujoč na Karolinški zemlji, ima popadljivega psa v oskrbi. Dne 29. marca t. 1. je šel France Vidmar ob pol 6. zjutraj na delo mimo Šusterje-ve hiše. Izza vrat, ki vodijo s ceste na dvorišče, priletel je pes srednje velikosti in je brez kakega vzroka po-padel Vidmarja v meča desne noge. Priča Neža Novak je potrdila, da je ta pes, ki je navadno brez nagobčnika, že večkrat druge vgriznil, ker so pa imeli škornje, jih ni mogel poškodovati. Sodiššče je Mikušu priznalo 10 dni zapora.
r Na piki sta ga imela. V Grobote-kovi gostilni na Bohinjski Bistrici sedela sta na večer 2. januarja t. 1. Viljem Kavčič, oženjen kavaraar in Janez Filli, knjigovez, oba iz Tolmina, ter mnogo govorila o lovu in obmejnih revirjih med Kranjsko in Goriško. Posebno sta se hudovala nad nekim šepavim lovcem z imenom Janez MlekuŠ iz Stare Fužine, ki je služil pri Juliju Muhru. Oba sta resno in opetovano zagrozila, da bosta Mlekuša v Gorah ustrelila, da bo crknil in ga ne bo več nazaj, če ga zasačita. Glede na razmere in težko služ bo gorskega lovca, se Mlekuš ni več upal v gorovje. Obdolženca pravita, da sta bila pijana in se na ničesar ne spominjata. Kavčič je bil obsojen na 6, Filli na 4 mesece težke ječe.
Uzmoviči .Delavec Matevž Lukan iz Ljubnega je prišel z nekim neznanim tovarišem o Log v Remškarjevo hišo. Ker ni bilo razen otrok nikogar doma, vzel je 3 klg. prekajene svinjine. V Filipičevi hiši, kjer sta dobila 4 v, sta vzela 5 klg. prekajene-ga mesa; v Blenkoževi gostilni je vzel par ženskih čevljev in jo s ceho popihal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Komaj 15 let stara služkinja Frančiška Košuta iz Podrage je izmaknila svojemu gospodarju iz žepa 17 K, gospodarjevemu sinu 6 K., v cerkvi v Branici pa voščeno svečo. Obsojena je bila na dva meseca težke ječe.
Prepir zaradi kapnice. Nekoliko vinjenega bajtarja Franceta Ajdovca je jezilo, ker je soseda Angela Preša v Cerkljah kapnico pometala izpred hiše. Jel jo je zmerjati, in ker ni znal svojega jezika tako spretno gibati kakor soseda, pograbil je smetišnico in jo s silo vrgel v nasprotnico ter jo zadel v levi bok in pri tem pokvaril levo črevnico. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Vstrajni igralci. Obdolženec France Jensterle, delavec iz Zgor. Soriee izpove, da je dne 13. marca popoldne v družbi več fantov igral v Jenster-lovi gostilni v Spod. Danjah celo nož, potem pa nepretrgano drugi dan popoldne in celo noč igro "edenindvaj-set'Te igre se je vdeležil tudi France Taler, posest, sin iz Spod. Danj. France Jesterle pravi, da je imel smolo pri igri, ter je zaigral in zapil vsega skup 26 K. Taler, ki je bil nekoliko pijan, je zapustil med 12. in 2. uro krčmo, tej pri tej priliki padel. Pred Peganovo hišo je zgubil denarnico z vsebino 60 kron. Vrnil se je v gostilno in za pečjo zaspal, jel jo tarnati, da je pred Peganovo hišo denar zgubil, ter prosil fante, naj mu vrne denar, kdor ga je našel. Obdolženec Jensterle je res pred Peganovo liišo denar našel, a si ga je pridržal. Spočetka je tajil, končno pa orožniku povedal resnico. Obdolženec, ki je škodo poravnal s tem denarjem, ki se je pri njem našel, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe.
Napadeni rudar. V Ribčevi gostilni v Gor. Jablani ci je bilo dne 12. aprila t. L več gostov. Naenkrat se zaČuje razgrajanje pred gostilno. Rudar Martin Poglajen je Sel iz gostilne gledat, kaj da je, ter je s potoma pobral krepelce. Na cesti naleti na Martina Lavriča, ki ga je pozdravil,
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik P. O. Box 95, Willoak, Pa. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forast City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 60T, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA NNRODA".
nakar mu je ta dal nekak zbadljiv odgovor, in ga vprašal, kaj dela tu in čemu so mu krepeljci v roki. Poglajen je les brez obotavljanja proč vrgel, nato pa nenadoma rudarski delavec Franc Lavrie iz Trbovelj skoči od zadaj na Poglajena in ga večkrat sune z odprtim nožem v hrbet. Dve rani od teh sta bili smrtnonevar-isL Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Paznika napadeL Andrej Vratič, pristojen v občino Kapele služi v Ljubljani za hlapca. Pri mestni mitnici Pod Rožnikom ga je ustavil ta-mošnji užitninski paznik in mu naložil 1 K 20 vin. kazni. Vratič tega zneska ni hotel plačati ter je pognal konje z vozom naprej. Paznik je ustavil konja, a obdolženec ga je s silo odrinil od voza, ga udaril sirovo po obrazu ter sunil v rebra. Nato je še vihtel vozno vago grozeč mu: "boš videl, kaj je štajarska kri." Obdolženec, ki dejanje priznava, bo sedel 2 meseca v težki ječi.
Nagla smrt je zadela 60-letnega 41 Antona Logarja z Rakeka. Bil je v gostilni na Uncu. Ravno je prodal svoje posestvo, in začeli so pisati pogodbo. Logar nekaj je, kar naenkrat mu je pade vse iz rok, in obstane mrtev. Sodi se, da ga je zadela kap. Zdravnik je bil takoj poleg, pa mu; ni mogel nič pomagati.
tako nesrečno, da mu je koj odtekla vsa kri.
HRVATSKE NOVICE.
Novo korno poveljstvo
ustanoviti v Dubrovniku
nameravajo
BALKANSKE NOVIČK
Čez 100 let prizaal zločin. V Dar-manesti na Bolgarskem je nedavse umrl nek Simon Magister, star 129 let. Na smrtni poučiti je izpovedal, da je pred 100 leti s sekiro ubil svo-jo zaročenko in njeno truplo sežgal, da bi izbrisal sled zločiua.
Izlet Srbkinj na Slovensko. Bel-grad, 29. maja. V drugi polovici meseca junija pride v Ljubljano okrog 30 gojenk belgradskega ženskega učiteljišča s svojimi profesorji in u-čiteljicami. V Ljubljani ostanejo eden ali dva dni. Iz Ljubljane gredo v Postojno, da si ogledajo slovečo Po-stonjsko jamo.
RAZNOTERO STI.
Nesrečna družina. Ena prvih rodbin v Temešvaru, -Tedesehi, je tekom nekaj mesecev skoro popolnoma izumrla. Xajprvo je umrl glavar družine komercialni svetnik Ivan Tedeschi; par dni potem je dohitela smrt najstarejšega sina Karola, ko s«' je nahajal v Kairu na znanstve-
nem potovanju; nedavno je umrla Zopet nesreča s puško. Iz Cerkni- h-erka dr Barbara Tedeschi, ki je ce se piše: Ponesrečil se je 161et- prva kot fangka na 0gerskem dosegla ni Anton Vičič, Izstrelil je puško,, doktorat filozofije in je bila ravnateljica na višji dekliški šoli v Tren-Činu; sedaj pa je v Budimpešti umrl v 33. letu starosti drugi in zadnji sili, odvetnik Herman Tedeschi. Ostala je pri življenju edino še nesrečna vdova oziroma mati.
Uresničene sanje. Posmehujemo se sanjskim razkladalcem, ki so le nekaka reklama za brezmiselno loterijsko igro, s katero molze država ravno iz najrevnejših slojev trdo taalnifr-ne groše, ker jih ne smatramo več kot nekdaj, od boga ali od kakega božanstva vdahnjene oznanjevalke sreče ali nesreče, marveč si jih po modernem znanstvenem napredku naravoslovja razlagamo lahko popolnoma naravno.
—	Faktum pa je, kar je ravno do-vedlo lahkoverne ljudi do fantastičnih izvajanj sanj, da deluje človek v sanjat* včasih veliko intenzivneje kot v življenju in da vidi in napravi v sanjah stvari v časih tudi popolnoma naravnim potom, katerih bi sicer ne videl in tudi ne izvršil. Angleškemu vlivatelju svinca Weatsu v Briatolu se je sanjalo, da je popravljal streho neke cerkve. Imel je poleg sebe kmee stopljenega svinca. Nakrat se mm vsled neprevidnosti lonec prevrne in svinec se zlije po strehi in pade M velike visočine na tla. — Ko pogleda Weats na tla, opazi začuden, da se je svinec med padcem oblikoval v lepe krogljice. ki so se popolnoma utrdile.
—	Ko se je v jutro prebudil je začel razmišljevati. kako bi se delo olajšalo, ko bi se to dalo uresničiti. Stopil je lonec svinca, in ga pustil kopati s višine 60 m. In rea so se napravile na tleh lepo oblikovane svinšens krogljice, kakršne se le danes rabijo kot lovska zrna -v ln^lilevilni množini. Mož si je vzel na to patent, in v kratkem obogatel.
ki je bila že dalj časa nabasana. Razneslo je cev in Vičiču odbilo levi palec, kazalec pa zelj poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljui>% ljano.
Umrl je na Žagi, 27 m. m., v 92. letu svoje starosti Frar.c Žagar. Pokojnik je bil obče čislati. Od leta 1S50 je bil več let župan vso~a Bovškega.
Umrl je osestnik v Žgornji Šiški s'. 16 Ivan Rojina.
Gad je ."»ičil na rok: dne 26. maja Marijo Molek na Vrhniki ko je nabirala drva. Hitra zdravniška pomoč je zabranila nevarne posledice.
Vodovod za Brezje in Mošnje.
Zgradbo vodovoda za Mošnje in Brezje je oddal Jež'»l!»i odber tvrd-ki G. Rumpel, katera prične z del< m že te dni. Vsa naora\a mor.i biti do jeseni gotova. Imen >'»na tvrdka je zgradila tudi radovljiški vodovod.
Umrl je v Ljubljani Riliard Frever, poštni nadkontrolor.
PRIMORSKE NOVICE.
Potres. — Dne 27. maja zvečer ob 11. uri 28 min. se je pojavil na Goriškem zemeljski potres. Čutili so ga v Kanalu in v Levpi. Bil je valovit v smeri od zahoda proti vzhodu in spremljalo ga je podzemeljsko bobnenje. Bil je tako močan, da je v Kanalu mnogo trdno spečih vzbudil
Umrl je v Trstu zaveden in delaven Slovenec Slavko Orel, bivši pevec društva "Školj" v Šmarjah, "Slov. pevskega društva v Trstu", član Čitalnice pri sv. Jakobu in odljčen pristaš Narodne delavske organizacije.
ŠTAJERSKE NOVIOE.
V pijanosti samega sebe zaklal. —
V Gradcu je bila neka družba pri pivu zelo razposajena Č'an te družbe je hotel predstavljati mrtveca, ter se je zabodel s kuhinjskim nožem
MJAKI, NABOČAJTB "GL1S NARODA'
imKfJil
KA
Jup$lovansk
Katol. Jedmrta.
dne 24. januaija 1901 v državi Minneaote. Sedež v ELY, "MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. 434, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERZlŠNTK, L. Box 383, Rocks Spring, "Wyoming
Blagajnik: IVAN GOV2E, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI :
I
AfXXJZIJ V IK ANT, piedsednik nadzornega odbora, cor. 1C. Ave. & <F«obe Street, South Lorain, 0.
IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. MTTTAFJ, KLOBUČAR, ILL nadzornik, 115 — 7. Street, Calumet^ Michigan.
POROTNI ODBOR :
IVAN KERZlSNXK predsednik porotnega odbora, P. 0 Box 138, Sardine, Pa.
IVAN N. QOSAR, H. porotnik, 5312 Bntler St., Pittsburg, Pa. IVAN MKRTTAR, HL porotnik, Box 95, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St, Joliet, m.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatvo na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani kiajevnih društev Jednote ali posameznikov naj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlSNIK, Box 138. Burdine Pa. Pri jani morajo biti vsaki natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iz urada glavnega tajnika J, S. K. Jednote.
A ■wiiiiiiil štev. 131.	Ely, Minn., 1. Junija 1909.
ZA MESEC JUNIJ 1909
i
Za umrlega brata Ivan Mestnika cert. 7823 član društva sv. Alojzija it. 78 v Salida, Colo. Umrl dne 7. aprila 1909. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 30. dec. 1907.
Za umrlega brata Matija Košorog, člana društva sv. Jurija št. 49, v Kansas City, Kans. Umrl dne 14. aprila 1900. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 25. junija 1907.
Za umrlega brata Josipa Verderbar, cert. 4588, člana društva sv. Jožefa št. 23 v San Franeisoo, Cal. Umrl dne 4. aprila. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 25. junija lete 3906.
Za umrlo Marijo Tu^er, cert. 8722, članico društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Umrla dne 12. aprila 1909. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500, k Jednoti je bila sprejeta dne 1. jan. 1906.
ZA SLEDEČE BOLNIKE KJTERI SO BILI PLAČANI A NE
SE ASESANI:
Jurij Kralj, cert. 802 čla.i društva sv. Cirila in Metoda št. 9 Calu-meth, Mich., $60.00. — Anton Barbič, cert. 4015 član društva "Sokol" it. 38 r Pueblo, Colo., $15.00. — Florijan Rihtaršič, član društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., cert. 4203, $340.00 odšel v staro domovino.	,
John Stare, cert. 3313, član društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. $55.00. — Josip Hočevar, cert. 6227 član društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. $20.00 — Fran Ucman, cert. 3334 član društva ^v. Alojzija št. 31 v Braddock. Pa. $40.00. — Jacob Zabukovec, cert. 1814, član društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. $80.00. — Simon Skufca, eert. 1859 član društva sv. M. Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. $80.00. — Pavel Mič, cert. 5628 Član društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. $60.00. — Lovrenc Pečarič, cert. 6958 član društva sv. Ime Jezus, št. 25»Eveleth, Minn. $125.00. — Josip Arko, eert. 5366 član društva sv. Jožefa št. 30 Chisholm, Minn. $70.00. — Matija Rogina, cert. 1123, član dr. sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal. $80.00. — Alojz Vidmar, cert. 9989 član društva sv. Mihaela št. 40 Claridge, Pa. $240.00. — Anton Znidar-iil, cert. 644 član društva sv. Barbare štev. 3 v La Salle, HI. $60.00. — Andrej Spoljarič, cert. 10098 Član društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wa&h. $260.00. — Stefan Stošič, cert. 7197 član društva sv. Alojzija št. 56, Superior, Pa. $40.00. John Ravnikar, cert. 1491 član društva sv. Jožefa št. f Sparta, Mine. $100.00. — Martin Oberman, cert. 5915 Član dr. "Sokol" št. 38 Pueblo, €olo $2235. — Franc Lampič, cert. 831 član dr. ev. Cirila in Metoda št. 9 Calumet, Mich. $40.00. Jernej Šinkovec, ccert. 6519 član društva sv. Janeza Krst. št. 37 Cleveland, O. $60.00. — John Perko, cert. 4044, član dr. sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. $70.00. — Peter Conedan. cert. 7836 član društva sv. Barbare št. 38, v Roslyn, Wash. $60.00. — Franc Rožanc, cert. 3393, član društva sv. Jožefa it. 53 v Little Falls, N. Y. $80.00. — Jakob Prestopnik, cert. 3385 član društva sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. $100.00. — John Moleč, oert. 7751 član društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. $20.00. — Josip Zgonc, cert. 3911 član društva sv. Alojzija it. 36 Cone-maugh, Pa. $5.00. Martin Kerkovič, cert. 10588 član društva sv. Petra it. 50 Brooklyn, N. Y. $20.00.
OPOMBA!
S tem asesmentom sem razposlal forme za šestmesečni račun, zatoraj prosim vse gg. tajnike krajevnih društev da mi te račune točno izpolnijo in pošljejo v moj urad ne kasneje kakor do zadnjega meseca junija, to je važno, pri računih posebno pazite da poravnate vso pristopnino.
Z bratskim pozdravom
T>EO. L. BROZICH, glav. tajnik.
-o—o-
PRI8TOPILL
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, HI. Lovrenc Zupančič, 1)976 eert 11587, Jožef Randič, 1878 eert. 11588, Frank Rajer, 1865 eert 11080,. Jožef Jurievič, 1865 cert. 11590, Anton SkvarČa, 1882 eert. U691, vri v I. raz. Društvo Šteje 57 članov.
V	drattvo av. Cirila in Metoda it. 9 v Calumet, Mich. Nick Jelič, 1885 eert. 11502, John Požek. 1891 eert. llfiflS, Jožef Bahor, 1801 eert. 115*4, vri v L raz. Društvo Šteje 247 članov.
▼ dmitvo ImtB Prijatelj Malenih it. 88 v Moneesen, Pa. Mijo Mahovi«, 18» eert. 11606, Joa. Katko, 1800 eert. 11606, Juro Zupana«, eert.
11507 roj. 1885, Čuk Sandor, 1686 eert 11508, vri v L razredu. Društvo
šteje 47 članov.
V	društvo sv. Barbare it. 47 v Aspen, Colo. Louis Lamport, 1868 oert. 11509, John Lampert, 1870 eert. 11600, oba v L razredu. Društvo Šteje 97 članov.
V	društvo sv.'Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. 24. maja.: Mihael Paval, 1893 cert. 11603, L raz., John Pirkovič, 1800 cert. 11604, IL raz., Anton Zmavc, 1875 cert. 11606, I. raz., Frank Lazar, 1889 oert. 11606, John Zugorc, 1QB1 eert. 11607, Frank Cujnik, 1865, cert. 11606, Anton Struna, 1892 eert. 11600, vsi v XL raz. Društvo šteje 97 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa., 24. maja.: Andrej Mila-vec, 1881 cert. 11613, I. raz. Društvo šteje 74 članov.
V	društvo sv. Mihama Ar h. št. 27 v Diamondville, Wyo., 24. maja.: Louis Krotnik, 1877 cert. 11614, Frank Meglič, 1877 cert. 11615, Josip Sitar, 1872 eert. 11616, vsi v L raz. Društvo šteje 30 članov.
V	društvo av. Jožefa it. 53 v little Falls, N. Y., 24. maja.: Anton Lekšon, 1867 cert. 11619, L raz. Društvo šteje 102 članov.
V	društvo sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo., 24. maja.: Anton Vehar, 1884 cert. 11621, Frank Sluga, 1868 cert. 11622, oba v I raz. Društvo šteje 22 čianov.
V	društvo sv. Jožefa St. 86 v W. Jqrdan, Utah, 24. maja.: Lukas Vidmar, 1882 cert. 11623, Matija Larich, 1886 eert. 11624, oba v L raz. Društvo šteje 25 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 89 v Govanda, N. Y., 24. maja.: Anton Marko, 1876 cert. 11625, Andrew Govekar, 1872 cert. 11626, oba v I. raz., Jernej Simovec, 1882 cert. 11627, Jožef Erce, 1876 cert 11628, oba v II. raz. Društvo šteje 22 članov.
V	društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y., 24. maja.: Luka Pavli, 1882 cert. 11629, H. raz., Vladimir Peičič, 1884 cert. 11630, I. razred. Društvo šteje 25 članev.
V	društvo sv. Alojzija st. 87 v St. Louis, Mo., 24. maja.: Anton Zorko, 1868 cert. 11631, Louis Clemenc, 1883 cert. 11632, oba v L raz.
Društvo šteje 21 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa., 24. maja.: Josip Sivec,
1866	oert. 11633, I. raz. Društvo šteje 61 članov.
V	društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va., 24. maja.: Jae. Gruden, 1884 cert. 11635, I. raz. Društvo šteje 35 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa., 24. maja.: John Laurich, 1879 cert. 11636, IL raz., Rafael Kampelc, 1882 eert. 11637, L razred. Društvo šteje 77 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa., 24. maja.: Frank De-želan, 1882 cert. ^.1640, II. raz. Društvo šteje 197 članov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa., 27. maja.: Jožef Lončar, 1865 eert. 11641, I. raz. Društvo šteje 141 članov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., 27. maja.: Anton Zgonc, 1877 cert. 11614, ,1. raz. Društvo šteje 128 članov.
V	društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wae-h., 27. maja.: Jožef Falle, 1879 cert. 11647, Valentin Kovačič, 1876 cert. 11648, oba v I. raz. Društvo šteje 93 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal., 27. maja.: Matija Brno-vich, 1882 cert. 11650, II. raz. Društvo šteje 52 članov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis., 27. maja.: Martin Tratar, 1887 cert. 11651, Anton Zmavc, 1872 cert. 11652, Valentin "Walter, 1868 cert. 11653. vsi v I. raz. Društvo šfeeje 41 članov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., 27. maja.: Josip Gouže, 1891 cert. 11655, Ludovik Sporar, 1891 cert. 11656, oba v L raz. Društvo šteje 87 članov.
V	društvo sv. Petra in Pavla st. 3o v Lloydell, Pa., 27. maja.: Mat. Sernel, 1870 cert. 11658, John Petrich, 1876 oert. 11659, oba v I. raz. Društvo šteje 99 članov.
V	društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo." 27. maja.: Josip Germovšek, 1873 cert. 11660, Frank Ostank, 1880 cert. 11661, oba v I. raz. Društvo šteje 55 članov.	^
V	društvo sv. Mihaela št. 88 v Roundup, Montana, 27. maja.: Mart. Salesina, 1875 cert. 11662, I. raz. Društvo šteje 17 članov.
V	društvo Sokol št. 38 v Pueblo, Colo., 27. maja.: Marko Petrich, 1886 cert. 11663, Josip Krašovec, 1884 cert. 11664, oba v I. raz. Drnštvo šteje 51 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver Colo., 27. maja.: Frank Lesar, 1885 cert. 11665, John Čimžar, 1879 cert. 11666, Frank Mate, 1889 eert. 11667. vsi v I. raz. Društvo šteje 98 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., 27. maja.: Karel Hr-bar, 1869 eert. 11668, I. raz. Društvo šteje 98 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Spring, Wvo., 27. maja.: Jernej Pezdovšek, 1891 oert. 11672, Louis J. Pire, 1886 cert. 11673, oba v I. raz. Društvo šteje 231 članov.
V	društvo Or&l št. 90 v New York, N. Y.. 27. maja.: Tony KTun, 1865 cert. 11674, Tony Petek, 1871 cert. 11675. oba v H. razredu. Društvo šteje 16 članov.
V	društvo sv. Andreja št. 84 v Trinidad, Colo., 27. maja.: Frank Marat, 1866 cert. 11676, I. raz. Društvo šteje 23 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 79 v Heilwood, Pa., 27. maja.: Jožef Golob, 1882 cert. 11677, I. raz. Društvo šteje 24 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans., 27. maja.: Jernej Poznn,
1878	cert. 11678, II. raz., Ivan Testen, 1882 cert. 11679, I. raz. Društvo šteje 42 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida. Colo., 31. maja.: John Znidar-šič, 1879 cert. 11698, Stanislav Kukuljau, 1883 cert. 11699, John Kosak,
1867	cert. 11700, John Steblai, 1885 cert. 11701, ve-i v I. raz. Društvo šteje 60 članov.
V	društvo sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn., 31. maja.: Ivan Škarje, 1867 cert. 11696, J os. Ribar, 1879 cert. 11697, oba v L raz. Društvo šteje 38 članov.
V	društvo Ime Jezusa št. 25 v Eveleth. Minn., 31. maja.: Matija Tanko, 1869 cert. 11682, I. raz. Društvo šteje 163 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 31. maja.: Jaoob Stopar, 1884 cert. 11694, I. raz. Drnštvo šteje 164 članov.
V	drnštvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., 31. maja.: Jacob Jerbich, 1867 cert. 11693, Matija Paver, 1889 cert. 11692, Mihael Faliea,
1868	cert. 11691, vsi v I. raz. Društvo šteje 171 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn., 3L maja.: Jurij Erlič, 1870 cert. 11683, Frank Osbald, 1874 cert. 11684, Vineenc Kankela,
1879	cert. 11685, Frank Mlakar, 1889 cert. 11686, Jožef Ožanič, 1880 eert. 11687, Math Lankovioh, 1880 cert. 11688, Andrej Paver, 1868 eert 11689, Anton Stanfel, 1871 cert. 11690, Vsi v I. razredu. Društvo Šteje 52 članov.
V	društvo Orel št. 90 v New York, N. Y-, 27. maja.: Fanny Kalan, 1865 cert. 11674, Fanny Petek, 1871 cert. 11675. Društvo šteje 2 članice.
V	društvo sv. Barbare št 47 v Aspen, Colo., 27. maja.: Katherina Kure, 1868 cert. 11681. Društvo šteje 47 članic.
V	društvo sv. Cirila in Met. št. 9 v Calumet, Mich., 27. maja.: Mary A. Smuk, 1887 cert. 11702. Društvo šteje 125 članic.
V	društvo sv. Roka št. 55 v Union town, Pa., 27. maja.: Marija Novak, 1882 cert. 11703. Društvo šteje 20 članic.
V	društvo Zvon št. 70 v Chicago, HI., 27. maja.: Rose Prah, 1674 cert. 11680. Drnštvo Šteje 7 članic.
V	društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Spring, Wyo.. 27. maja.: Matilda Peršič, 1881 cert. 11670, Maria Sikič. 1884 cert. 11671. Društvo šteje 85 članic.	•
V	društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., 27. maja.: Frančiška Križman, 1877 cert. 11669. Drnštvo šteje 46 članic.
V	društvo sV. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., 27. maja.: Frančiška Turk, 1870 eert. 11667. Društvo Šteje 44 članic.	^
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis., 27. maja.: Margareta Perhuc, 1863 eert. 11654. Društvo Stoje 10 članic.
V	društvo sv. Jožefa št. 52 v E. Mineral, Kans., 27. maja.: Neža Bombic, 1879 eert. 11640. Društvo šteje 28 člani«.
V	društvo sv. Janeza Krat. St. 37 v Cleveland, O. 27. maja: Marija Roželj, 1888 «ert. 11645, Marija Bizjak, 1882 cert 11646. Društvo Šteje 83 članic.
V	društvo sv. Cirila in Metoda it. 16 v Johnstown, Pa. 27. maja: I. Zupane, 1802 eert 11642, Ana Lončar, 1867 eert. 11648. Dmitvo šteje 64 članie.
V	društvo sv. Barbare it. 47 v Aspen, Colo. 24. maja: Ivana Majnik, 1871 eert. 11601. Društvo šteje 45 članic.
V	društvo Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O. 24. maja: Neža Mejak, 1690 eert. 11602. Društvo šteje 22 članie.
V	drnštvo sv. Jožefa St. 45 v Indianapolis, Ind. 24. maja: Maria Perime, 1881 eert. 11610, Rose Zmavc, 1885 cert. 11611, Marg. Cujnik, 1866 eert. 11612. Društvo šteje 30 članie.
V	društvo sv. Mihaela Arh. št 40 v Claridge, Pa. 24. maja: Angela Lekšon, 1867 eert. 11620. Društvo šteje 40 članov.
V	društvo sv. Jerneja št. 81 v Aurora, 111. 24. maja: Maria Verbic, 1876 eert. 11634. Društvo šteje 4 ČL
V	društvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. 24. maja: Ursula Budič, 1884 eert. 11638, Antonia Mužina, 1880 eert. 11639. Društvo šteje 41 članic.
V	društvo sv. Jožefa št 67 v Yale, Kans. 18. maja: Helena Pilih, 1874 cert. 11582. Društvo šteje 10 članic.
»
ZOPET SPREJETI.
V	društvo av. Mihaela Arn. št. t v Claridge, Pa. John Rozanc, cert. 2416, Jernej Lnzar, cert. 5623. oba v I. raz. Društvo šteje 101 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. Josip Miklauc, cert. 9923, Josip Tetten, cert. 9924, oba v L raz., Fred. Tschiltsch, cert. 11439, n. raz. Društvo šteje 40 članov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda St 9 v Calumet, Mich. Mih. Vraneš, 6184, Dane Malkovič, oert. 5126, oba v L raz. Društvo šteje 244 članov.
V	društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Miha Zidan, cert. 10217, L raz., Josip Skofljanc, cert. 10525, II. raz. Društvo šteje 24 članov.
* V društvo sv. Alojzija Št. 31 v Braddock, Pa. Jurij Anzele, cert. 1133, L raz. Društvo šteje 85 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn Ignacij Lovšin, cert. 1963, Alojz Lovšin, cert. 10483, oba v I. razredu. Društvo šteje 167 čl.
V	društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. Nikolaj Medved, cert. 7040 H. raz. Društvo šteje 52 članov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Ivan Jurjev-šic, cert. 7189 I. raz. Društvo šteje 142 članov.
V	društvo sv. Janeza Krst št. 37 v Cleveland, O. Lukek Leopold, cert. 10257, Meglen Ignacij, cert. 10882, oba v I. razredu. Društvo šteje 127 članov.
V	društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. Martin Bezovnik, cert. 11279, I raz. Društvo šteje 92 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. Jacob Zelko, cert. 3299, John Movrin, cert. 10S73, oba v I. raz. Društvo šteje 91 članov.
V	društvo Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kans. Matija Petrik, cert. 10730, I. raz. Drnštvo šteje 58 Članov.
V	društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. Marija Rozanc, cert. 9559. Društvo šteje- 48 članic.	*
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Ivana Raušelj, cert. 9063. Društvo šteje 45 članic.
(Nadaljevanje na 6. strani.)
\
PRODA SE
dobro upeljani restavrant in jako nizko ceno in sicer radi družinskih razmer. Natančneje poizvedite pri lastniku:
A. Plečko,
137 Washington St., New York CSty. (14-19—6)
HA PRODAJ.
Radi odhoda v staro domovine ae takoj proda lepa in prostorna hala, ktera obstoji nasproti aloveneke in poleg železne tovarne. Slot šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od tab je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, groeerija in trgovina oblek. Zgoraj ja 16 sob in sicer za stanovanj« treh dtuiia, aa vsako po pet sob.
Vsa pisma glede nataniirib nil pošljite na maslo v:
John Mladsk, 2038 W. 105th St., N. Wn (10-5—1*4)	Cleveland,
Kje je ANTON Meseca avgusta bode že sna Isto, odkar jo je od tu radi tepeža popihal v Chicago in sedaj se ne ve niČ o njem in njegova žalostna mati želi zvedeti za njegov naalov. Omenjeni je male postave, črnih las in na glavi ima veliko bras-gotino, ktero je po nedolžnem dobil. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani na naslov: Peregrin Gerčar, South Wilmang-ton. 111.	(14-15—6)
Novo! Novo !
Kdor naroči 50 havana cigar za $2.50, dobi 50 pakeleov tobaka. Ta ponudba velja samo za en mesec rini.
Zaloga avstrij. bosniškega, herccgov. in vsakovrstnega tobaka.
A. Logar, 26 E. 119, St., New York
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija štev. 39 J. S. K. J. v Lorain, Ohio, se sledeče uradno naznanja:
1.	Dolžnost vsakega člana je, ude- ; ležiti se zabavnega večera v prostorih g. A. Viranta, kterega priredijo bratje Hrvati v korist bodoče hrvatske župnije v tukajšnjem mestu.
Pohod v dvorano točno ob 8. uri zvečer.
2.	Vsak član, ako mu bode le čas dopuščal, naj se udeleži redne mesečne seje dne 20. junija, ker se bode razmotrivalo in odločilo radi važne točke.
Ivan P. Palčič, tajnik, 502 11th Ave., Lorain, Ohio. (15-17—6)
11 LETNI OBILNI USPEH
Pred 11 leti je slavni in oliče znani zdravnik od Collin* \ew York Medical InHtitiitn ustanovil v korist moških žensk in otrok naših rojakov ta prekoristni in pre potrebni zdravniški zavod. V tem času je mnogo naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje mnogo moških in žensk svojo prejšnjo moč Na ta način je bilo osrečenih mnogo družin. — Ta velikanski uspeli in nepopisne dobrote 2 človeštvo pa je pripisati edino le vestnosti zdravnikov. kateri imajo neko posebno osebno čustvo d«> bolnikov, kakor da
Pozor rojaki I
POZOR, KROJAČU
Delo dobita dva slovenska krojača. Enega potrebujem za delati suknje in druzega za hlače in telovniki. Plača od 25 do 40 centov na uro. Oglasijo naj se samo taki, ktere res veseli krojaška obrt in naznanite objednem, ktero delo razumete najbolje. Pri meni je stalno delo, delavni čas 9 ur na dan.
Pišite na:
Gregory Porenta, Box 701, Black Diamond, Wash.
bili isti n.iih lastni bratje ali sestre. Nadalje svežim in pristnim zdravilom, ka-^ tera delujejo hitro in sigurno in katera se napravljajo v lastuem kemi čnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravna teljev. kar jamči bolniku v naj krajšem času popolno ozdrav ljenje. Majtočnejša postrež ba in najnižje cene. The Collins New York Medical Institute jt prvi. najstarejši, največji In najzanesr " vejši zdravniški za vod za Slovence v Ameriki, k se nahajajo nr boljši in naj bolj izkuš ni ter zanesljivi
Nič ne sto-i kako dol-?ro sta bolni in iko težka je dežen In če so Vas« drugi zdravnI-i že odslovili kot ne« zdravi — ne izgubite zaupanja, dokler nisi.- OhfiiKf zdmv-
nike tega r. ;vodr točno v svojem i jeziku opis. svoj-ter jim r i . simptome i;i v:..- ..■• ! ti Vam za::n»- .- • š •
Speicalisi: -/ • bole:.:
•li jim ' erineni bolezen vse --i. ker l ti. ."i. ušes.
k ivrst-
nosa. KTla in k• • Najboljši < ■>-. operacije.
Veliki stroj (m::ši:::i > :: X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško ter se zamore n.ijti vsaka najb->lj skrivna bolezen.
W Veliki električni stroj za bolezni, katere se orajo z elektriko zdraviti (živčne bolezni). Fl&lte tnkoj. po veliko zdravilno knjigo f-lovelc, ro življenje in zdravaje. katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu priložite za 15 centov poštnih znamk.
'. J. J. MeCilnde. Dr. J. F. Coyle jtilrnvnlttkn ravnatelj«.
Collins New York Medical Institute
WEST 34th STREET, NEW VORK, rM. V.
Avstro - Amerik an ska črta
[preje bratje Cosulichj
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekow
Vai spodaj navedeni novi parobro-- di na dva vijaka imajo brez-Zični brzojav: ALIOS,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. YBMedhBaJain junljnse bo-data agontf saved enemn brodovju pridrqifla fte dva draga nova pot-niika parnika.
Cene voznih listov iz New Yorka za QL razred so dot
TBSTA............................................ 138.00
LJUBLJANE..................................... 33.60
REKE................!............................. 33.00
ZAGREBA......................................... 34.20
KARLOVGA...................................... 34.26
IL RAflRKT* do TRSTA aH REKE..... ...............$55.00, 60.00 i 65.00
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York.


Iz društva. sv. Jožefa št. 28 v S an Francisco, C al. Jožef Božič, cert. 0972, Matija Frankovich, cert. 10616, oba v J. razredu. Društvo šteje 80 Članov.
Iz društva »v. Alojzija it 18 v Roek Springs, Wyo. Valentin Ažbe, 4323, Radalj Ante, cert. 7526, oba v L raxredu. Društvo šteje 230 članov.
1» društva »v. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, HL Izidor Kranjc, cert. 6800, L raz. Društvo šteje 56 članov.
Iz društva Zvon št. 70 v Chicago, HI. Jožef Novak, cert. 10731, L Društvo šteje 43 članov.
Iz društva Ime Jezusovo št. 2 v Ely, Minn. John Grabek, cert. 6103, John Alban, oert. 6808, Franc Verant, cert. 6809, John Kramar, cert. 433, Martin Čampa, cert. 3706, vsi v L raz. Društvo šteje 118 članov.
Ix društva sv. Petra in Pavla št« 80 v Aquilon, Colo. Jožef Cheona, eert. 10001, Frank Chesuik, cert. 10347, oba v L razredu. Društvo šteje 13 članov.
S Iz društva ev. Barbare št. 39 v Boslyn, Wash. Anton Malnar, cert. 3800, Vinko Pandel, cert. 6093, oba v L raz. Društvo šteje 172 članov.
Iz društva sv. Štefana št. 36 v Pittsburg, Pa. Anton Sedlar, cert. 7681, L raz. Društvo šteje 59 Članov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Josip Bajuk, cert. 4803, John Surla, eert. 3193, John Stermolc, cert. 2074, vsi v I. raz. Društvo šteje 194 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Anton Kotnik, cert. 10G88, Josip Atoničar, cert. 11026, Ivan Perko, cert. . 6698, Ivan Petek, eert. 11203, vsi v L raz. Društvo šteje 165 članov.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Matija Mele, oert. 4600, Matevž Oven, cert. 3691, John Stopar, cert. 2251, Frank Oven, eert. 6747, Josip Zupančič, cert. 6540, Gašper Zore, cert. 2226, vsi v L raz. Društvo šteje 161 članov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Fr. iStrojin, cert. 2208, Josip Konte, cert. 5701, Josip Hrovat, cert. 3357, vsi v I. raz., Jac. Hočevar, cert. 11014, Rudolf Gričar, cert. 5706, oba v IL razredu. Društvo šteje 125 članov.
Iz društva sv. Jožefa Št. 52 v East Mineral, Kans. Martin Ramuta, eert. 7425, L raz. Društvo Šteje 69 članov.
Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Martin Avcin, cert. 6139, L raz. Društvo šteje 140 članov.
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. Paul Sterk, cert. 4016, John Hrvat, cert. 11269, oba v I. raz. Društvo šteje 49 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Frank Skubič, cert. 3967, I. raz. Društvo šteje 76 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Ignatz Mandel, cert. 7252, Mihael Magister, cert. 10061, Rudolf Pureber, cert. 3317 vsi v II. raz. Društvo Šteje 62 članov.
Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omaha, Neb. Mihael Juhaš, cert. 10586, I. raz. Drušfro šteje 30 članov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Jurij Anzelc, eert. 1133, Frank Gašper, cert. 6364, Jakob Kramar, cert. 7747, Louis Lazar, cert. 6903, Frank Požar, cert. 7695, Ivan Rudalf, cert. 6371, Anton Skerl, cert. 6218, vsi v I. raz. Društvo šteje 84 članov.
Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. Frank Baudek, eert. 10151, L raz. Društvo šteje 53 članov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. Martin Talovec, eert. 10253, Anton Mele, eert. 7566, Frank Rezane, cert. 4588, Andrej Vičič, cert. 5440, vsi v I. raz. Društvo !teje 96 članov.
Iz društva sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Goff, Pa. John Rabič, cert. 7866, John Bobnar, cert. 7602, oba v I. raz. Društvo šteje 17 članov.
Iz društva sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Matija Križan, cert. 6035, I. raz. Društvo šteje 41 članov.
Iz društva sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kans. Ivan Mali, cert. 6971, Edward Podobnik, cert. 5711, Ivan Smuk, cert. 7842, vsi v I. raz., Mart. Smolčnik, cert. 11103, Ivan Žužman, cert. 10900, oba v II. raz. Društvo šteje 37 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. Peter Gerkman, eert. 7004, I. raz. Društvo šteje 10 članov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Frank Solar, cert. 6035, Rudolf Jurkovič. cert. 10690, oba v I. raz. Društvo šteje 22 članov.
Iz društva sv. Martina št. 44 v Barberton, O. Josip Lukožič, cert. 11078, I. raz. Društvo šteje 28 članov.
Iz društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. John Vidic, eert. 10471, Frank Arnold, cert. 5941, oba v n. raz., Fr. Plestenjak, eert. 10474, L raz. Društvo šteje 20 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah. Jacob Malenšek, eert. 11225, I. raz. Društvo šteje 23 č^nov.
' Iz društva sv. Mihaela Arh. v Claridge, Pa. John Leskovič, cert. 3963, I. razred, Frane Leskovič, cert. 6398, II. razred. Društvo šteje
99 Članov. »
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Frank Ludvik, cert. 10t214, I. raz. Društvo šteje 77 članov.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. Kinrl Bukovina, cert. 6163, Frank Rukavina, cert. 5823, Geo. Super, cert. 7740, Blaž Ratkovič, eert. 7272, Blaž Oreskovaz, cert. 7578, John-*Runka, eert. 6610, vsi v I. Društvo štej« 112 članov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. Jožef Ostanek, _ 6448, I. raz. Društvo šteje 37 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. Maria M. Frahko-vieh. eert. 10620. Društvo šteje 39 članic.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Marija Strojin, eert. 4019. Društvo šteje 82 članic.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Maria Surla, cert. 0174. Društvo šteje 116 članic.
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. Meta Sterk, cert. 9445. Društvo šteje 8 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chi<holm, Minn. Frančiška Perko, cert. 10046. Društvo šteje 44 članic.
PREMEMBA B-AKUUBA
Brat Anton Vidmor, oert. 5066 član društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. je prestopil iz I. raz. v drugi razred dne 18. maja 1900.
Društvo šteje 101 udov.
Brat Franc Budič. cert. 4183 član društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. je prestopil iz II. raz. v I. raz. dne 19. maja 1909. Društvo iteje 76 čkaov
Brat Stefan Marušič, oert. 7182 član društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111 je prestopil iz I. raz. v II. rsz. dne 27. maja 1900. Društvo iteje 78 udov.
Brat Jakob Žmave, eert. 11261 član društva sv. Janeza Krst. št. .82 v Sheboygan, Wis. je prestopil iz D. raz. v I. raz. dne 27. maja 1909. Društvo šteje 38 udov.
Brat Martin Kožuh, eert. 5757 član društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, je prestopil iz II. razreda v I. raz. dne 27. maja 1000. Društvo iteje 40 članov.
'	PRESTOPILI.
Brat Filip Gershmaa, eert. 1186 r. leta. 1871 od društva sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. k društvu sv. Alojzija št. 18 v Rook Springs, Wyo. dne 28. maja 1900. Prvo društvo šteje 18, drugo pa 232 članov.
Članica Marija SuštaršiČ, eert. 9266 r. leta 1372 in Franca Zaletel, eert. 9275 r. leta 1882 od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. k društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. dne 27. maja 1909. Prvo društvo šteje 59, drugo pa 118 članic.
ODSTOPILL
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Franc Brodnik, cert. 7420, Jožef Komposh, eert. 1291, Jernej Milavec, eert. 4270, vsi v L raz. Društvo šteje 74 članov.
Iz društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Anton Potočnik, cert. 4307, II. raz. Društvo šteje 57 članov.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa. Jožef Kovina, cert. 11155, Andi Šušmel, cert. 4453, Nik. Ribarič, eert. 4459, vsi v I. raz. Društvo šteje 15 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Tomaž Bogataj, cert. 1001, L raz. Društvo šteje 61 članov.
Iz društva sv. Marije Danice št. 28 v Cumberland, Wyo. Jos. Fakin, eert. 4369, I. raz. Drnštvo Iteje 40 članov.
Iz društva sv. Florijana št. 64 v South Range, Mich. Martin Siko-kich, cert. 3553, I. raz. Društvo šteje 45 članov.
Iz društva Orel št. 90 v New York, N. Y. Frank Jonuš cert. 11368, John Sme, cert. 11361, oba v I. raz. Društvo šteje 14 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. John Brimšek, cert. 10777, I. raz. Društvo šteje 56 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Claridge, Mont. Antonia Komposh, cert. 8625. Društvo šteje 36 članic.
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. Maria Morgan, eert. 9543. Društvo šteje 48 članic.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa. Marija Ribarič, cert. 9821. Društvo šteje 4 članice.
Iz društva sv. Florijana št. 64 v South Range, Mich. Katarina Li-kovič, cert. 3353. Društvo šteje 3 članice.
t
ČRTANL
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Franc Založnik, oert. 5692, L raz. Društvo šteje 60 članov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Andrej Prelc, cert. 4219, II. raz. Društvo šteje 23 članov.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Katarina Prelc, cert. 9711. Društvo šteje 5 članic.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Maria Svi-gelj, cert. 8590. Društvo šteje 63 članic.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Brat Anton Margon, cert. 5630 r. leta 1876 Član društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. Vzrok smrti: ubit v rudniku dne 5. maja 1909. Zavarovan za $1000. Društvo šteje 101 članov.
Z bratskim pozdravom,
GEO. L BROOCH, glavni tajnik.
Američanka.
i«
Brat John Bizjak, eert. 4574 r. leta 1876 I. raz. od društva sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa. k društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. dne 27. maja 1900. Prvo društvo šteje 163, drugo pa 141 članov.
Brat Josip Grizov, eert. 5010 r. leta 1882 raz. I. od društva sv. Alojzij* It. 90 v Conemaugh, Pa. k društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Ps. dne 27 msja 1000. Prvo društvo šteje 163, drugo pa 141 Članov.
Brat John SuiterSič, eert 0694 r. leta 1878 I. raz. in brst Anton Za-iotoi, eert 2106 r. leta 1300 I raz. od društva sv. Barbare št. 33 v Trest-1«, Pa. k društvu sv. Alojzija št 81 v Braddock, Pa. dne 27. maja 1900. Prvo društvo iteje 138, drago P*
, eert 146 r. L 1882 od društva sv. Cirila in Me-1 ▼ My, Minn, k društvu sr. Jožefa it 80 v Chisholm, Minn, dne šteje m, drago po 108 članov.
Doljanova Tona, vitka, zaeno krepka mlada ženp, z zagorelim, nekoliko shujšanim obrazom je stala razburjena ob hišnih vratih in s koprnečimi modrimi očmi venomer gledala proti Brezjam; še nikdar ni čakala tako nestrpno kakor to jutro.
Današnjo nedeljo je pieteklo dvo-j ? dolgih dolgih let, odkar se je bil poslovil njen mož Martin od nje pa svojihi otrok in odpotoval v deželo milijonarjev; odsihdob so jo imenovali sosedje Američanko. Vsaj po dveh letih, če ne prej, da se vrne z lepimi denarji, tako ji je bil obečal, preden sta se ločila. Več mesecev ž. ni dobila nobenega pisma njegovega; danes pa se je nadejala trdno, da. pride željno pričakovana vest o njegovem prihodu.
Nad gorenjskimi skalnatimi strminami se je smehljal mlad julijski dan s prazničnim lesketom in ble-sketom. Ob odsojnih slemenih bližnjih gora so visele velikanske avetlo-sive megle in zoprvale jutranjemu solncu. Zdajpazdaj je zapihal hladan veter in stresal kriveačasto sadno drevje. V prelestni krasoti so se razprostirali tokraj Save sočni prisojni travniki, ki jim je malokod sapica božala valovite zeler.e laske. Svečano tiho so stale smreke v bližnji hos.ti. V gozdičku, segajocem malodane do ceste, so 3knkale temno-rjave veverice, in Tona je videla, kako se je usipal po vsakem skoku dro-ban dež raznobarvnih bisernatih kapelj z gugajočih se vej na nižje ol-ševje in gozdno bilje. Od svežega igličevja je dehtela ogavna, volhka vonjava. Po ravni beli cesli se je dvigal lehak prah, kadar je pridrdral voz z izletniki in romi^ji.
Tona se je oprla z žul jrio rjavo roko ob durnico in vzdihnila globoko. Zamislila se je* v dotlejšnjf življenje Dasi Martin ui bil nikdar pi.scbno trdno zdrav, je vendar delal za dva druga. Pomaga5.* mu je ; ač vselej in povsodi, koli'* «r mu je mogla. Toda, kakor bi se bilo zaklelo vse zoper ta dva trpina: zemlja ju ie ukanjala leto ua leto, živina se jima je ravnala slab) in slalieje. Trla ju je nesreča 73. nesrečo, vse se jima je izponašalo ni škodo, vse jima je ttodilo na zlo. In prišel je jezičen agent, da bi spel]-J moža od žene in otrok. Martina, preverjenega, da mu je doma vse ukleto. je zastonj prosila žena in ga rotila, naj poizkuša še nekaj časa z domačim svetom. "Sem ga že sit," ji je odgovarjal, "mi kaže sune fige!" Odpotoval je in že v dragem pismo se je hvalil z ondotaim bogatim zaslužkom. Tona se je poslej opajala z rajslajšimi naiami; morala Je verjeti možu, saj ji je poslal vel potov po slo dolarjev. Vse to rasti m ps
so pogoltnili večinoma prejšnji dolgovi.
"MatiI" je zaklical z detinskini priglasom petletni Matevžek, ki se je bil doslej podil z belkastolaslm bratcem Lojzkom in sestrico Tončko za domačim zajcem okolo hiše, okusno krite z belimi, modrimi in rdečimi skodlami. "Kdaj pa že pridejo očal"
"Kmalu."
"Ali bo potem lepo! Juhu!" je vriskal deček. "Kakšni so pa že naš oča? No, kakšni so pa?"
"Bož že videl!"
"I kdaj pa žet" je dejal očitaje. " Zmeraj pravite, mati, boš že videl,
boš že videl, pa le ni nikoli nič!"
"Le potrpi! Zdaj nam ne bo treba več dolgo čekati," ga je tolažila mlada mati.
."Ej, kako se veselim! Potem bomo jedli vsako nedeljo bel kruhek, kajne?"
"Pojdi, pojdi, neumnež mali!"
"Meni pa prineso konjička s sabo", se je radoval mlajši sin Lojzek. "Pa še čisto novega, haha! Konjička, mati,, konjička!"
"Meni tudi!" je hitel starejši. "Samo da bo moj dokaj večji, kaj-pa!"
Otroci so sedli v zasenčje kraj ogalnika in se kamenčkali in se menili o neznansko dobri pojedini, o belem kruhu, o odpustkih z Brezij in o neznanem možu, ki se mu pravi "oča".
Po gladki ravni cesti je pridrdrala gizdava ekipaža; na njenih prožnih* blazinah je sedela tuja gospoda leno-zložno s hladnimi, ponosnimi obrazi.
"Vsaj enkrat svoje žive dni bi se rada vozila tako lepo!" si je poželela Tona z vzdihom. "In moji otroci! No, brez denarja se ne bo vračal moj Martin. Kako bova gospodarila potem veselo skupaj! Nemara dava vsaj starejšega sina kaj več v šole, aa se mu ne bo treba ubijati na revni gulioi doma kakor nam drugim. Tončko dava šivati učit. MojŠkre 60 dandanes ko velika gospoda. Lova-kova Franca se nosi ko plemeni taš-11 ja kadar pride "romat", to se pravi, svoje capiee kazat in ž njimi dražit nas manj srečene kmečke prijatelj ee. ''
Vos za vozom je Tiitel mimo. Pribram?! je tudi avtomobil. Gospoda v njem se je držala ošabno, nezadovoljno, kislo, kakor bi imela vsak izmed njih privezan pod oholim nosom olupljen hren.
"Le naglo za njim", sta zakričala Tonina dečka in letela za strojem, ki je izginil za oblakom belkastega prahu in neprijetno dišečega dima.
Žena na praha ei je ooen&la oči z desnieo in pogledala ostreje proti Nošam. In zadovoljen nasmeh $ je satzepetal oholi lopo ulnii—f in ldtrsjs so se ji jelo dvigati no
ke rži se je pojavil bel oblaček pa glava s čepico in pipo. Polagoma je rastla postava, grihajal je poštni sel s slečeno suknjo na rami, z usnjato torbo ob strani in s paleo v desnieL Ko je zagledal Američanko, je zamahnil z gorjačo in se nasmehnil.
"Danes pa, Tona, danes!" je klical še za plotom na poljski poti, za-rastli ob Straneh s kratko travo. "Iz Amerike !" Vroč val krvi ji je zaplul v glavo. "No, viš, Tona!" je dejal nekam blagohotno, ko je dospel bliže; obesil je kljnko močne palice na podla-ket in odpiral torbo. "Petkrat je zapečateno."
Žareča od veselja je obstala pred njim in si brisala roke v predpasnik.
"Ali bo kaj prida?" je vprašala in mu stisnila par dvojač v pest.
"No, viš ga! Tu ga imaš, Martina martinastega! Pa je res nemaren, da ga ni tako dolgo nazaj, kaj?"
Tuje, skrajno nesprijetno čuvstvo ji je pretreslo dušo, ko je vzela ta papir iz daljnih, daljnih krajev v roke; kar ni se drznila odpreti ovoja. Široko odprte oči so se vsesavale v nerodne črke naslova.
Teh potez ni pisala roka njenega moža! Njegova pisava je bila krep-kejša in kolikortoliko jfeamazana v zankah, zlasti pa je bila za vsako tretjo, četrto besedo hudo ozaljšana s skromnim madežem neveščega pismouka.
"Vroče je, Tona, kaj?" je dejal prijazni pismonoša, snel čepico in si brisal oznojeno čel6 pa vrat. "Moja duša si mora kupiti malo plohe! Ti pa le natanko beri! No, kadar se vrne Martin, to ga bomo poslušali! Ta bo pa, rajtam, že vedel dokaj novega ! Pa z Bogom!''
"Z Bogom!" mu je odzdravila, ko je bil že daleč na cesti proti Črnivcu. Pismo je držala še vedno s čudnim strahom v rokah. Strmela je v američanski znamki , priljeplje-ni na levem zdolanjem robu, in v beli priporočilni listek, pritisnjen preko njih srede. Zadaj je videla rožnordeči pečat iz Njujorka in pečat avstrijski. Vse to je ogledavala, kakor bi hotela zmotiti samo sebe, da ne bi odprla zavitka. Bala se je vedno bolj, da ne zagleda potrjenih tistih črnih slutenj, ki so jo trpinčile mnogo mučno noč.
Šla je s trdnimi, počasnimi koraki v hišo, sedla v kot pod razpelo za javorovo mizo k zelenkastemu oblo-ku in odprla zavoj. Na modro črtanem listu, levo zgoraj so bile nalepljene pisane cvetlice od trdega papirja; na desni so se šopirili štirje natisnjeni angleški stihi. Jela je brati: "Izpreljuba Tona! Pišem ti slabo novico, pa se kar ne ustraši preveč, ker to mora že tako biti, Bog tako hoče, moj brat in pa tvoj mož Martin je... " Upognila je glavo kakor pod krutim udarom. Roke so se ji jele tresti ra moč. Tiho je bilo v zatohlem, ubornem prostoru, da se je slišalo le enakomerno tiktakanje stenske ure in dihanje skrajno razburjene mlade žene. Kakor v omotici je brala dalje: "...tvoj mož Martin je izdelal za večno, je preveč skrbel za vse in to ga je pokopalo, dobil pljučnico, je bil samo en teden bolan." Slišala je te svoje poluglasne besede, to neusmiljeno sodbo usode kakor odnekod iz puste tuje daljave. Črke so ji zaplesale pred očmi, pismo se je jelo sukati. Nekaj trdega, težkega ji je leglo mučno na možgane, na srce. Dušil jo je bolesten tlak v grlu, toda olajšujoč krik ni hotel iz njega. Topo je gledala sko-Zi okno.
Po poti se je pripeljal oddelek romarjev na lestvenicah. Ramo ob rami so sedeli tesno drug ob drugem in popevali svoje pesmi na ves glas. Od bližnje cerkve se je glasil don zvonov.
Tona se je zdramila. "Ali more biti to vse res, ali se mi sanja?" se je vprašala. "Pa tam zunaj je solnce, življenje — vse je res!"
Dvoje kolesarjev je švignilo mimo hiše, kakor bi jima šlo za kožo. In kako sta se grohotala!
Vsi ljudje, ki so hiteli tu mimo, vsi so se ji zdeli neizmerno srečni. Tega ni mogla umeti, zakaj mora biti tako nesrečna samo ona. Divji, bripavi smeh ljutega obupa ji je prihajal iz usehlih ust.
Tedaj je čutila zopet pismo v roki. Brala je mirno do konca, kakor da ne bi bilo vse to namenjeno njej: "previden s svetimi zakramenti je mirno zaspal v gospodu dva dni pred kresom ob desetih zvečer, bila sem pri njem, to je pa daleč poldrugo uro, kjer je stanoval, pa so mi dali glas, da je Martin strašno bolan, preoej sem šla gledat, čeprav morem le težko z doma, ker imam dvoje majhnih otrok, in pa enajst ljudi na stanovanju, to je žalostno, da je vse dolarje pošiljal domov in se ni zapisal v nobeno drnitvo. zmerom je rekel, da je še dosti Saša, p* bela Sena smrt ni o toa. takaj je imel le
malo prihranjenega, komaj smo plačali pogreb, da ga niso zakopali kar tako. preden je umrl, sem mu obljubila, da vas ne bom nikdar terjala za to, kar sem vam dala. ne moreš nič reči, da nisem ravnala usmiljeno, ti se pa udaj r božjo voljo, pa preskrbi, da bo zvonilo doma, ker tukaj nič ne zvoni. Sklenem za danes, pa ti hočem v kratkem še kaj pisati, to ti pa pišem precej po pogrebu, te lepo pozdravljam, tebe in vso tvojo družino in drugo žlahto, pa nikar preveč ne žaluj, saj oič ne pomaga, ker vsi bomo morali umreti, kralji in berači, moli za njegovo dušo pa mi kaj odpiši v Chisholm Minnesota! Z Bogom! Bodite vsi pozdravljeni!
Tvoja odkritosrčna Marička." Dvakrat, trikrat je prebrala list, ne da bi mogla umevati vse dočista.
Obšla jo je želja, naj se kam skrije. Tam zdolaj je globoka Sava... Tja pod valove! — Pismo ji je padlo iz rok. Šla je iz baše in sedla na klop; tu je počivala tolikokrat z možem poleti zvečer, ko se je jel Triglav za-grinjati v mrak.
Iz bližnje gostilnice z dimečim se dimnikom je prinašala lahna sapica godbo harmonike, smeh, vrisk. Osiroteli otroci, ki niso vedeli, kaj so izgubili, so se še vedno zabavali po svoje, z veselimi skoki so se pripodili pravkar mimo nje — in nič več ni mislila na Savo. Mlado vdovo-so navdajale temne misli o izkaženi pri-hodnjosti, o dnevih, polnih grenjav in malenkostnih borb. S splahnje-nim, otrdelim obrazom je zrla proti zahodu, po potu solnea, ki bo skoraj obsevalo zapuščeni grob moža. Jok j; je zaprl sapo, obrnila se je v stran iv. sklonila glavo.
Tedaj se je vračal z Brezij elegantni avtomobil. Vsi trije otroci so mu leteli preko ledine naproti. Toliko da ni prišel Matevžek pod kolo. Zoprno je zapiskalo na vozu.
"Vražja sodrga!" je klel lepo oblečen gospodek s prezirnim pogledom na mlado vdovo. "Tu ti dremlje! Niti zgenila se ni za otroka. Te kmečke babe nimajo prav nobenega srca!"
kardinal je izšla pesem, v kateri so ga hudo bičali, ker je bil udelfežen, ko so na veliki petek na Monteepau-novem gradu krstili prešita po cerkvenem običaju. Prijetno to kardinalu, in škofu Le Camusu pač ni hilo, a škodovalo mu ni to čisto nič.
Ta slučaj je gotovo značilna ilustracija takratnih socijalnil^ moralnih in sploh kulturnih razmer.
Kulturna sličica.
Na francoskem dvoru so vzlic vsi pobožnosti, ki jo je bilo oficijalu-. videti, vladale tudi že pred kraljem Ludvikom XIV. prav čudne razmere. Pobožnost je bila tako rekoč uradno predpisana, a menili so se zanjo prav malo. Kraljica Ana d' Autri-clie, regentinja za časa mladoletno«;:i kralja Ludovika XIV. svojegi sina. je bila menda edina res pobožna ofc-ba na kraljevskem dvoru. Dvorni dostojanstveniki i nkavalirji so bili d<> kosti izprideni in so p»rabi'i vsako priliko, da bi kraljico jezili in se norčevali iz njenih navad in iz cerkvenih uredb.
"Nouvelle Revue" na vaji več iz gledov za to početje. \aj podamo kratko kulturno sličico tistih dni.
Prisedši od maše je kraljica Ana naletela na malega Ludovika XIV.. ko je preklinjal kakor kak furmanski hlapec in govoril tako grdo, da jo je spreletela groza. Deček se je opravičevali da so ga tako naučili kavalirji. češ, da pobožni so samo tepci.
Brat znane Montespau je .nekoč povabil celo vrsto prijateljev na svoj grad in sicer prav za veliki teden. Med udeležniki so bili tudi netjak vsemogočnega ministra kardinala Mazarina, dalje grof de Guise in dvorni kapelan Le Camus, poleg teh pa polno odličnih dvornih kavalirjev.
Kar je počenjala v svetem tednu ts družba, presega že vse meje. Da je bilo na gradu tudi primerno število malopridnih mladih žensk, se pač ob sebi umeje. V četrtek svetega tedna so imeli ples, pri katerem je dvorni kapelan in spovednik Le Camus plesal razuzdan ples v skrajno "pomanjkljivi" obleki. Na veliki petek so nekega kapucina, ki je po nesreči zašel v to družbo,, prisilili, da je z vsemi ceremonijami krstil — malega prešiča, ki so ga potem seveda zaklali, spekli in na veliki petek snedli.
Vprizorili so še druge naravnost bogokletve burke, ki se niti opisati ne dajo.
Ko se je razvedelo za to početje in je bila tudi kraljica — regentinja o teh dogodkih obveščena, je zauka-zala, naj se te izpridence strogo kaznuje. Kardinal Mazarin je bil pač svojemu cerkvenemu, dostojanstvu dolžan, da je izpolnil povelje kraljice Ane, tod§, kazen je bila zelo mila. Obsodil je udeležnike tega škandala na — pregnanstvo z dvora. To pač ni bila posebno huda kazen, a kardinalu Mazarinu se je morala vendar dozdevati selo trda in stroga, zakaj že čez nekaj meseeev je obsojencem to kazen odpustil in vrnili so se zopet na dvor.
Spomin na te dogodke pa se je od hranil med ljudstvom. Ko je dvorni kapelan in spovednik Le Camus poineje postal Skof v Grenoblu in
Najkrajša pot.
"Kje je najkrajša pot k policiji?" vpraša tujec nekega poba in dobi pravi odgovor: "Pobite par Šip, pa boste takoj tam".
Dobri učitelj.
Janezek: "Oče, mi imamo res pridnega učitelja. Obljubil nam je, di. nam naredi veselje, ako bomo pridni."
Oče: "No, kakšno veselje vam je fs naredil?"
Janezek: "Obolel je in vsled tega nismo imeli pouka."
Komplicirano-.-—-
Žena (sosedi): "Pomislite, ta ne-sreča: moj mož je padel s stola, in oba sta si zlomila noge!"
A tako!
A: "Naš doktor je imel zadnjič izborno misel, ki mu je prinesla milijon!"
B: "To ravno ni nemogoče! Toda, kaj je pa storil?"
A: "Oženil se je z neko milijonarko!"
V pomirjenje.
Gospodična (ki ubeži po noči s svojim ljubčkom in jo dvigne z okna): "Ali ti nisem pretežka, dragee?*'
On: "O, popolnoma nič. Lahko bi vzela seboj še več sto dolarjev".
Zaietkom potovanje obče znani
JOHN GRDIMA skanjši. trgovee in	w ffr—0
Omenjeni obišče ovoje ann I« prijatelje po rasnih kra£k v državah in ofejednem T^-pi tvedka Travnikarjavo v Cleveland«, OU*.

Upravni* ve "
ZA VSEBINO TUJIH 0QLA80V NI ODGOVORNO NE UI*ATNI-
Stvo ne



S£KS£Sk& f&r •
Imenik uradnikov
kratmM draft« Jugoslitaask« Ka-mu Jednote i Zjid. državah aniriškin.
Mton sr. Cirila in Metoda ftsv. 1 v Ely, Mina.
John Goose, Bx 106 preds., Ivan fnr-wi-, tajnik; Fran Leur, blagajnik; Frank Yeranth, zastopnik. Vsi r. Et y, Minn.
Droit to zboruje t stari eer kreni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. ob 2. uri popoludne.
Dmitvo sv. Srca Jeansa itav, t t Ely, Minn. Josip Loviin, predsednik, P. O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P.
O. Box 120; John Mrhar, blagajnik, P. O. Box 95; Jos. Sekula, zastopnik Box 316. Vsi v Ely, Minn.
Druitvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skala.
Draitvo sr. Barbar« itev. S v La
8 alls, HL Josip Brega h, predsednik, 1108 4th St.; Josip Spelieh, tajnik, 1058 Sad St.; Anton Dežman, blagajnik, 043 Canal St.; Anton Jeruz, zastopnik. Vsi v La Salle, 111.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo ▼ mesecu v cerkveni dvorani sv. Boka
Draitvo sr. Barbar« itav. 4 v Pede-
ralu. Pa.
John Virant, predsednik, Box 66, Burdine, Pa.; John Guzelj, tajnik, Box 3Hf Morgan, Pa.; Luka Der-mevšek, blagajnik, Box 28, Morgan, Pa.; Jafcn Keržišnik, zastopnik, Box 138, Burdine, Pa.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-ftiinika na Burdine, Pa.
Drnitvo sr. Barbare itav. 5 v Sondami, Minn. Matija Nemanič, predsednik, Tower, Mina.; Jos. Videtič, tajnik, Box 603 Soudan, Minn.; John Dragovan, blagajnik, Box 663, Soudan, Minn.; John Mayerle, zastopnik, Box 1592 Tower, Minn.
Druitvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. John Dra-govana, v Soudanu, Minn.
Druitvo Marija Pomagaj itev 6 v South Lorainu, Ohio.
Matija Simšič, predsednik, 412 — 11th Ave. ;Ivan Klemene, tajnik, 405 llth Ave.; Matevs Vidrih, blagajnik, 408 10th Ave.; Frank Kriitof, sastopnik, 405 111h Ave. Vsi v So. Lorain, O.
Druitvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O.
Draitvo sv. Cirila in Metoda itav. 9 v Calumetu, Mick.
Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseea v basmentu slov. eeihve na Bth SL
Draitvo sv. Štefana it. 11 v ObulM, ITebr.
Joseph Capuran, predsednik, 1309 So. 12th St.; Mihael Mravinee, tajnik, 1234 So. 15th St.; Frank Žitnik, blagajnik, 1108 So. 22nd St.; Mihael Mravinetc, zastopnik, 1234 So. 15th St. Vsi v Omahi, Neb.
Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v čeiki ioli, 14 Pine St., Omaha. Neb.
Drsitve sv. Joiefa itav. 11 ▼ Pltts-bnrgn, Pa
Frank Krese, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittaburg, Pa.; Josip Muika, tajnik, 105 Spring Garden A vs., Allegheny, Pa.; Ivan Areh, blagajnik, 77 High St., Allegheny, Pa.; Wrmd. Vovk, sastopnik, 122 42nd St, Pittsburgh, Pa.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemeev, Cor. High ft Humboldt St. ft Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Draitvs sr. Alojsija it IS t Bagga-k y, Pa.
Pran Boiii, predsednik, P. O. Boa 24, Iran Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 45; Ivan Arh, sastopnik, P. O. Box 46.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v stanovanju Ivana Arh-a.
Drnitvo sr. Joiefa it 14 T Oroekatt OaL
Jakob Judnič, predsednik; Stefan Jakfte, tajnik. Box 77; Frank Veli-konja blagajnik, Box 77; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vsi v Creketu, CaL
Drafttve sbornje vsako 9. nadsljo
blagajnik, 1228 Bohmen Av*.; Ivan
Jerman, zastopnik, 1207 South Santa Fi Avenue. Vsi v Puetlu, Golo.
Druitvo zboruje vsaki IS. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fi Ave.
Drnitvo sr. OirUa in Metoda iter. 10 t Johnstownu. Pa.
Frank Slabe, predsednik, R. F. D. No. 1; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Ave.; Mike Pečjak, blagajnik, 819 Chesnut St.; Anton Jene, zastopnik, 287 Copper Ave. Vsi v Johnstownn, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi Sv. Družine.
Društvo sv. Jožefa it. 17 v Aldridgo, Mont.
Lucas zupančič, predsednik, Box 101; Gregor Zobetc, tajnik. Box 65; John Petek, blagajnik, Box 67; Fr. Prešern, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Družine v Aldridge.
Drnštvo sv. Alojzija it. 18 v Rock Springs Wyo.
Luka Murko, predsednik, Box John Putc, tajnik, Box 253; Frank Keržišnik, blagajnik, Box 121; Valentin Stalic, zastopnik, Box 326.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dop.
Drnštvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio.
John Omahen, predsednik, 512 — 11th Ave., John P. Palčich, tajnik, 502 11th Ave.; John Tomšič, blagajnik, 540 llth Ave.;Frank Durjava, zastopnik, 539 llth Ave. Vsi v So. Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. ft 13th Ave.
Društvo sv. Jožefa it. 20 t Sparta,
MJtiti
John Zalar, predsednik, Box 183; John Zallar, tajnik, Box 183; Joseph Kern, blagajnik in zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
Drnitvo sv. Joiefa it. 21 t Dsnvsr,
Golo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4723 Vine St.; Math. Sadar, blagajnik 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastop-I nik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo.
Drnitvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver.
Draitvo sv. Jurija it 22 v South Chicago, 111
Frank Medosb, predsednik, 9485 Ewing Ave.; Anton Mota, tajnik, 9485 Ewing Ave.; Nikola Jakovčič, blagajnik, 9621 Ave. M; Jakob Kovač, zastopnik, 9550 Ave. N. Vsi v j So. Chicagi, 111.
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoievi dvorani, 95. ; ulica in Ewing Ave.
Draitvo sv. Joiefa itev. 23 v Ban Francisco, OaL
Jos. Stariha, perdsednik, 2000 39th St.; John Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Jakob Vidmar, blagajnik, 719 San Brumo Ave.; Jos. Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Francisco, Cal.
Druitvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu.
Draitvo Sveto Ime Jeans itev. 28 v Eveleth, Minn. Ivsn Nemgar, predsednik, P. O. B. 726; Ivan Skrabec,tajnik Box 750; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. 0. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn.
Druitvo zboruje vsako 4. nedeljo ob 1V2 uri popoludne nad Krst National Banko.
Draitvo sv. Štefana it 26 v Pittsburgh Pa
Josip Le ban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Pa.; John Gosar, tajnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.; Alojzij Kompare, bla-gajnikgajnik, 5434 Harrison St., Pittabars, Fa.; Mm Gosar, zastopnik 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Drnitvo zboruje vsako S. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg.
Draitvo sr. Mihaela Arh. iter. 27 t Diamond vlile, Wyo.
Gregor Šabec, predsednik, Box 43; Frank Perušek, tajnik, Box 65; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 127. Vsi v Diamandville, Wyo.
Druitvo zboruje v dvorani Line Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Draitvo Marija Danka it 28 t On-barlandn, Wyo.
John Kočevar, predsednik, Box 206; Anton Jeran, tajnik, Box 246; Geo. JeUevič, blagajnik, Bok 137;
John Koniak, zastopnik, Box 192. Druitvo zboruje vsako prvo node
ljo po 15. v mesecu.
Drnitvo sr. Joiefa it 29 t Impo-
rialu, Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box 312; John Miklavčič blagajnik, Box 87; Anton Tauželj, zastopnik, Box 87. Vsi v Imperialu, Pa.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseeu v društveni dvoranL
Društvo sv. Joiefa itev. SO t Chis-holmu, Minn.
John Kotchevar, predsednik, Box 118; Frank Arko, tajnik; Steve Pra-protnik, blagajnik; John Kotchevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chishol-mu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholm u.
Drnštvo sv. Alojzija it. 31 v Brad-docku, Pa
M. Kikelj, preds. 1128 Cherry St., Braddock, Pa.; John A. Germ, tajnik, Box 57 Bradock, Pa.; Ant. Sotler, blagajnik, Box 147 Hays, Pa; Aloiz Horvat, zastopnik, Box 507, Turtle Creek, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku.
Društvo Marija Zvezda iter. 82 t Black Diamondu, Wash Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. 0. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 643. Vsi trije v Black Diamondu, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob L uri uopoldan.
Draitvo sv. Barbare it 38 v Trestls, Pa
FranŠifrar, predsednik, Box 26, Trestle, Pa.; Matevž Peternel, tajnik, Box 77, Trestle Pa.; Tomaž Previč, blagajnik, Box 130 R. F. D. I., Wil-kinsburg, Pa.; John Hrvat, zastopnik, Box 21, Trestle, Pa.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležki dvorani, Trestle.
Društvo sv. Petra in Pavla itev. Si v Lloydell, Pa
Josip Sornel, predsednik, Box 115, Llovdell, Pa.; Andrew Maloverh, tajnik, Box 1, Lloydell, Pa.; Anton Krasac, blagajnik, Box 14, Beaver-dell, Pa.; John Jereb, zastopnik, Box 16, Beaverdell, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Volku v Lloydellu, Pa.
Društvo sv. Alojzija štev. 36 T Cona maugh, Pa
Frank Dremelj, predsednik, Bx 160,
John Potokar, tajnik, Box 16; John Kukavca, blagajnik, Box 585; John Brezovec, zastopnik, Box 6. Vsi v Conemaugh, Pa.
Društvo zboruje v lastnej dvorani v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Draitvo sv. Janesa Krstnika it S? t Clevslanda, Ohio.
Josip Krajnc, predsednik, 38343 St. Clair Ave., N. E.; John Avsee, tajnik, 3946 St. Clair Ave., N. E.; Prijatelj Anton, blagajnik, 4015 St. Clair Ave. N. E.; Anton Ocepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, Ohio.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Yartes dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St
Draitvo "Sokol" štev. 88 t Pueblo, Colo.
John Grego rich, predsednik; Ant Kochevar, tajnik, 1210 Berwind Ave.; J. Čulig, blagaj., 1210 So. Santa Fe Ave.; John Petere, zastopnik, 1226 Bohmen Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Druitvo zboruje v dvorani Sv. Jožefa, 1000 East B St„ Pueblo, Colo.
So. Santa Fe Ave.; Frank Hrovat, blagajnik, 1253 Mahron Ave.; John Straus, zastopnik, 1251, So. Samta Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Druitvo zboruje 16. vaaeega meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri svečer v John Jermanovi dvorani 1207 So. St. Fe Ave., Pueblo, Colo.
Drnitvo sv. Alojsija it 43 t East Hflfnf, Mont
Frank Hudaklin, predednik, Box 117; Anton Shega, tajnik, Box 23; Anton Smole, blagajnik, Box ,162; Ivanoš Kozijan, zastopnik, Box 66.
Druitvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane.
Draitvo sv. Martina it 44 v Barbcr-ton. Ohio.
Anton Štrukelj, predsednik; Math. Kromar, tajnik, Box 223; John Ba-lant, blagajnik; Martin Železnikar, zastopnik. Vsi v Barbertonu, Ohio.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Draitvo sv. Jožefa it. 45 v Indianapolis, Ind.
Anton Struna, predednik, 207 Holmes St.; Alojzij Rudman, tajnik, 2812 Calvelage St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketcham S t?; Jurij Volkar, zastopnik, 705 Verman St.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 901 Ketchem St.
Drnitvo sv. Barbaro it 47 v Aspen,
Colo.
Andrew E. Rgler, predednik, Box 1068; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Frank Marolt, blagajnik, Box 805; Anton Skufca, zastopnik^ Box 55.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri svečer.
Draitvo Vitezi sv. Jurija štev. 49 v Kaunas City, "Kansas
Mihael Novak, predsednik, 439 N. Ferry St.; Jos. Vovk, tajnik, 317 Barnett Ave.; Peter Spehar, blagajnik in zastopnik, 422 N. 4th St Vsi v Kansas City, Kans.
Druitvo zboruje vsaki S. ponedeljek v meseeu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. ft Barnett Avenne, Kansas City.
Drnitvo sv. Potra it 60 v Brooklyn«,
Draitvo sv. Barbar« it M T Boa-lyn. Wast.
Leo. Les, predsednik; Ivan rič, tajnik, Box 409; Ivan Pavfii, blagajnik; Anton Janaiak, sastopnik, Box 188. Vsi v Roalynn, Wash.
Druitvo zboruje vsako četrtjo nedeljo v mesecu.
Draitvo sv. Mihaela Arh. iter. 40 t Claridge, Pa
Pavel Puiljar, predsednik; Lovrenc Bittene, tajnik; Peter Lazar, blagajnik, Box 37«; Anton Jeri-na, zastopnik. Box 204. Vsi v Claridge, Pa
Druitvo sbornje 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v nemiki dvoranL
Draitvo sv. Joiefa it 41 t Bast Palestino, Ohio.
Anton Jurjavič, predsednik, Box 31; Frank Kapla, tajnik, Box 80,; Joseph Weeder, blagajnik, Frank Jurjavich, zastopnik, Box 200. Vsi v East Palestine, Ohio.
Drnitvo zboruje vsako 2. nedeljo v meseeu ob 2. uri pop.
Draitvo Marija Pomaga] Mor. 4S t Pnoblo, 0«U.
John Ah čin, predsednik, 1234 Bohemian Ave.; John Gaber, t^nik, 1261
Draitvo sv. Alojsija it 57 T Pa
John Turk, predsednik, Box 67; Anton Eržen, tajnik, Box 66; Frank Nagoda, blagajnik, Box 192; Josip Pauletich, zastopnik, Box 164.
Draitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer ft Sam Duff.
Draitvo st. Štefana it 68 t Bear Greek, Mont
Frank Zobec, predsednik; Ivan Kastelc, tajnik, Box 161; John Che-sark, blagajnik; John Lnzar, zastopnik. Vsi v Bear Creek, Mont.
Druitvo zboruje vsako S. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Čeiarka.
Draitvo sv. Barbaro it. 60 v Chisholm, Minn
Tony Bambič, predsednik; Anton Bayc, ■ tajnik; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Poderžaj, zastopnik, Box 496. Vsi v Chisholmu, Minn.
Druitvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka.
Druitvo sv. Jurija it. 61 v Reading, Pa
Ivan Križan, predsednik, 383 N. River St.; Simon Lnzar, tajnik, 381 N. River .St.; Frank Spehar, blagajnik, 381 N. River St.; Simon Luzar, zatopnik, 381 N. River St. Vsi v Readingu, Pa.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi.
Društvo sv. Florijana, štev. 64 v Baltic, Mich.
Pavel Lukanich, predsednik, Box 141 So. Range, Mich., Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Joa Lašie, blagajnik in zastopnik, Box 226, So. Range, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range.
Društvo sv. Petra in Pavla it. 68 v Manistique, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich.
Druitvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo.
Društvo sv. Petra in Pavla itev. 00 v Jolietu, HL
Anton Košiček, predsednik, 1151 Broadway; M. Wardjan, tajnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik, 533 Marbel St.; M. Wardjan, mik, 903 N. Scott St. Vsi v »lietu, HI.
ro sv. Jožefa itev. 67 v Yale,
Jos. Cvetkovich, predsednik, Box Yale, Kans.; Josiph Alič, tajnik, R. N. 8, Pittsburgh, Kans.; 'ath. Dermulovetc, blagajnik in za-opnik, R. R. N. 8, Box 2, Mulberry mte.	,
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo meseeu ob 10. uri dop. v Birkovi orani.
o Isus Prijatelj Maleslh itev. OS t Mon—s«n. Pa.
Fran jo Dusieh, predsednik; Mato fretich, tajnik, Box 155; Franjo ilia, blagajnik in zastopnik, Box Vsi v Mon nesen, Pa. »ruštvo zboruje vsako 2. nedeljo iesecu ob 1. uri pop. v Katoliiki »rani na 8th St., Monessen, Pa.
sr. P«tra it 09 t Thomas, W. Va
Ignac Golob, predsednik, Box 366; van Laha j ne, tajnik, Box 216; Ivan er, blagajnik in sastopnik, Box Vsi v Thomasu, W. Va Drnitvo zboruj« vsako S. nedeljo
-citvo Zvon it 70 t Chicago, HL
Uath. Kremsec, predsednik, 504 . i8th Place; Mirko Ciganich, taj-474 W. 20th St; Martin Krsm-blagajnik, 600 W. 18th Plaee;
Poglajen, sastopnik, 1067 S. St. -Vsi v Chicago, HL
o zboruje vsako 3. nedeljo n ob 1 ari pop. v na 22nd PL * Lineofa St
nez Razpet, zastopnik,Box 4. Vsi v Tyro, Pa
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo ob L uri pop. v J. Katek dvorani.
Draitvo sv. Janosa Krstnika it 7f v Canonsbnrg, Pa
Josef Mravinee, predsednik, Box 31, Mansfield, Pa., John Kirn, tajnik, Box 106 Canonsbnrg, Pa., Frank Miklič, blagajnik, Mausfleld, Pa.; Geo. Shaltz, zastopnik, 7 Iron St., Canonsbnrg, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Jurij Zalec-a.
Draitvo sv. Jožefa it 76 v Oregon City, Ore.
Anton Perne, predsednik; Math. Justin tajnik in blagajnik; Joseph Hochevar, zastopnik. Vsi v Oregon City, Ore.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Druitvo sv. Rešnega Telesa itev. 77 v Goff, Pa.
Franc Jerih, predsednik, Box 272; Frank Becjan, tajnik, Box 495; Josip Progar, blagajnik, Box 227; Fr. Tribar, zastopnik, Box 272. Vsi v Goff, Pa.
Drnštvo zboruje vsako J. nedeljo v mesecu v prostorih Fr. Becja-na.
Društvo sv. Alojzija it. 78 v Salida, Golo.
Ivan Drobnič, predsednik, Boz 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsakega 11. v mesecu v dvorani pri rudotopihiici.
Društvo sv. Barbare it. 79 v Hail-wood, Pa
Martin Šinkovec, predsednik, Box 133; Alojz Kith, tajnik, Box 185; Josip Penič, blagajnik, Box 85. Andrej Heimbring, zastopnik. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. popol.
Draitvo sv. Petra in Pavla itev. 80 v AquOar, Colo.
T.ud. Sušteršie. preds. Box 181; Jacob Česnik, tajnik, Box 181; Ste-! fan Zele, blagajnik, Box 181; Gasper Paulovich, zastopnik, Box 181. Vsi v Aguilar, Colo.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvoranL
Društvo sv. Jerneja št 81 v Aurora, Illinois.
Frank A. Praprot nik, predsednik,1 1626 Aurora Ave.; Martin Jurkas, tajnik, 624 Aurora Ave.; Josiph Ko-: lene, blagajnik, 586 N. Broadway; | Jernej Widrich, zastopnik, 635 Auro-. ra Ave. Vsi v Aurora, I1L
Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani.
Društvo sv. Janeza Krst štev. 82 v Cheboygan, Wis. Frank Starich, predsednik, 432 N. Water St.; Jos. Meznersich, tajnik,
1105 Ontario Ave.; John Verščaj, 515 N. Water St.; Frank Strumpek, zastopnik, 1413 N. 8th St. Vai v Sheboygan, Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Sons of Herman dvorani 701 N. 8th St.
Druitvo
83. v
t Oollinwood, OUa
John Rossel, predsednik, 632 Col-St.; Math. Slapnik, tajnik, MeClure Ave.; Chas. Kralj, bla-705 Case Ave.; Math. Slap-zastopnik, 5408 MeClure Ave. to zboruje vaako 2. nedeljo esecu v cerkveni dvorani.
st. Barbar« it 72 t Ba
avel Kos«, preda; Aadrq Gor-tajnik; Josip Piaoza, blagajnik; Feriič, zastojnik. Vsi v Ra-Waah.
zboruje vsako 3. nedeljo ob 0. ari dop. v Fran Lad-
sr. Joisfa it 74 t Tyrs, Pa Rihel, pr«.tssdnik, Boa Leopold Weasel, tajnik, Boa 65; Logar, blagajnik. Box 4; Ja-
. Martina,, itev Superior, Wyo.
Martin Bogatej, predsednik; John Hitcthaler, tajnik; Geo. Raspotnik, blagajnik; John Pivk, zastopnik. Vsi v Superior, Wyo.
Društvo sv. Andreja, iter. 84. t Forbes, Colo.
Geo. Preskar, predsednik, Forbes, Golo.; Frank Orekar, tajnik, 113 W. Main St., Trinidao, Colo.; Martin Orekar, blagajnik, Forbes, Colo.
Druitvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v meseeu v dvorani brata Martina Orekarja.
Društvo sr. Joiefa it 85. J. S. K. Jednote t Aurora, MXnn.
Mat. Levstik, Box 121, predsednik; Štefan Pavliiič, Box 267; tajnik; Maks Arko, Box 121, blagajnik; Andrej Klun, Box 124, zastopnik.
Druitvo zboruje v prostorih G. M. Arkota, v Atrrori, Minn.
Draitvo st. Joiefa it 86 t W. Jordan, Utah.
Jos. Schneller, predsednik, Box 242; Frank Malovich, tajnik in blagajnik, Box 242; John Kerstin, zastopnik, Box 242. Vsi v W. Jordan, Utah.
Draitvo sv. Alojzija it 87 t St LooL Mo.
Ignac T ros t, predsednik, 2620 Hickory St.; Robert Kunstel, tajnik, 2118 N. llth St.; John Lukeaieh, blagajnik in zastopnik, 2855 Lyon St Vsi v St. Louis, Mo.
Draitvo zboruje vaako drugo ne-
Draitvo nr. Mihaela iteT. 88 7 dna, Mont Mihael Bnrgar, predsednik, J. R. Rom, tajnik, FQxp Swaa, blagajnik,
Martin Ranch, zastopnik. Vsi t Rounus, Mont.
Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne.
Društvo sv. Joiefa št. 89 v Gowanda* N. Y.
Kari Stemiža, predsednik, Bex 327; Anton Grom, tajnik, Box 441; Anton Straus, blagajnik in zastopnik Box 90. Vsi v Gowanda, N. Y.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvoranL
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih druitev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec po enkra^, in sicer okoli 16. Vsa društva, oziroma njih tajniki s« vljudno proieni, nemudoma poročati vse nedostatke in \>remembe ajih uradnikov. Ta imenik je priobSaa, kakor mi je bilo dosečij parBŠana Društva, ktera še niso porote vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti.	-
Jurij L Brožič, gL tajnik.
jsšc.-;	------ -	^,
Izplačal ga je.
Gospod, ki že dolgo gleda nekega ribiča: "Povejte mi moj dragi, aH je še kaj bolj neumnega, kakor dve uri zastonj čakati na ribef"
Ribič: "Gotovo, — gledanje 1" * *
*
Zagovoril se je.
Star profesor pri ženitvanijskem obedu: "Predragi navzoči 1 r*~~nam ženina od otročjih nog, bil sem pri njegovem krstu in imam čast biti njegov birmanski boter. Tudi danes sem priča njegove sreče. Veselilo me bode, če se bodem mogel vdeležiti
tudi njegovega pogreba..."
* * *
Zagovoril se je.
Gospiea: "Odstranite tudi brez bolečin zobe?''
Brivec: "Seveda!" Gospiea: "Potem pridem v nedeljo zjutraj k vam!"
Brivec: "V nedeljo ne smem zob
dreti... zavoljo upitja!"
* * *
Ljubezniva soproga.
A: "Zakaj kuhate pri vas vsaki dan grisove cmoke?"
B: "Ker istih m.«j mož ne jč, in
tako ostanejo vsi meni."
* *
*
Žal mu je.
Malemu dečku je pripovedovala mati, o trplenju Kris-tusa za ljudL Fantek je j»njm\cloval to sestri in sklenil z besedami: "Veš, da je
umrl Bogec za me. mi je pa le žal!"
*
Muzikaličen.
Gospod: "Zakaj pa igrate vsako jutro tukaj pred ječo?" Jetniki vam vendar ne dajo nič!"
Berač: "Saj tudi igram samo za enega ki me je plačal za cel mesec naprej!"
* * *
Strašna grožnja.
"Kakor se mi zdi. vas sosed smrtne sovraži!___Ali ga tudi vi?"
'In kako! Kap naj me zadene in
on naj poroči potem mojo ženo!" * * *
Dvoumno.
A: " Ti, veš kaj. meni se zdi, da je bil umrli Potokar samo navidezno mrtev."
B: "Kterega zdravnika je pa imel?"
A: "Dr. Mazakoviea". B: "No, če ga je ta zdravil, potem si pa lahko brez skrbi, da je bil
pokopan mrtev."
* * *
Tudi mogoče.
"Sedaj je šel Potokar s svojo ženo mimo nas, in še pozdravil ni, ne-hvaležneš. In vendar sem mu jaz preskrbil ženo."
"No, potem bode najbrže radi tega jezen".
* * *
Vjel se je.
Gospod: "Vi pa postajate jako nemarni. Niti mojih oblek nič več ne osnažite!"
Sluga: 'Toda mi los ti vi gospod —' Gospod: "Včeraj sem pustil v žepu desetkronski cekin in danes je Se
vedno v njem!''
* *
*
Nesramnež.
Berač (v trgovini): "Prosim za malo darilo!"
Prodajalec (jako zajw>slen) : "Sedaj nimam časa. pridite jutri zopet I" Berač: "Tako, v teh slabih Časih
naj bi dajal še na kredit?"
* ♦ *
Dresiran pes.
"Lepega psička imate gospod Ru-dečenosl"
"In kako je pameten in dresiran I — Ali mislite, da hoče piti vodo?"
* f *
Neki hndomuSni Dolenje je napisal na vratih "OO" prostora sledeče: "Tukaj se pobirajo prostovoljni doneski za povzdigo kmetijstva'
V padlšahovej send,
Spisal Karal May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanj*)
To je seveda za mene velike vrednosti, ker zasledovane ne more nikdo pred nami svariti, in ta Čas od danes popoldan do jutri opoldan — ker preje upijanjena ne moreta priti r Ostrozndio — lal.vA porabim, da
izsledim ubežnike.
Sedaj, ker ne morem nič več prisluškovati, se splazim neslišno v spalno sobo, ki je od znotraj zaklenjena. Ko tiho potrkam, mi odpre Halef. V sobi sta še oba tovariša in jeden hlapec.
"Morali smo seveda zakleniti, sidi," pravi tiho. "Lopovi bi lahko prišli na misel, pogledati, če se kdo tukaj nahaja."
"Popolnoma pravilno. Kje pa so prebivalci hiše?"
"Skrili so se, ker je gostilničar pripovedoval, da so na polju."
"Potem se hočemo odpraviti. Pojdi naprej in skrbi, da nas kdo ne opazi."
Hlapec, kteremu sem dal to povelje, nas pusti oditi, in zapre potem sa seboj vrata.
Drugi hlapec, ki je stregel gostoma, je tudi pripravljen. Gre k njima v sobo kjer govori z rokovnjačema, da bi odvrnil pozornost od nas. Na ta način nam je prav lahko mogoče, priti iz sobe na dvorišče.
Od tukaj pridemo na zadnjo stran poslopja, od koder nas pelje hla-pee daleč na polje, kjer nas čaka krčmar z hlapci in našimi konji.
"Vendar enkrat!" vzklikne. "Tebi gotovo ni bilo tako * dolgočasno, kakor meni. Sedaj pa od rini mo. Zasedi konja!"
"Popreje ti hočem plačati. Povej nam, koliko ti dolgujemo?"
"Koliko mi dolgujete?" pravi smeje. "Nič, popolnoma nič!"
"To ne moremo sprejeti!"
"Zakaj ne. Bili ste moji gostje."
"Ne prišli smo k tebi nepovabljeni in smo eelo vse, kar smo jedli in pili, od tebe zahtevali."
"Efendi, ne govori dalje! Ne naredi mi sramote z odklanjanjem gostoljubnosti. Če dam dvema takima lumpoma, kakor sta ona v sobi, kar poželita, potem vas vendar lahko prosim, da nič ne plačate."
"Toda ravno to, kar sta dobila ona dva, sem jaz naročil. Saj sem eelo obljubil plačati."
"Gospod, ali me hočeš vjeziti? Ti hočeš preskrbeti, da pridem do svojega denarja in jaz naj zahtevam par borih pijastrov za pivo in dva jajca. To ne storim na noben način!"
Jaz se ne bi branil pri prvi besedi in se samo radi Halefa ne dam takoj pomiriti. Hotel sem videti njegov obraz, ki se resnično vedno spreminja iz Strahu, da bi vendar plačal. Zato pravi sedaj hitro:
"Sidi, ti poznaš koran in njega zapovedi. Zakaj ravnaš proti naukom, ktere je narekoval angelj Gabrijel? AH ne uvidiš, da je Htfzvrrsko, Še ne sprejmeš darila? Ker, kdo da-darilo, da Alahu in kdor ga ne sprejme, razžali Alaha. Upam, da se kosaš, ker je bilo tvoje srce tako trdo in da bodeš skazal čast preroku. Zasedi toraj konja in ne brigaj se za pijastre, kterih nikdo ne mara!"
To pravi tako resno in prepričevalno, kakor da bi se šlo za življenje in smrt, pogubljenje in zveličanje. Smeje se pokorim in dam samo hlapcem bakšiš, malenkost, ki jih pa tako oveseli, da mi poljubljajo po vrsti roko, kar kljub nasprotovanju ne morem zabraniti. Nato odjezdimo, naj-prvo nekoliko za vasjo, in potem zavijemo na cesto, ki vodi v Ostromdžo.
Samo kratko časa jezdimo na njej, potem pa, ko imamo vas za seboj vprašam našega gostilničarja:
"AH je ta takozvana cesta jedina, ki vodi v Ostromdžo?" i "Najkrajša je. Seveda je še nekaj drugih cest, po kterih se pa rabi dalj Časa."
I»r "Poiščimo si jedno tako eesto! Po tej ne jezdim rad."
"Zakaj ne?"
"Ker jutri, ko prideta ona dva za nami---"
"Jnftrif" a* prekine.
"Da, ostati hočejo toliko časa pri tebi, ker jim ni treba nič plačati. Ne pričakujejo te nazaj do jutri, ker bodeš povodom tvojega rojstnega dne po njih mnenja danes zvečer mofao pSL"-
"Ti lopovi! Presenetil jih bodem in jim povedal, da danes sploh
ni moj rojstni dan."	✓
"To pa ne bodeš storil."
"Tako? Zakaj ne?"
"Ker je 4udi v tvojo korist, da ne pridejo do jutri opoldne v Ostromdžo. To bodeš še zvedel. Če pridejo za nami, lahko slučajno zvedo, da smo jezdili v Ostromdžo in ne v Dorijan, kar bi vse moje načrte pre vrglo.''
"Dobro! Če želiš, jezdimo drugje. Takoj tukaj se odcepi pot na levo na polja in travnike. Jezdili bodemo tako, da pridemo na kulturiuško eesto. Tam nas ne pozna noben človek."
Zavijemo toraj v stran. Vendrar je to, kar imenuje pot, vse kaj dit-zega, kakor pot. Na tleh je sicer videti, da hodijo tu in tam ljudje, a ogla jen pot ni.
Na desno in levo se razprostira polje, po največ obdelano s tobačnimi nasadi. Tudi nekaj malih, slabotnih bombaževih rastlin opazim. Potem je zopet ravno polje in konečno gozd, skozi kterega jezdimo, ne da U opazili sled kacega pota.
Doslej smo molčali, sedaj pa gostilničar ne more več svoje radovednosti brzdati in vpraša:
"AH si slišal, kaj sem govoril s pivcema?"
"Vse."
* "Njihova vprašanja in moje odgovore?"
"Nič nisem preslišal." f "In si zadovoljen z mano?"
"Dobro si naredil. Moram te pohvaliti."
"To me veseli. Zame ni bilo prav lahko, narediti vse pravilno."
"To dobro vem in radi tega sem se jako veselil tvoje bistroumnosti. Dokazal si, da si navihan prebrisanec."
"Gospod, jaz sem očaran slišati to iz tvojih ust, ker tvoja hvala je desetkrat vrednejša, kakor kacega druzega."
"Tako? Zakaj pa?"
"Ker si učenjak, ki vse ve, od solnca navzdol do zrna v pesku, junak si, kterega še nikdo ni mogel premagati. Poznaš eeearje in kralje, ki te častijo in potuješ v padišahovej senci, s kterim si jedel iz jednega bolnika."
"Kdo ti je to povedal?"
"Nekdo, ki ve."
(Seveda slutim, da je moj mali, sieer tako pridni Halef, aopet bta-
faL Imenuje se moj prijatelj in varovatelj, in čim bolj me Hvali, tem volja čast pade tudi na njega. l$o pogledam po njemu, vidim, da je pač r slutnji nekake nevihte, takoj pri početku goetilničarjevega govora, ostal nekoliko zadaj.
Da gostilničar na moja vprašanja ni naravnost odgovoril, mi doka-snje, da mn je Halef prepovedal, njega imenovati.
"Kdo je potem takem ta, ki ve neksj, o Čemur jas mm nimam »M pojma?" vprašujem nadalje.
"Ne smem ga imenovati."
"Kakor hočeš. Imenoval ti bodem njegovo ime. AH ti ga je povedal?"
"Da, efendi."
"Ime je jako dolgo. Kaj se ne imenuje mali prefriganee mogoče hndži Halef Omar--in tako dalje?"
"Efendi, no vprašuj mol"
"In vendar to moram vprašati."
"Toda jaa sem mn moral obljubiti, da ne imenujem njegovega fcNM."
"To obljubo moraš driati. Imena ti ni treba imenovati, povej samo da aH ne. AH je bH kadU?" Wm^+m
"Da, on je rekeL"
"No, potem ti hočem povedati, da je jako veHk lažnik."
"Gospod, to praviš vsled priprostosti!"
"Ne. To si ne domišljaj. Jaz nisem kar nič priprost, kar sledi tudi iz tega, da nisem plačal jajčje jedi, ktero sem naročil in---"
"Gospod, bodi tiho!" me prekine.
"Ne, jaz meram govoriti, da popravim napako hadžije Halef Omar-ja. On je naravnost lagal. Pač sem videl padišaha, a nisem jedel z njim iz jednega krožnika. Poznam cesarje in kralje po imenih, sem tudi tu in tam kakega videl, i oda ne častijo me popolnoma nič; ne poznajo niti mojega imena. Za nje ;az sploh nisem na svetu."
Pogleda me z izrazom v obrazu, iz kterega spoznam, da lažem malega več verjame, kakor mojemu pripoznanju.
"In kar se tiče moje učenosti," nadaljujem, "tudi veUko ne zaleže. Jaz naj bi vse vedel od solnca do peskinega zrna? No, da, zrno peska poznam, kakor vsakdo drugi, a od solnca ne vem druzega, kakor, da se zemlja okolu njega vrti, koliko je od zemlje oddaljeno, kolik premer,
približno težo ima, kako---"	%
(Dalja prihodnjič.)
Za kratek čas.
Maščevanje je sladko.
Jurij Benko je imel lepo, debelo jagnje. Njegovi sosedje se dogovorijo, da mu hočejo eno zasoliti in to jagnje pojesti. Drugi dan gredo k njemu in ga tako-le nagovorijo:
"Jurij Benko, jutri bode konec sveta. Daj nam jagnje in napravimo si še enkrat dobro pečenko." Jurij Benko pravi: "Dobro." Sosedje toraj pridejo, zakoljejo jagnje', ga denejo iz kože in ga spe-čejo. Potem se vsedejo skupaj in pojedo mastno pečenko. Ko jagnjeta ni bilo več, spozna Jurij Benko, da ga imajo sosedje za norca.
Opoldne je bilo zelo vroee; gostje se grdo kopat, da bi se malo ohladili. Jurij Benko je počakal, da so biH vsi v vodi. Potem vzame njiho-\o obleko, dene vse na kup in jo zažge. Ko pridejo sosedje iz vode in se hočejo obleči, najdejo mesto oblek kup pepela ter vidijo, kaj jim je Benko napravil. Gredo k njemu in mu rečejo:
"Benko, kaj si nam storil?" Jurij Benko pa odgovori: "Jutri bode konec sveta, čemu potrebujete potem še obleke f"
Ženska logika.
Oče: "Dandanes je pač grozen križ
z otroci — od treh se gotovo eden izpridi!"
Mati: "No, to je sreča, da imam samo dva!'1
Spadata skupaj.
Posredovalec (kavalirju): "To vam je fina ženska, jako bogata, njena edina slabost je, da hoče vsako leto na jug."
Kavalir: "No, potem pa spadava čisto dobro skupaj, ker se meni sever dopade."
Dobro porabljena prilika.
On: "Mi smo na koncu. Tvoja za-pravljivost nas je spravila na boben."
Ona: "Kaj ti praviš! Potem si moram pa hitro kupiti še jeden par
oblek."	!
Med vojaškim podukom. J
Podčastnik: ''Zakaj ima vojak na! svoji uniformi medene gumbe?"
Vojak: "Zato, da gospod pod čast cik lahko zabavlja, če eden ni
žen!"
Zelo slaba tolažba.
Oče (k prošniku za hčer, mu prijazno po rami trkajoč): "In kar se' tiče vaših dolgov, tolažite se s tem, da so moji še večji!"
Vse zastonj.
Študent (k hišnemu gospodarju, kteremu je prejšnji večer obljubil eno krono, če ga spravi ob devetih iz postelje) : "Tu imate dve kroni, sedaj me pa pustite naprej spat!"
Previdno.
Mati: "No, ker je Lenčka sedaj cmožena, bi pravzaprav njeno sobo] lahko oddali.'' / •	I
Oče: "Le po čakajmo malo, mogo-l če, da pride še nazaj!"	j
Krojač in čevljar.
* Krojač: "Jaz im*ni nekaj res) prav slabih odjemalcev. Te hlače naj primer sem že četrtokrat osnažil, pa še sedaj niso plačane." "
Čevljar: "To še ni nič, gospod so-J sedi Včeraj sem šel z računom par čevljev, odjemalec me je pa njimi tako sunil, da sem ven aleteU
V kaznilnici.
Kmet: "AJi bi zamogel govoriti s! kaznjencem Peter Mozerjem?"
Jetniški čuvaj: "Z Mozerjem? Ne; tega smo včeraj izpustili — — — pa vprašajte znabiti zopet v osmih dneh."	i
POZOR!
Prosim cenjene rojake, Če kdo ve, kje je
MARUA MUO,
lojena Žugelj, po domače Hesova, ■ Podzemlja pri Metliki Dne 99. maj* pustila je hčerko 5 let staro in pobegnila z
FOSOE SLOVENCI Iff ZEVATI
Podpiaaai pnporošsni vsem potn joftm rojakom v CVeaci, DL in efco lici svoj dobro msuMii
SALO O*.
Na raepoiago imam tudi lepo k^ ljišče. Točim vedno evaie in Mn Seap pivo, jako dobro il ume rti vino rasna likerja ter prod*j~n ine sesat k a. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in praakrbojem pa robrodne listke za roe jintwM^ii črte po izvirnih	Pošiljam da
narje v staro domoviao Ijliin potom po dnevnem kuna. V aioa' sem z banko Frank Sakmr Ca. i New York«. Svoji k oropat!
JO0XF KOMPASI,
Generale Trausatiaiitipe.
[Francoska parobrodna družba.]
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdeno garantirano mašile si
v nogah, rokah in krilu Vam* po polnoma odstranim. Potne noge, kar Je' o&esa, bradovice tn ozeblino Van v S dneh popolnoma odstranim, da? 1» to resnica se lam« $500. Uprafalt« «.
JAKOB VAKCIC,
P. 0. Box CLEVELAND, 0
ANTONOM BARBldSM, kteri je doma is Čuril pri MotiikL Odnesla mi je $175. Kdot ianod vojakov ve sa njih naslov, naj mi aa-
John Muc, «18 Frederick St., Steekon, Pa (ft-lfl—6)
HARMONIKE
boaisl kakorinekoii vrste izdelujem is popravljam po nainiijih cenah, a deli trpeino in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo pošlje, ker Zim ta na« 16 let tukaj v tem pošla In sedaj v m> jem lastnem domu. V popravek m> mem kranjske kakor vse drage harmo. alke te računam po dela kakorino kdr safcteva brez nadalinlb aoraiaal.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. OeveUod, C.
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjertoCimvedno dobro pivo, doma presana in im-
K rti rana vina, fine liker -ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrefba solidna. Za obilen poeet se
priporoča..................
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich Street NEW YORK, N. Y.
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni parniki so:
•'La Provence" na dva vijaka................. 14 01« t0n or> nnft . ....
- - :.................ŠSTšs T T
La Gascogne"................................ b.ooo « 9.000
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebroufh Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz. pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.:
•LA SAVOIE ^ •LA LORRAINE •LA PROVENCK •LA SAVOIE •LA TOURAINE
17. junija UNO. 94. junija 19M. L jnHja IMS. $. jaHja IMS. IS. jbSja 1M0
La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE La Bretagne
22. jaHja 1M0. 29. jaHja 196f, 5. avguste 19*0. 12. avguste 1909. 19. avgusta 1909-
[A PLOVTTBA.
Parnik CHICAGO na dva vjjbk od pluje dne 3. julija ob 3. uri popoldan. Parniki z zrezdo uouMTui imajo po dva vijak«.
M* Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St, Chicago, 111.
Zdravju *
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. gadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist tvoje druiine, svojih prijateljev in drugih.
Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boijtih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qea. Travalkar-ja 6M2 SL Clair Ava N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Brezplačno s« Uda 100 sloven, rodbioin.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 t rvrhu pokritja pre* nisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vred! vsak pa .100.00 t sedanjem Ca#u. Oddamo jih, kerlelimo, da bi se na njih nastanili ftebri Slovenci, kteri bi .	- lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega
leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo hib. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev- Loti se nahajajo v East AsbnryParku, N. J. N« opoatit« lep« prilik«.
Poiljite money order sa $6.00 danes in mi Vam polijemo listine
V,ty" • i j .	fi. A' - ; " t.-.
	. "v i 1 r i
S
PRINCE tu Street,
Pičite:
ca,
New York. City.
Kdor žeti čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj m zanesljivo obrne na j o d i n o •lovonsko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vBak čas najboljšo postrežba | Domača hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobta | pijača ter vsakovrstni avstrijski in bero govacki tobak. Svoji k svojim 1
Ant. Plitko, 137 Washington St.,
NEW YORK, N.Y.
_Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kraijska hraiilnica v Ljubljani
(KNAPLOVE ULICB &U Q)
Ustanovljena lota I830.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem L 1907. blizo 68 milijon, kron.
Rezervni vakladl znašajo 9,373.077 kron.
Vsesa upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega skepa okoli 82.000.OOO kron,
in sicer znalajo med dragimi
ZemJjeknjiino zavarovane
terjatve................ 37,814.37* K
Posojila občinam in korpo-
racijam................. 2.048.214 »•
Menice .................. 676.000 "
Vrednostni papirji........ 30,028.62« "
Vrednost hiš t Ljubljani, Trstu in na Dunaja ter graltin.................. 2,926.746 "
8LOVKNCI TU SLOVENES, NAROČAJTE BE NA "CFLAS VABO-DA", NAJVEČJI IV IAJOKU-
ši sbovnmD miimi
Čuti spraTu dobččak — mz«n vsot, ki M prideaejo rasovnim zaldadom — je odm«nj«n dobrodelnim in UTodorn. draitrom in pmdjmtfa Knsjikem. iT^* kmubuca ▼si* j« aa tak« —sme do Mdaj
lam milijonov kron.