41 8. EKO KONFERENCA: MED PREDPISI IN ZRAKOM, KI GA DIHAMO 8TH ECO CONFERENCE Tanja Cegnar, Nataša Kovač , Martina Logar, Miha Tomšič , Tanja Koleša, Rahela Žabkar, Marko Rus, Janja Turšič , Simona Perč ič , Jože Jurša, Boštjan Paradiž aprila 2017 je v prostorih Agencije RS za okolje potekala 8. Eko konferenca. Letos smo jo pod naslovom Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo organizirali društvo Planet Zemlja, Slovensko meteorološko društvo, Agencija RS za okolje in Gradbeni inštitut ZRMK – Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Že od samega zač etka je cilj Eko konference, da premošč a vrzel med strokovnjaki, politiki, odloč evalci in javnostjo. Zasnovana je tako, da različ ni deležniki predstavijo svoj pogled na temo konference; vabimo politike, gospodarstvenike, odloč evalce in strokovnjake, cenjeni pa so tudi odzivi zainteresirane javnosti. Tokrat smo konferenco namenili predstavitvi spremljanja kakovosti zraka in napovedovanju ravni onesnaženosti, vplivom onesnaženega zraka na zdravje, primerjavi razmer v Sloveniji z razmerami v drugih državah, ukrepom, da bi se kakovost zraka izboljšala, nač inom obvešč anja javnosti o tem, kakšen zrak dihamo, pogled politike na kakovost zraka in kako lahko sami prispevamo h kakovostnejšemu zraku. Glede na odziv prisotne zainteresirane javnosti, so predavatelji podali dobre osnove za razpravo. Uvodoma so prisotne pozdravili predsednik Slovenskega meteorološkega društva Jožef Roškar, v imenu Agencije RS za okolje direktorica Urada za stanje okolja dr. Janja Turšič in generalni sekretar društva Planet Zemlja Vili Grdadolnik. Slika 1. Pozdravni govori: Jožef Roškar – Slovensko meteorološko društvo, dr. Janja Turšič – Agencija RS za okolje, Vili Grdadolnik – društvo Planet Zemlja (foto: Andrej Vuga) Figure 1. Jožef Roškar, Janja turšič and Vili Grdadolnik (Photo: Andrej Vuga) Letos smo konferenco prvič č asovno in prostorsko loč ili od podelitve nagrad v okviru državnega tekmovanja, ki ga za vrtce, osnovne in srednje šole pripravlja društvo Planet Zemlja. Kot je že tradicija, je slovesnost ob podelitvi nagrad društvo pripravilo na Gospodarskem razstavišč u Ljubljana pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Ker je v letu 2017 dan Zemlje, 22. april, sobota, so nagrade podelili v petek dopoldne. Ocenili smo, da je za izvedbo 8. Eko konference, primernejši ponedeljek, 24. april, a smo jo zato morali namesto na Gospodarskem razstavišč u Ljubljana izpeljati v prostorih Agencije RS za okolje. 24. Agencija Republike Slovenije za okolje 42 Slika 2. Podelitev priznanj na Gospodarskem razstavišč u Ljubljana (foto: T. Cegnar) Figure 2. Awards presentation at Gospodarsko razstavišč e Ljubljana (Photo: T. Cegnar) Slika 3. V odmoru na Gospodarskem razstavišč u Ljubljana (foto: T. Cegnar) Figure 3. During a break at Gospodarsko razstavišč e Ljubljana (Photo: T. Cegnar) Več ina razstavljavcev na Eko bazarju se je odloč ila za sodelovanje le na Gospodarskem razstavišč u, saj bi na agenciji težko našli dovolj primernega prostora za razstavljavce. Slika 4. Nea Zagorc je prebrala svoj nagrajeni prispevek (foto: Andrej Vuga). Figure 4. Nea Zagorc reading the awarded text (Photo: Andrej Vuga). Da ne bi povsem prekinili povezave med obema dogodkoma, smo s pomoč jo zmagovalcev državnega tekmovanja "Zeleno pero" vključ ili v Eko konferenco tudi pogled mladih. Eko konference se je udeležila Nea Zagorc iz JZ OŠ Marjana Nemca iz Radeč , ki je zmagala v kategoriji 6. in 7. razredov osnovnih šol. Agencija Republike Slovenije za okolje 43 Nea Zagorc je prebrala je svoj nagrajeni prispevek. Spremljala jo je mentorica ga. Nevenka Tratar. Slika 5. Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je na Eko konferenci podelil pri- znanje trem zlatim nagrajencem iz Gimnazije Kranj v nateč aju "Zeleno pero" (foto: T. Cegnar). Figure 5. MEP Igor Šoltes presented the recognition to the three gold win- ners from Gymnasium Kranj in the competition “Zeleno pero” (Photo: T. Cegnar). Gašper Logar in Ana Roblek, sta si delila nagrado za prispevek v kategoriji 1. in 2. letnik, Sonja Debevc pa je zmagala v kategoriji 3. in 4. letnikov srednjih šol. Prisotna je bila tudi mentorica ga. Maruša Vencelj. Slika 6. Dušan Hrč ek (levo) je spraševal in predlagal, dr. Igor Šoltes (desno) pa predaval in odgovarjal na vprašanja (foto: Tanja Cegnar). Figure 6. Dušan Hrč ek and Igor Šoltes (Photo: Tanja Cegnar) Strokovni del konference smo zač eli s predstavitvijo dr. Igorja Šoltesa, evropskega poslanca v skupini Zeleni/Evropska svobodna zveza. V predavanju z naslovom "Zrak tihi ubijalec" je predstavil zadnje izsledke svetovnih analiz na področ ju kakovosti zraka, ki kažejo, da je Kitajska največ ji investitor na svetu v obnovljive vire energije. Nova študija Greenpeacea kaže, da so se vplivi te naložbe že zač eli poznati. Prav tako je osrednja tema letnega sreč anja Svetovnega gospodarskega foruma tako imenovana Č ista energija. Kar 92 % vsega svetovnega prebivalstva namreč živi na območ jih, kjer onesnaženost zraka presega mejo, ki je še primerna kot zdravo okolje po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Na Evropsko komisijo je naslovil vprašanja glede povezanosti med onesnaženostjo zraka in boleznimi dihal ter predstavil odgovor Komisije. Izpostavil je tudi posledice toplotnih sprememb, saj Agencija Republike Slovenije za okolje 44 je bilo leto 2016 uradno najbolj vroč e leto v zadnjih 115.000 letih. V zaključ nem delu govora je spregovoril o nujnosti po ambicioznejši podnebno-energetski politiki, ki bo šla v smeri trajnostnih in obnovljivih virov ter uč inkovite rabe energije. Po uvodnem predavanju so udeleženci konference imeli dobro uro č asa, da so zastavljali vprašanja in podajali predloge za nadaljnje delo skupine Zelenih v Evropskem parlamentu. Predlogov in vprašanje bi bilo še več , č e nas ne bi preganjal č as in smo morali nadaljevati s predavanji. Sledile so 10 minutne predstavitve, ki so problematiko kakovosti zraka osvetlile iz različ nih zornih kotov, kot je to že tradicija na Eko konferencah. V nadaljevanju so nanizani predavatelji, naslovi predstavitev in kratki povzetki predavanj. Slika 7. Udeleženci 8. Eko konference (foto: Andrej Vuga) Figure 7. The audience (Photo: Andrej Vuga) Slika 8. Mag. Nataša Kovač , ARSO, je predavanje naslovila »Evropska agencija za okolje za kakovost zraka v Evropi« (foto: Tanja Cegnar). Figure 8. Nataša Kovač , Slovenian Environment Agency (Photo: Tanja Cegnar) Nataša Kovač : »Evropska agencija za okolje nudi podporo pri zbiranju in analizi podatkov o kakovosti zraka ter pri ozavešč anju javnosti. Kot evropski podatkovni center za kakovost zraka skrbi, da so podatki o zraku za celotno EU na voljo javnosti preko Skupnega evropskega okoljskega informacijskega sistema SEIS. Za podporo usklajenemu zbiranju podatkov o kakovosti zraka je EEA razvila informacijsko infrastrukturo, ki jo nudi državam č lanicam EU v okviru poroč evalskega omrežja ReportNET. ReportNET podpira elektronsko izmenjavo podatkov, opredeljeno v direktivah EU in v prednostnem podatkovnem toku EEA. Eden izmed prednostnih podatkovnih tokov je tudi kakovost zraka. Vsi podatki, ki so del izmenjave z EEA, se shranjujejo v evropskem podatkovnem skladišč u. Uporabljajo se za pripravo različ nih produktov. Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi kazalcev okolja, pri pripravi tehnič nega poroč ila o kakovosti zraka v Evropi in pri pripravi prispevka za Poroč ilo o stanju okolja v Evropi. Za podporo poroč anju agregiranih podatkov o stanju okolja ARSO upravlja nacionalni portal, Kazalci okolja v Sloveniji (http://kazalci.arso.gov.si/). Kazalci, ki so del tega portala, so Agencija Republike Slovenije za okolje 45 na dogovorjen nač in izbrani in predstavljeni podatki, ki so namenjani podpori odloč anju in ozavešč anju javnosti. So mednarodno primerljivi, ker so pripravljeni v skladu z mednarodno dogovorjenimi metodologijami. Analiza evropskih podatkov o kakovosti zraka, ki so del tehnič nega poroč ila o kakovosti zraka v EU za leto 2016 poudarja, da se je onesnaženost zraka v EU sicer izboljšala, toda še vedno pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja. Vzrok temu so standardi, t. im. okoljske mejne vrednosti, definirane v EU direktivah, ki so bistveno manj strožje od priporoč il Svetovne zdravstvene organizacije. Zato EEA poudarja, da bo potrebno v prihodnosti več jo pozornost nameniti spremljanju predvsem koncentracij delcev PM 2.5 v zunanjem zraku. Ti prodirajo globoko v pljuč a in dokazano poveč ujejo umrljivost v celotni Evropi. Pri tem so še posebej ogroženi otroci in starostniki, kot bolj ranljiva družbena skupina. Glavni viri onesnaževanja z delci so cestni promet in poslovne ter stanovanjske zgradbe, ki k celotnim izpustom PM 2.5 v EU prispevajo več kot polovico. Ker cestni promet ni problematič en samo zaradi onesnaževanja zraka, temveč je več dimenzonalen problem, ki povzroč a tudi hrup, zastoje, EEA spodbuja države k medpanožnem, sektorskem ukrepanju. Poroč ilo poudarja, da razvoj novih tehnologij pomembno vpliva na spremljanje in ozavešč anje o kakovosti zraka v EU. Trenutno poteka testiranje uporabe satelitskih podatkov kakovosti zraka programa EU Copernicus s ciljem pridobiti boljšo predstavo o prostorski porazdelitvi koncentracij onesnaževal. Ti podatki bodo vsebinsko dopolnjevali podatke, ki se spremljajo v okviru nacionalnih monitoringov po državah EU. Poleg tega EEA poudarja, da obstaja v EU veliko lokalnih meritev kakovosti zraka, ki lahko v prihodnosti, ko bodo senzorji za detekcijo dovolj natanč ni, pomembno prispeva kot dodaten vir informacij. V tem trenutku pa so izredno dobro sredstvo za ozavešč anje javnosti. Poroč ilo o stanju okolja v Evropi 2015 napoveduje, da se bo kakovost zraka v obdobju naslednjih 20 let poslabšala na ozemlju celotne Evrope. Da bi lahko prouč ili vzroke za to, EEA države č lanice spodbuja, da prouč ijo vpliv globalnih megatrendov na stanje okolja na nacionalni ravni. Globalni megatgrend (GMT) v osnovi pomeni veliko družbeno, ekonomsko, politič no ali tehnološko spremembo, ki se formira poč asi. Ko se udejani, vpliva na veliko število aktivnosti, procesov in tudi na našo percepcijo dojemanja pojavov. Ima dolgoroč en vpliv, ki traja več desetletij. Ker globalni megatrendi pomembno spreminjajo potrošniške vzorce, imajo velik vpliv tudi na kakovost zraka.« Slika 9. Dr. Martina Logar, ARSO, je podala predstavitev z naslovom »Izpusti onesnaževal v zrak« (foto: Andrej Vuga). Figure 9. Martina Logar, Slovenian Environment Agency (Photo: Andrej Vuga) Dr. Martina Logar: »Na Agenciji RS za okolje pri- pravljamo državne evidence izpustov onesnaževal zraka. Izpusti onesnaževal v zrak, ki povzroč ajo zakisovanje, evtrofikacijo in nastanek prizemnega ozona ter pri- spevajo k nastanku sekundarnih delcev so se v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji moč no zmanjšali. Prav tako so se zmanjšali izpusti primarnih delcev manjših od 2,5 mikrometrov (PM 2.5) in delcev manjših od 10 mikrometrov (PM 10). Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov. V obdobju 1980–2015 so se zmanjšali kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se v enakem obdobju zmanjšali za 46 % in izpusti ogljikovega oksida za 59 %. Izpusti amonijaka in nemetanskih hlapnih organskih snovi so se od leta 1990 zmanjšali za 18 % in 55 %. Izpusti delcev PM 2.5 in PM 10 so se v obdobju 2000–2015 zmanjšali za 3 % in 14 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja goriv z manjšo vsebnostjo žvepla, zamenjave trdnih fosilnih goriv z zemeljskim plinom, uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, posodobitve Agencija Republike Slovenije za okolje 46 tehnoloških procesov, boljše energetske uč inkovitosti, spodbujanje dobre kmetijske prakse in izvajanja okoljske zakonodaje, predvsem na področ ju celovitega prepreč evanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem. Izpusti vseh onesnaževal so pod dovoljenimi ciljnimi vrednostmi, ki jih določ a mednarodna zakonodaja. Strožje zahteve po zmanjšanju izpustov po letu 2020 in še zlasti po letu 2030 pa bodo izziv za zmanjšanje državnih izpustov, predvsem dušikovih oksidov in delcev. Več kot polovico vseh državnih izpustov dušikovih oksidov predstavlja cestni promet in več kot dve tretjini izpustov delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih, predvsem lesa v zastarelih in neuč inkovitih kurilnih napravah.« Slika 10. Izpusti NOx in izpusti PM10 v letu 2015 Figure 10. NOx and PM10 emissions in the year 2015 Mag. Miha Tomšič : »Kakovosti zunanjega zraka posveč amo veliko pozornosti in si z najrazlič nejšimi ukrepi prizadevamo za njeno izboljšanje. Vendar pa v razvitih državah preživimo več kot štiri petine dnevnega č asa v zaprtih prostorih, zato je za naše zdravje in poč utje še pomembnejša kakovost notranjega zraka. Tudi vsebnost določ enih onesnaževal je lahko v notranjosti stavbe nekajkrat višja kot v zunanjosti. Agencija Republike Slovenije za okolje 47 Slika 11. Mag. Miha Tomšič , GI ZRKM je predstavitev naslovil »Pomen kakovost- nega zraka v bivalnem okolju« (foto: An- drej Vuga). Figure 11. Miha Tomšič , GI ZRMK (Photo: Andrej Vuga) Mnoge raziskave kažejo na - č etudi morda ne neposredno - povezavo med kakovostjo notranjega zraka in sindromom bolne stavbe ali sin- dromom tesne stavbe. Določ ene la- stnosti notranjega zraka lahko vpli- vajo na nastanek gradbenofizikalnih oz. biogenih poškodb na notranjem stavbnem tkivu, ki potencialno ogro- žajo tudi zdravje uporabnikov stav- be. Prispevek bo opozoril na nekate- re bistvene elemente kakovosti no- tranjega zraka in na njihovo po- vezavo z znač ilnostmi stavb in nač i- nom njihovega upravljanja.« Tanja Koleša: »Agencija republike Slovenije za okolje upravlja z Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Trenutno to mrežo sestavlja 19 merilnih mest, s katerimi lahko zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Na posameznih merilnih mestih spremljamo več onesnaževal. V zadnjih letih le za ozon in delce ne dosegamo skladnosti z predpisanimi vrednostmi, koncentracije ostalih onesnaževal pa so nižje od mejnih oziroma ciljnih vrednosti. Slika 12. Vzorč evalnik PM10 Digitel (levo); in Tanja Koleša (desno), ARSO, med predavanjem z naslovom »Spremljanje kakovosti zunanjega zraka in viri delcev PM10« (foto: Andrej Vuga). Figure 12. PM10 sampler Digitel (left); Tanja Koleša (right), Slovenian Environment Agency (Photo: Andrej Vuga) Agencija Republike Slovenije za okolje 48 Podatki o kakovosti zunanjega zraka so javno dostopni vsem. Podatke iz avtomatskih merilnikov sproti objavljamo na internetni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, meseč no se podatki objavljajo v Meseč nem biltenu, ki ga izdaja agencija. Bolj podrobna analiza kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji pa se naredi enkrat letno, ko se izda letno poroč ilo, v katerem je objavljena letna statistika, trendi in doseganje skladnosti z zakonodajo. Delci manjši od 10 mikrometrov negativno vplivajo na zdravje zato je potrebno zmanjšati njihovo koncentracijo v zunanjem zraku, kar lahko naredimo le, č e vemo od kje ti delci izvirajo. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje že več let v različ nih krajih po državi določ amo vire delcev s pomoč jo statistič nega modela. Rezultati več inoma povsod kažejo da štirje viri dokaj enakomerno prispevajo pri nastanku delcev PM 10: kurjenje lesa, promet, resuspenzija in sekundarni delci. Kurjenje lesa je prisotno v hladnejših mesecih in ima izrazite vrhove pozimi in jeseni, poleti pa ta vir ni prisoten. Promet je prisoten skozi vse leto. Sekundarni delci pa se pojavljajo pozimi in jeseni, resuspenzija pa skoraj izključ no v toplejših mesecih. Opredelitev virov delcev je lahko dobra osnova za pripravo ukrepov, ki jih mora država pripraviti z namenom doseganja ciljev zakonodaje. Glede na to, da do preseganj dnevne mejne vrednosti več inoma prihaja le v zimskem č asu, je smiselno ukrepe usmeriti v zmanjšanje prispevkov virov v tem obdobju.« Slika 13. Dr. Rahela Žabkar, ARSO med predavanjem z naslovom »Meteorološke znač ilnosti epizod ozona in del- cev« (foto: Andrej Vuga). Figure 13. Rahela Žabkar, Slovenian Environment Agency (Photo: Andrej Vuga) Dr. Rahela Žabkar: »Z epizodo označ ujemo ne- kajdnevno do nekajtedensko obdobje visokih ravni onesnaževal, pri nas bodisi delcev v zimskem č asu oziroma ozona v poletnih mesecih. Zaradi lege v zavetrju Alp na območ ju Slovenije prevladujejo šibki vetrovi, ob katerih se predvsem v zimskem č asu onesnaževala v razgibanem terenu ob prisotnosti temperaturnih obratov neuč inkovito redč ijo. Slika 14. Prikaz povpreč nih urnih ravni delcev PM10 (levo) in ozona (desno) v µg/m 3 v polarnem diagramu. Porazdelitev pri delcih kaže na lokalni izvor onesnaževal, pri ozonu pa je največ ji prispevek v zrač nih masah iz JZ smeri. Pri delcih je analiza narejena za hladne mesece (november˗̶ februar), pri ozonu pa za najtoplejše mesece (junij˗̶ avgust) v letih 2011 do 2016. Figure 14. Mean hourly levels of PM10 and O3 Agencija Republike Slovenije za okolje 49 V takšnih razmerah lahko že razmeroma majhni izpusti vodijo v visoke ravni delcev. Situacija je še toliko slabša, ko se zaradi mraza poveč a potreba po ogrevanju. Prekinitev epizode prinese moč nejši veter oziroma obilnejše padavine, medtem ko lahko šibkejše padavine ravni delcev prehodno celo povišajo. Tudi pri epizodah ozona v poletnem č asu so ključ ne stabilne vremenske razmere s prevladujoč imi šibkimi vetrovi in odsotnostjo padavin, obenem pa ozon kot sekundarno onesnaževalo za uč inkovito tvorbo potrebuje tudi visoke temperature in prisotnost sonč nega sevanja. Č e so tako naj- višje ravni delcev v zimskem č asu v Sloveniji znač ilne za poseljene doline in kotline celinske Slovenije, pa najvišje ravni ozona v poletnem č asu zabeležimo na Primorskem in na višje ležeč ih merilnih mestih. Tako pri ozonu kot delcih ima svoje mesto tudi izvor zrač nih mas. Predvsem na Primorskem so najvišje ravni onesnaževal pogosto povezane z onesnaženimi zrač nimi masami nad širšim severno Jadranskim bazenom, obč asno pa v naših krajih zaznamo tudi vpliv Saharskega prahu.« Slika 15. Marko Rus, ARSO, je predstavil »Mo- deliranje kakovosti zunanjega zraka« (foto: Tanja Cegnar). Figure 15. Marko Rus, Slovenian Environment Agen- cy (Photo: Tanja Cegnar) Marko Rus: »Pri modeliranju kakovosti zu- nanjega zraka simuliramo fizikalne in kemijske procese, ki vplivajo na ravni onesnaževal v ozrač ju. Zapletenejši disperzijsko-fotokemijski modeli poleg prenosa in razredč evanja izpustov v zraku upoštevajo tudi kemijske pretvorbe snovi v ozrač ju, ki so bistvenega pomena predvsem za ravni sekundarnih onesnaževal, na primer ozona. Modeli podajajo informacijo o prostorski porazdelitvi onesnaževal in na ta nač in dopolnjujejo rezultate meritev na stalnih merilnih mestih. S postopki združevanja meritev in modelskih polj lahko dobimo izboljšano oceno prostorske porazdelitve onesnaževal, kar smo za eno od preteklih let tudi poskusno izvedli. Negotovost modelskih rezultatov je v veliki meri odvisna od negotovosti vhodnih podatkov, povezanih z izpusti onesnaževal in opisom polj vhodnih meteoroloških parametrov, ter od prostorske loč ljivosti modela. Modeliranje kakovosti zunanjega zraka se uporablja tudi za napovedovanje ravni onesnaževal in razumevanje različ nih vplivnih procesov v ozrač ju. Druge možnosti uporabe modelov vključ ujejo oceno prispevka posameznih skupin virov ali območ ja k onesnaženosti zraka, vrednotenje scenarijev izpustov in oceno uč inkov posameznih ukrepov.« Dr. Janja Turšič : »Agencija Republike Slovenije za okolje je konec leta 2016 prič ela s prikazovanjem onesnaženosti zraka s pomoč jo indeksov. Pri izrač unu se upoštevajo ključ na onesnaževala (delci PM 10, O 3, NO 2 in SO 2), za katere so rezultati meritev dostopni v realnem č asu. Indeks se osveži vsako uro, stopnja onesnaženosti pa se določ i na podlagi najbolj problematič nega onesnaževala. Stanje onesnaženosti prikazujemo s štirimi razredi - nizka, zmerna, visoka in zelo visoka. Glede na te razrede so pripravljena tudi priporoč ila za ravnanje prebivalcev, tako za splošno populacijo kot tudi za bolj ranljive skupine. Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Slika 16. Dr. Janja Turšič , ARSO, je predavanje naslovila »Prikazovanje onesnaženosti zraka s pomoč jo indeksov« (foto: T. Cegnar). Figure 16. Janja Turšič , Slovenian Environment Agency” (Photo: T. Cegnar) Z vidika onesnaženosti zraka so v Sloveniji v hladni polovici leta najbolj problematič ni delci PM 10, poleti pa ozon. Na posameznih lokacijah, ki so bolj izpostavljene prometu, pa se obč asno pojavljajo tudi povišane vrednosti NO 2. Povezava do prikaza onesnaženosti zraka s pomoč jo indeksov: http://www.arso.gov.si/zrak/ kakovost%20zraka/podatki/amp/ Simona Perč ič , dr. med.: »V zadnjih desetletjih, so bili dodobra raziskani in objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah različ ni patobiološki uč inki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srč no- žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živč nega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka in inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, tako pri odraslih, kot pri otrocih. Slika 17. Simona Perč ič , dr. med, NIJZ med predavanjem »Vpliv onesnaženega zraka na zdravje« (foto: Andrej Vuga). Figure 17. Simona Perč ič , National Institute for Public Health (Photo: Andrej Vuga) Obstajajo tri poglavitne patobiološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različ nih velikosti z dihalnimi obolenji, srč no-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro meta- bolizma s sladkorno boleznijo tipa 2 in so opisane na sliki. Izpostavljenost delcem različ nih velikosti povzroč a oksidativni stres in vnetje v pljuč nem tkivu, z vnetnim odzivom/oksidativnim stresom, ki se razširi sistemsko in povzroč a okvaro ožilja. Delci različ nih velikosti prav tako stimulirajo pljuč ne avtonomne živč ne konč ič e in receptorje, posledica č esar je prevlada sistemskega simpa- tič nega tonusa nad parasimpatič nim. UFP-ji lahko prehajajo v krvni obtok in celice in vstopijo v stik neposredno z endotelnimi celicami in trombociti s potencialno škodljivim uč inkom na ožilje in hemostazo (glej naslednjo sliko).« Agencija Republike Slovenije za okolje 51 Slika 18. Shematski prikaz vplivov delcev na telo Figure 18. Impact of PM on human body Mag. Jože Jurša: »Nač rt kakovosti zraka, ki so bili sprejeti za vseh sedem območ ij preseganj pred tremi leti, se uresnič ujejo. Obstaja potreba, da se obstoječ i nač rti nadgradijo z novimi ukrepi, pri č emer obstoječ a strategija k reševanju problema ostaja enak kot doslej. Država in območ ja preseganj te mesece novelirajo nač rte in prič akuje se, da bodo nač rti sprejeti skupaj s Podrobnejšimi programi (nač rti financiranja) do poletja 2017. Glavne novosti ukrepov so: Ogrevanje stavb in problematika malih kurilnih naprav: • država bo zagotavljala tudi spodbude za nakup toplotnih postaj za priključ evanje novih uporabnikov na daljinsko ogrevanje • nominalno in procentualno več je spodbude države za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnimi in toplotnimi č rpalkami na nezgošč enih območ jih poselitve • celovit pristop k obvladovanju lesne biomase za ogrevanje Prehod k trajnostni mobilnosti: • višje spodbude države za zamenjavo zastarelih avtobusov mestnega potniškega prometa • na novo spodbude za zamenjavo zastarelih komunalnih vozil • vpeljava sistema izposoje koles na vseh območ jih preseganj in spodbude države za to (v Zasavju električ na kolesa) • ukrepi za preboj elektromobilnosti Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Slika 19. Mag. Jože Jurša, Ministrstvo za okolje in prostor, med predavanjem »Nač rti za kakovost zraka« (foto: Andrej Vuga). Figure 19. Jože Jurša, Ministry of Environment and Spatial Planning (Photo: Andrej Vuga) Drugi ukrepi: • upravljavski: država in mesta določ ijo skr- bnika-upravitelja nač rta, ki bodo bdeli nad uresnič evanjem nač rtov • tehnološke inovacije za kakovost zraka, ki pa bodo imele tudi gospodarske uč inke in nova delovna mesta v Sloveniji. Ustanovljena je medresorska delovna skupina, ki ima ambicijo še v tem letu pripraviti Strategijo umne rabe lesne biomase za kurjenje v (skupinskih) kurilnih napravah, ki ima za cilj z ukrepi prepreč evati, da bi se zaradi malih kurilnih naprav slabšala kakovost zraka kjerkoli v Sloveniji.« Dr. Boštjan Paradiž: »Živimo v postindustrijski družbi, ko na onesnaženost zraka v veliki meri vplivamo s svojimi odloč itvami in ravnanjem mi, posamezniki. V Sloveniji imajo male kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev, cestni motorni promet pa prispeva desetino. Za korenito zmanjšanje izpustov delcev zaradi ogrevanja je potrebno predvsem zmanjšati toplotne izgube stavb in zamenjati zastarele kurilne naprave na les. Pri prometu je poleg obnove voznega parka najpomembnejša izbira prometnega sredstva – več z javnim prevozom, kolesom in peš. Slika 20. Dr. Boštjan Paradiž, ARSO, med pre- davanjem »Kako lahko posamezniki prispevamo k č istejšemu zraku« (foto: Tanja Cegnar). Figure 20. Boštjan Paradiž, Slovenian Environ- ment Agency (Photo: Tanja Cegnar) Pomembno je, da lahko z ustreznejšim po- služevanjem kurilnih naprav v gospodinjstvih zmanjšamo izpuste – v ekstremnih primerih tudi za red velikosti – in pocenimo ogrevanje zaradi prihranka kuriva. Pri uporabi vozil eko nač in vožnje omogoč a prihranke goriva do 10 % in še več je zmanjšanje izpustov. Kot primer – pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h se poraba goriva zmanjša za 20 %, izpusti pa za 20 do 40 %. Č e se na delo vozimo iz Lesc v Ljubljano poleg zmanj- šanja izpustov letno pri gorivu prihranimo 340 EUR, č as na poti pa podaljšamo za 40 ur. Za č istejši zrak so potrebni sistemski ukrepi na nivoju EU, države in lokalnih skupnosti v povezavi z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Več pozornosti pa je potrebno nameniti obvešč anju in ozavešč anju javnosti ter omogoč anju in spodbujanju do okolja prijaznega nač ina življenja.«