Posamezna številka t dinar. .o^'vä,TE-'' *«»., h.«, ^TFIOFCOVMA. BORBA NEODVISEN STROKOVNI l_IST rcrm^ ^ . I_ 1_L„ . !■» tzfeaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-- LETO !!. Ljubljana, pondeljek 22. oktobra 1923. štev. 39. Kako se le končalo izprtje kovin, v Kamniku. (Dopis iz Kamnika.) 0 zakonih in Jugoslavija, oziroma kraljevina SHS je demokratična država. Ima tudi ustavo, slavno Vidovdansko ustavo, v okviru katere se morajo gibati vsi drugi zakoni in naredbe. Imamo več kot iucat ministarsiev z raznimi mnogoštevilnimi uradi po celi državi, katerih naloga je, da skrbijo, da se določbe ustave, zakonov in naredb spoštujejo in izvršujejo. Imamo tudi mnogoštevilno orožniško in policijsko armado, za rezervo celo vojaštvo, imamo sodišča. Imamo zapore, ječe in kaznilnice, ki so namenjene in pripravlejne za tiste, ki bi se pregrešili proti zakonom. Ta državni aparat, ki stane tiste, ki plačujejo davke, letno težke milijone in celo milijarde, je prepuščen vladi, da ž njim upravlja, to je da ž njim vrši svoje posle v okviru ustave in zakonov. Od lanske jeseni, že eno leto torej, so na vladi radikali, katerim predseduje v stranki in vladi bradati Pašič, katerega fotografijo si lahko ogledate na članski izkaznici radikala Šuntajsa, ki sedi v zaporu, ker je sam nespretno »konzumiral« 300.000 kron, ki so bili namenjeni konsumnemu »društvu«. Torej ministri so postavljeni in tudi mastno plačani, da skrbijo s pomočjo svojih uradnikov za to, da se vse v državi vrši v smislu zakonov in ustave. Vsak urad in vsak uradnik ima natančno očrtan delokrog, ki mu to in ono dovoljuje in to in ono zopet prepoveduje — vse v smislu ustave in zakonov, pred katerimi smo vsi državljani, bogati in revni, stari in mladi, suhi in debeli, ženske in moški — enaki. Vsaj biti bi morali, — če bi bilo res, kar se piše in govori v demokratični Jugoslaviji. Pa Poglejmo kako ta državni aparat, ta čuvar ustave in zakonov posluje in uraduje. Po ustavi, ki so jo hvalili vsi od demokrata do radikala kot najboljšo garancijo za vse državljanske svoboščine, ie vsakemu državljanu zagotovljena svoboda govora, svoboda tiska in svoboda združevanja. Da državljane ne bi k o mogel motiti v tej svobodi, je po-stavlieno notranje (policijsko) ministr-sfvo, ki ima paziti na to, da se ta določba ustave točno izvršuje. Notranje ministrstvo ima svoje organe, okrajna glavarstva (z rdečenosimi Pinkovi) orožniške brigade (s poznanimi Jeršeti' Putarji), policijo (z zahrbtnimi Habeti) in še druge potrebne in nepotrebne, a zelo drage institucije, detektive, špijone itd. Kako pa ta »aparat« vrši svojo dolžnost? Po mnenju tega aparata (buržujske-ga) obstoja »svoboda« govora v tem, če se zabranjujejo shodi v rudarskih revirjih, če se izganja iz revirjev sodruge, ki so poslani, da poročajo, in če se v Mostah zabrani članske sestanke, ker ^ koče na sestanku govoriti. Svoboda «iška, obstoji v zatiranju našega časopisja, ki sme pisati samo toliko, kolikor gospodu Skubicu, ravnatelju Trboveljske prem. družbe, ugaja. Svobodo združevanja dokazujejo zavrnjeni re-kurzi proti razpustom strokovnih organizacij in v tem, da ljubljanski šef po- zakonitostih. licije ne potrdi pravil, katere mu predlagamo in katera odgovarjajo vsem zakonskim predpisom. »Uradovanju« orožnikov bomo prihodnjič posvetiti našo pozornost, za danes samo toliko, da so se v Zagorju pustili orožniki fotografirati in si napraviti cel kup fotografij, velikih in malih, katere končno niso plačali. Imena nam niso znana, če se bo pa interesirala za to orožniška brigada, jim pa lahko pokažemo fotografije teh »poštenjakov«, ki ščitijo ustavo in zakone. Kako so vršili hišne preiskave, bomo prihodnjič povedali. Za danes samo toliko, da je bilo vse v okvirju tiste zelo raztegljive harmonike, ki jo pri nas imenujejo zakon. O delovanju ministrstva za socijalno politiko bi se dalo povedati veliko nesocijalnega, pa se ne splača, ker so radikali že sami uvideli, da je najboljše, če to ministrstvo ukinijo. — Imamo tudi rudarske nadzorne oblasti, ki nimajo drugega posla, kot da kontrolirajo poslovanje rudnikov. V Ljubljani je šef tega rudarskega glavarstva avstrijski hofrat Strgar, njegov pomočnik pa bivši inženir trboveljske družbe Pehani. Kdor ve, da je Skubic bivši avstrijski generalstäbler, se ne bo čudil, da sta z bivšim avstrijskim hof-ratom prijatelja, bivši Skubičev inženir pa se Skubicu tudi ne upa postaviti po robu. Saj Skubic je tudi v Beogradu poznana osebnost, bil je celo pri Vajfertu na večerji in bi se. Pehaniju slabo godilo, če ne bi hotel zakone tolmačiti tako, kot to želi kak Skubic. Ali se moremo, potem ko vemo io, čuditi da se ne zgane niti gospot hofrat, niti gospod Pehani, ko Skubic gazi zakone kar na debelo? Obstojajo predpisi, ki določajo kedaj se sme delavca odpustiti iz dela in kedaj ne. Teh predpisov noče poznati Skubic, ne sme jih torej tudi g. hofrat. Predpisi govore tudi o fern, kako spričevalo je treba dati delavcu, ko gre iz službe, Skubic se zanje (na predpise požvižga, rudarski glavar mora molčati. Gospod hofrat je obveščen, da je trboveljska družba potom Zveze in-dustrijcev prepovedala sprejemati odpuščene rudarje v službo pri drugih podjetjih, pa ne sme proti temu nastopiti, ker mu ne dovoli Skubic. Trboveljska je odtegnila vsakemu rudarju protizakonito po 120.— dinarjev in profitirala 1,200.000 dinarjev g. Strgar se ne gane. Trboveljska protizakonito odteguje bolniško pomoč bolnim, gospod Strgar trdovratno molči. Zakaj imamo pravzaprav zakone? Ali ne bi bilo bolje enostavno povedati takole: V revirjih je zakonito to, kar ukaže Skubec, na železnici pa to, kar ukaže Šega in komp. itd. Bi se saj ne bi bilo treba pretvarjati in razni hofrati in bodoči hof-rati se ne bi mučili s tem, da samovoljnosti Lukanov, Skubicov, šegatov poskušajo utemeljevati z zakoni. ♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦t Sodrugi, zbirajte povsod za žrtve belega terorja v revirjih Trboveljske družbe. V prejšnji številki »Strokovne Borbe« smo na kratko orisali položaj, v katerem se nahaja delavstvo v tovarni »Titan« v Kamniku. Opisali smo tudi, kako je prišlo do izprtja, ki je trajalo štiri dni. Da bo pa vsem jasnejša stvar, naj še enkrat na kratko ponovim. Dne 2. oktobra so se vršila pogajanja med podjetjem »Titan« na eni ter »Osrednjim društvom kovinarjev« (Gol-majer) in zaupniki delavstva na drugi strani. Pri tem ni prišlo do nobenega sporazuma, ker podjetje sploh ni hotelo nič dati. Nato se je vršil v četrtek 4. oktobra shod vseh delavcev in bili so navzoči brez izjeme vsi delavci (okrog 320). Tam je govoril Golmajer takole (bistvo govora); Delavstvo naj ustavi v podjetju vsa akordna dela ter vse nadure, dokler podjetje ne ugodi delavskim zahtevam, ki so stavljene v spomenici. Dokazoval je delavstvu, da bomo s tem podjetnika bolj ranili v živo, kakor če stavkamo. Povdarjal je tudi, da ako I bodo delavci toliko odporni in ne bodo j sprejeli več akorda, se tudi potem na zavednost delavstva lahko zanesemo, in smo tudi zmožni stavko, ako bi nam bila vsiljena, voditi do zmage. Delavstvo, ki je že večkrat očitno videlo, da Osr. društvo kovinarjev ne ščiti delavstva, kakor bi moralo in je že večkrat videlo in sumilo, da v Ljubljani, v Šelenburgovi ulici 6, ni vse v redu (ker je lansko leto avgusta doživelo isto, kakor sedaj), je 4. oktobra na shodu pozabilo, da ljudje Golmajer-jeve in Svetkove vrste niso zastopniki volje proletarijata, organiziranega v njegovi organizaciji. Sodrugi in sodružicel Vi niste krivi vašega poraza; kdo da je kriv — sami veste, kdo je vas izdal. Preidimo zopet k stvari sami. Ko so zaupniki ravnatelju povedali sklep delavstva, je on izjavil, da smatra ustavitev akordnega dela in nadur za pasivno rezistenco in izpre s 6. oktobrom vse delavstvo. In kdor se v teku 24 ur ne povrne na delo, bo odpuščen. Delavstvo se tega ni ustrašilo in je sprejelo vsiljeno mu izprtje in odločno stalo na stališču, da ne gre poprej na delo, dokler se naša spomenica, ne odobri. Nato so se v torek, 9. oktobra vršila zopet pogajanja, na katerih je govoril Golmajer, pač tako, kakor predvideva taktika reformistov in patrijotov. Prvo, da priznavajo kaki veliki reveži so industrijski kapitalisti, drugo, da pri pogajanjih, kjer imajo vse zaupnike za maso, prosjačijo za milost, kakor berači in s tem izdajo podjetju io, da podjetniki začnejo dvomiti o moči delavstva, ker se prosi in ne zahteva, tretje, da oni proletarijat v boju cepijo v organizirani in neorganizirani, ter nočejo dati neorganiziranim pravico do glasovanja. To je, sodrugi, izdajstvo najgrše vrste. Najprvo pognati delavstvo v odpor in boj, ko se pa nahaja v boju, mu pa odreči materijelno, da celo moralno podporo oziroma zaščito. Dne 9. oktobra se je pogajalo in prosjačilo celi dan, a brezuspešno. Zaupniki so stavili vse mogoče predloge, a kaj, ko jih Golmajer ni podpiral. Sodrugi in sodružice, ali sedaj veste, kdo je vas priganjal na delo. Sodrug Golmajer se bo pogajal takrat, ko bo kartel in tovarna močnejša. To je taktika reformistov. Najprej čakati, da se kapitalisti utrde in potem iti v stavko, kadar ni naročil, kakor nam on svetuje, da naj pozimi stavkamo. Najlepše je pa to, ko je pravil, da mi lahko še večkrat tako napravimo, kakor smo sedaj, da par dni stavkamo in potem s porazom zopet začnemo delati. Seveda njega to ne boli, o, on ne čuti, da je delavstvo sedaj momentano zgubilo 150.000 kron, ko je bilo po njegovi krivdi izprto. Kdo bo ščitil tiste, ki bodo zdaj občutili poostreni bič kapitala. Ali jih bodo reformisti — izdajalci — Golmajerji — Svetki — Uratniki? Ta greh je neodpustljiv. Judež Iškarijot je bil vsaj tako pošten, da se je obesil, ko je izdal Kristusa; ker ga je bilo sram. Ko bi se ti birokrati vsaj toliko sramovali ter bi ne spravljali danes tukaj, jutri tam, na stotine in stotine ljudi v nesrečo. Sodrugi in sodružice, ako pa to raz-mišljujejmo še naprej natančno, pridemo do jako zanimivih rezultatov. Nam je sedaj vsem jasno, da politika Golmajerjeva ni bila ničesar drugega, nego največja demagogija in izdajstvo, ter da je on hotel vpliv s. Wankmiillerja pred delavci polnoma ubiti in ga diskvalificirati. Dosegel je pa ravno nasprotno, ubil je sam sebe, ker je izdal delavstvo s tem, da mu je odpovedal pomoč organizacije in ga nagovarjal na delo, čeprav smo mi vedeli, da bomo zmagali, ker je imelo podjetje zelo veliko nujnih naročil. Zdaj je vsakemu delavcu in delavki jasno, da pod vodstvom reformista Golmajerja in komp. ne more iti in ne bo šlo več naprej. Nikdar se nismo strinjali s taktiko Osr. društva kovinarjev, ali da bi šla njihova pot tako daleč in da so lahko odkrito izdali interese proletarijata, o tem smo pa še dvomili. To je višek izdajstva. Povdarim še enkrat, da so ti ljudje iz same mržnje do našega sodruga Wankmiillerja to izdajstvo inscenirali, ker jim je bil ta sodrug pač najbolj na potu. Dosegli so pa ravno nasprotno. Pahnili so 350 ljudi v še večjo bedo. Spravili so jih ob približno 150.000 K. Oni so krivi, da se bo nad delavstvom izvajalo sedaj nezaslišano nasilje in šikaniranje. Njim ni bila všeč enotnost in borbena volja delavstva, zato so zastavili vse sile, da so zlomili boj. Sodrugi in sodružice! Kdo je razbijač? Razbili so enotnost jeseniškega proletarijata, razbili enotnost kamniškega proletarijata. V Ljubljani pa tudi podružnica komaj životari. Da bi kmalu prišel dan obračuna. Proč z izdajalci in hinavci! — Proč z razbijači enotnosti proletarijata! — Naj živi nepomirljivi razredni boj! Stran 2. »STROKOVNA BORBA* mgmmmmmmtmmmmmKmaammmmmmuBme Štev. 39.. la obrtno nadaljevalne sole. Za 33 učenk v treh višjih razredih ženske realne gimnazije se daje letno nad 800.000 dinarjev, medtem ko za 1500 vajencev in vajenk ni mogoče najti potrebnih 250.000 dinarjev. Zakaj? Zato, ker v višjo žensko realno gimnazijo zahajajo hčerke ljubljanske buržuazije, obrtno nadaljevalne šole pa so potrebne za proletarce. V tem vprašanju se zapet jasno pokazuje kako razliko delajo merodajni krogi, kadar se gre za interese buržujev in kadar se gre za interese proletarcev. Vkljub intervencijam, vkljub pritisku s strani strokovnih organizacij se doslej ni dalo prisiliti niti vlade, niti bank in mojstrov, da bi oni prispevali potrebna sredstva za obstoj obrtno nadaljevalnih šol. Celo demonstracija vajencev pred magistratom je bila potrebna, da so se malo živejše zaiteresirali za sole. Vršile so se ankete, kjer se je sicer mnogo govorilo, — a nič storilo. Vsi, tudi mojstri so po-vdarjali potrebo šol, a branili so se dati za to potrebnih sredstev. Gre se za 170 dinarjev letno za vajenca. Tudi to malenkostno vsoto, katero vajenci svojim mojstrom letno 10 krat zaslužijo, so se mojstri upirali prispevati. Potrebno je bilo, da se sestavijo zahteve in Zveza Neodvisnih Strok. Organizacij je sklicala v nedeljo, 21. t. m. javen shod, ki je zavzel glede obrtno nadaljevalnih šol sledeče stališče, ki je razvidno iz resolucije, ki se je poslala ljubljanskemu občinskemu svetu, oddelku za trgovino in obrt, finančni delegaciji, predsedstvu narodne skupščine in vsem slovenskim parlamentarnim klubom. Resolucija se glasi: Na javnem shodu Zveze Neodvisnih Strokovnih Organizacij v Mestnem domu, dne 21. oktobra 1923 zbrani delavci in delavke, vajenci in vajenke konštatirajo: 1. V šolskem letu 1922/23 se obrtno nadaljevalne šole niso otvorile. Isto se je zgodilo tudi letos. Vzrok leži v pomanjkanju finančnih sredstev, ki bi jih morala dati vlada 2. marca, kar pa je odklonila, 1. marca pa obrtniki in drugi podjetniki. V proračun za leto 1923/24 je vlada za obrtno nadaljevalne šole dala za celo Slovenijo komaj 80.000 Din, dočim znaša samo proračun za ljubljansko šolo 225.000 Din, na vajenca pride letno 170,— Din. 2. V Ljubljani čaka okoli 1.500 vajencev in vajenk na obrtno nadaljevalne šole, ki so izpostavljeni najbrez-obzirnejšemu izkoriščanju s strani obrtnikov in podjetnikov. Ker so jim šole zaprte, trpi njih kvalifikacija in celo narodno gospodarstvo. 3. Učni načrt obrtno - nadaljevalnih šol je zastarel in ne odgovarja potrebam gospodarstva. 4. Da vzdržuje mestna, občina žensko realno gimnazijo, ki bi jo morala vzdrževati država in da je n. pr. v treh na j višjih razredih tega zavoda komaj 33 učenk, ki stanejo mestno občino letno najmanj 100.000, dočim mora ostati 1500 vajencev brez poduka, ker se ne najdejo sredstva za vzdrževanje mnogo bolj potrebnih obrtno nadaljevalnih šol. Vsled tega zahtevajo zbrani vajenci in vajenke: 1. Obrtno nadaljevalne šole se naj podržavijo in se naj v to svrho takoj vstavi v državni proračun za 1923/24 primeren znesek za ljubljanske šole, najmanj 225.000 Din. 2. Če bi država letos ne dovolila potrebnih kreditov, zahtevamo, da vzame občina obrtno nadaljevalne šole v svoje roke in poišče v to svrho potrebna finančna sredstva pri obrtnikih in industriji, ki so na teh šolah najbolj zainteresirani. Prispevke s strani vajenčevih starišev in vajencev odklanjamo. 3. Pouk na šolah naj se prične najpozneje v prvi polovici novembra. 4. V šolski odbor se imajo pritegniti zastopniki delavskih strokovnih organizacij. 5. Pouk se ima vršiti v delavnikih med delavnim časom. 6. Pristopi se naj takoj k reorganizaciji in modernizaciji obrtno nadaljevalnih šol. Ljubljana, 21. oktobra 1923. Shod sam je bil zelo slabo obiskan. Deloma zato, ker je dvorana Mestnega doma bila še ob 10 uri zaprta, (ker so jo hoteli zasesti, vkljub temu, da je bila noročena za nas Štefanovičevi radikali, katere je policija pregnala iz Tivolija). Proti shodu pa so agitirali tudi naši so-cijalpatrijoti, katerim se ni dopadlo, da je shod sklicala Zveza Neodvisnih Stro- kovnih Organizacij. Vidi se tudi tukaj, da je strokovni komisiji več za svoj partizanski prestiž, kot za stvar samo. To naj si zapomnijo mladi delavci. Na shodu je govoril tudi ljubljanski župan, sodrug Perič. Obljubil je, da se bodo šole otvorile še novembra in da raje pusti vse, kot pa da bi se vprašanje 5oj, ki se je pravkar bil med Trboveljsko prem. družbo in rudarji, je popolnoma razgalil vlado. Neporečno dokazano je, da ni vlada drugega, kot organizacija nasilja manjšinskega razreda nad ogromno večino proletarskega razreda. Pri zadnjem štrajku je stavila vlada vse svoje zatiralne filijalke trboveljskim kapitalistom na razpolago. Vojake, orožnike, glavarstva itd. Pustili so prepovedati vse shode, zapečatiti prostore in pozapreti vse, ki so si upali reči: Dajte nam kar je našega. Deloma je ta teror prenehal, a po sodnijah se nadaljuje. V Litiji sedi že 7. teden troje sodru-gov, Weinberger, Mile in Franc Klopčič, kot osumljeni atentata na centralo. Pri prvem sodrugu W. se je dognalo, da je bil doma tisti čas, ko se je vršil atentat in je pravdnik sam izjavil, da je ovadba ničeva. Kljub temu še sedi v zaporu. Preiskava drugih dveh, ss. Mila in F. K. se je cčividno nalašč zavlačevala. Kljub temu, da sta že v začetku, koj naznačila priče za njihovo nedolžnost, so bile te priče zaslišane šele čez 5 tednov. (G. pravdnik naj pouči sodnika, da je njegova dolžnost vršiti preiskavo urno!). Ker je bilo po zaslišanju prič razvidno, da je vsa ovadba neutemeljena, je sodnik poklical še na pričevanje orožnike! Obenem je bil zaslišan tudi s. Maks Bauer, ki seveda ni mogel ničesar izjaviti! Orožnik Jeršek (že ime ga znači za neznatnega) ga je na sodniji naravnost teroriziral naj prizna, da je ta in ta delal to in to. Mi protestiramo proti tej gonji orožnika Jeršeka, ki sploh ne pozna nobenih zakonov in ne ve, kakšne svobodščine ima vsak državljan in kot tak je nesposoben za svojo službo. Nismo še v orjuniški državi, kot si misli Jeršek. Delavstvo ga bo pomnilo. G. pravdniku pa priporočamo, da pouči zagorske komandirje, kakšno delo in kaj smejo opravljati, kaj je proti državno in kaj ni, in pouči jih naj, če smejo orožniki v civilu okrog hoditi na za- obrtno nadaljevalnih sol še nadalje zavlačevalo. Če ni zadostovala demonstracija mladine, če ne bo zadostovala resolucija s shoda 21. t. m., pa bo potrebno drugače nastopiti. Pouk se še ni začel — zato bodite še vedno pripravljeni, da se odzovete pozivu za bodoče akcije. bave! Dotlej jih smatramo za nesposobne. Kljub vsem temu se preiskava še ni zaključila; zaslišan bo še komandir Zebre, češ on je vodil poizvedovanja o vas. Sodnija meda ne ve, da je dolžnost vsakega orožnika, da napiše vse, kar ve o aretirancu v ovadbi, ne pa, da hodi pozneje na zaslišavanje. V ovadbah se omenja tudi prepevanje pesmi: Svoboda ali smrt, ftimna itd. Orožniki naj vedo, da so te pesmi vse izšle že v tisku in so že bile cenzurirane po drž. pravdniku. Razen pesmi »Boj na barikade«, ki je očividno preprosta poslovenitev iz ruskega, so izšle v tisku vse pesmi in s polnim podpisom s. Mila. S tem je vsa reč s pesmimi v kraju. Vendar se ta istorija o pesmi ponavlja in raziskuje. Vendar je popolnoma jasno. Revolucijonarnega pesnika to ne bo ubilo in s. Mile bo še dalje pel o borbi in uporu. Radi Leninovih znakov, ki so jih zagorski revol. omladinci nosili, da s tem zahtevajo priznanje Sovjetske Rusije, so dobili vsi po 24 ur zapora, kljub dejstvu, da so ti koj po prepovedi odstranili znake z vidnega mesta in so jih orožniki iskali s hišnimi preiskavami Sodrugi in sodružice, ki so spremljali aretirance nekoč na postajo in skušali ž njimi govoriti, so dobili po 30 Din ali 10 dni zapora za kazen. Kljub vsemu temu je zagorska mladina enako klubovalna in s krepko ži-lavostjo prevzema nase ves teror in pripravlja se na boj proti kapitalu in njegovim podrepnikom, ki mislijo s svojo podlo gonjo uničiti vsako delavsko revolucijonarno gibanje, a sebi pridobili zvezdicel Kljub vsemu! je dejal Liebknecht! Kljub vsemu! ponavljamo mi! Naj živi svetovna revolucijonama omladina! Naj živi internacijonala revolucijonar-ne mladine! Zagorski špartak. Razredna justica. «Kv. Jkll @1 iž sedstvo kongresa je policiji povedalo j listo opozicije in na podlagi te liste, je ! policija izbrala iz mesta vse, ki niso bili ; za Amsterdam. Razume se, da je na j tej »seji« bil storjen sklep za pristop k ^ Amsterdamski iniernacijonali s precej-I šno večino. j To poročilo bi se nam zdelo never-I jetno, če bi ga ne potrdil tudi uradni j buletin Amsterdamske iniernacijonale, \ ki pravi: 1 »Sestava kongresa ni bila povoljna j za mirno razpravo. Verifikacijska ko-i misija je zato morala razveljaviti okoli : 60 mandatov, kar je pa kongres odbil, j Zato je predsednik moral zaključiti sejo j in sklicati drugo, na katero so bili pri-; puščeni samo oni, ki so bili za Amster-I dam. ! Tako postopanje izgleda na prvi po-I gled brutalno in nedemokratično in tako j bi tudi bilo, če bi se kongres vršil v j normalnih razmerah. Pa morali smo to ; napraviti, ker smo zvedeli, da imajo ko-: munisii tajne instrukcije, da ostanejo v j organizaciji, naj izpade glasovanje la-j ko ali tako«. ! Ostati v enotni organizaciji, pa naj izpade glasovanje tako ali tako, to znači pri Amsterdamcih razdiralno delati. S policijo razbiti kongres in cepiti strokovne organizacije, to pa je pri Amsterdamcih delo za enotnost organizacij. Železničarji! Zopetno povišanje piač! Železničarji, čujte in strmite — 20% . povišanje plač, — kdaj in komu? — Gospodom poslancem so zvišali plače brez akcijskega odbora in brez, da bi stavkali od 130 Din na 300 Din. Oficirjem so se zvišale plače, iako da ima podporučnik več dohodkov na leto, kakor profesor na vseučilišču s svojo 20-leino prakso. Državnim nameščencem se je zaenkrat obljubilo, da bodo re- j ducirani, in pragmatika, sprejeta pride f v veljavo že februarja leta 1924, to pa j vsled tega, ker so državotvorni in nočejo štrajkati. Mi »ajzenpanari«, io se pravi, mi železničarji, po oglasu, ki ga spodaj priobčujemo, pa dobimo nekateri po 20% povišanje — kdaj, tega nam skrivnostno za enkrat še ne zaupajo. Torej od ireh let obljub smo med stoterimi obljubami zopet za eno ob- j ljubo bogatejši. Torej ne plesati in od veselja poskakovati, temveč resno raz-mišijevaii, kako spraviti te večne obljube v sklad, da postanejo kri in meso, to se pravi, da dobimo pare. — Priobčujemo okrožnico v srbskem jeziku, da ne izpustimo najmanjše malenkosti v škodo uslužbencev: Broj 203. preš. 1923. U Zagrebu, 4. oktobra 1923. Svima unutranjim i vanjskim jedinicama područja Zagrebačke Direkcije Inšpektorata Državnih Željeznica u Ljubljani i Prometnoj upravi Split. Gospodin ministar saobraćaja rešenjem svojim od 2. oktobra o. g. pod brojem 203. pres. dostavio mi je sledeči raspis: 1. Generalnoj direkciji državnih željeznica, Beograd. 2. Direkciji za gradjenje, Beograd. 3. Direkciji rečne plovidbe, Beograd. 4. Pomorskoj upravi. Bakar. 5. Državnoj upravi južne željeznice, Ljubljana. Danas je narodna skupština definitivno primila od moje strane predloženi Za-ikon o državnom saobraćajnom osoblju. Saopštavajući ovo svomu osoblju, naročito imam, da istaknem koristi, koje koje ovim zakonom dobivaju i to: 1. Povećavanje plače celokupnom osoblju u meri kako je to regulisano i za ostalo osoblje svih struka u zemlji uz dodatak na stanarinu. 2. Ekzekutivnom osoblju na pruzi, kao šefovima i pod-šefovima stanica i stalnom skretničar-skom osoblju, starešinama ložione, saobraćajnim činovnicima i zvaničnicima, voznom i manevarskom podšetovima, nadzornicima mašina, mašinovođama, ložaćima i pregledaćavima kola, šefovima i inžinirima sekcija, tehničkom osoblju na pruzi, nadzornicima pruge, luneta, telegrafa, mostova, desetovima, čuvarima pruga, mosta i telegrafa, date su povišice plače sa 20%. Preko plata ostalih službenika pod upravom saobraćaja, ovo povišenje data im je sobzirom - ?»a naporan i težak i sa opasnošću po život skopčan rad. Celokupnom ekze-kuhvnom državnom saobraćajnom osoblju na pruzi skraćen je rok na 25 godina službe posle koga roka steću pravo na punu penziju. 3. Ostalom osoblju iz resora ministarstva saobraćaja tako-djer je smanjen rok službe od 35 godina koliko službe službenici državnih ustanova, da stignu pravo na punu penziju na 30. godina. 4. Celokupnom osoblju, koje služi i koje bude služilo na teritoriji južne Srbije zbog mnogo teških životnih prilika nego šio je to slučaj u ostalim delovima naše države računa-će se za prvih narednih 5 godina sprovedene službe dvostruko, t. j. svaka godina dana za dve. 5. Uz ovo povećanje plate dobivaće osoblje i ostale prinad-ležnosti na koje po pravilima i uredbama imadu pravo. Sve prinadležnosii, koje po se ovim zakonom osoblju daju doći će od 1. oktobra o. g., a pošto se predhodno o zakonskom roku izvrši na nove plate po ovom zakonu. Dostavljajući ovo svome osoblju, očekujem i ono sa svoje sirane učiniti sve što se od njega zahteva i služba traži i da će svojim radom opravdati blagonaklone pažnje kako Kr. vlade tako i narodne skupštine, koja mu je prilikom rešava-nja ovog zakona poklonila veliku pažnju. Neka Direkcija ovo stavi hitno do znanja svom podredjenom osoblju i pozove ga i dalje kako i do sada posveti svu svoju pažnju i trud vršenje svoje dužnosti. Dajući prednje naredjenje g. Ministra saobraćaja raspis g. General, direktora celokupnom podredjenom osoblju ove direkcije na znanje, pozivam sve službenike, da odušnim i sa-vesnim odanim radom u vršenju svoje službe uz to i odgovorne pokažu se vrednim i odgovornim za poklonjenu pažnju Kraljevske vlade i narodne skupštine i neka imadu pouzdanje u svoje predpostavljene da se i od sada kao i do sada zauzimati se za interese svojih nameštenika u okviru i prema na-merima novog zakona o saobraćajnom osoblju, koji će biti sa važnošću od 1. oktobra u zakonskom roku sproveden. — To je naredba ministrstva saobraćaja, katero je prejela tudi državna uprava južne železnice v Ljubljani. Priobčujemo jo v srbo-hrvatskem jeziku, kakor smo jo prejeli, da sodrugi železničarji v originalu vidijo kako zna minister in ž njim ravnatelji sladko hvalisati novo pragmatiko, ki je in ostane pravi kazenski zakonik za železničarje. Tista betva povišanja plač je le nekoliko posladkana kapljica v gorjupo kupo. ♦♦♦«♦«♦M...... Širite „Strokovno Borbo“! Proti fašistom! Naš protivnik, buržoazija, menja svoje metode borbe protiv radičke kiase, pa na taj način primorava i nas, da menjamo i dopunjavamo metode svoje odbrane. Kapitalistički sistem vladavine, u čitavom svetu, stupajući u svoju završnu fazu, imperijalizam, mogao je da napravi onaj veliki sveiski rat ko je bio, ništa drugo, do velika proleterska klanica za probijanje njegovih ventila. 1 posle toga, mesto izlaza za kojim je težio, zapao je još u težu situaciju: izgubio je ono, za vladavinu, društveno potrebno poverenje i pred kobnim znacima svoga kraja, otvorio je kasu sjajnog metala (vekovima od proletarijata pljačkanog) sa kojim je otpočeo kupovinu najamničke vojske; organizaciju fašizma. Fašizam, koga organizuje društveno zlato (iz ruku kapitalista) jeste pojava poslerainoga vremena u čitavom svetu pa i kod nas u Jugoslaviji. Ovde je on izražen pod raznim, ali svuda lažnim , imenom: Nacionalne Omladine. Fašizam j u sebi nema ničega nacionalnog, io je ; lažna forma za obmanu; on ima isklju- ■ čivo socijalne zadatke; on je kupljena vojska jugoslovanskih kapitalista kojom guše i preie da uguše pokret radničke [ Proti „Qrjuni“! i klase. Mi zato već imamo nekoliko pri-j mera kod nas i to krvavih, koje su fa-I šisti, uz asistenciju policije, stvorili, i Buržuazija se organizuje i lump je j progovorio na onoj sirani; ko je imao j uši i mozga mogao ga je čuti i razumeti ; šta hoće: On hoće uništenje naših klas-■ nih organizacija za račun klase kapiia-1 lista koja ga plaća; pa ako to ne može • mirno, on hoće krvavo; buržuazija ga I zato oruža i trenira. \ Mi ne smemo, da budemo fatalisti, I pa da čekamo onih pet minuta do dva-I najste, ne! Mi moramo, naše podružnice j moraju, da u vezi sa svojim lokalnim j prilikama i ostalim radničkim organiza-1 cijama, organizuju odbrano i da raz-' viju živu propagandu kod radnika tako, ; da fašizam ne može dobiti ni jednog [ radnika iz naših redova za svoju orga-I nizaciju. To Savez očekuje od svake i svoje podružnice, jer će najveća naša sramota biti, ako koji od naših kolega postane fašist! Molimo vas, da ovo pročitate pred članovima i da nas, po tom pitanju, u buduće redovno obaveštavate. Centralna uprava Saveza radnika-ca ši-vačko-odjevne industrije i obrta, Jugoslavija — Beograd. Konferenca železničarjev v Zagrebu. Sa akcijom za regulisanje mizernog položaja željezničara, koju je vodio Savez Radnika Metalne Industrije i Obrta Jugoslavije drugovi željezničari uvidjeli su, da se mjerodavni jedino jakom i čvrstom organizacijom mogu bih prisiljeni da izadju u susret gladnim željezničarima i da mjenjaju svoju politiku koja ide zalim, da ne samo željezničare več i cjelukupnu radničku klasu ove zemlje učini bespravinm robijom i da na taj način izsiše i one male životne sokove što još nije izcjedila iz života radničke klase. U cilju izgradnje čvrste sindikalne organizacije kao i stvarenja potrebnih veza sa ostalim drugarskim organizacijama dne 4. oktobra održana je vrlo uspjela Konferencija željezničara u Zagrebu na koju je prisustvovao i delegat »Neodvisne Slrokovne Železničarske organizacije« za Sloveniju. Konferencija u prvoj tačci dnevnog reda poslije soslušanja izvještaja: da je izglasan reakcionarni Zakon o Saobraćajnom osoblju koja stavlja saobraćajne radnike islužbenike u položaj bespravnih robova — oštro osudjuje ovaj ultrareakcionarni unikum zakona i odlučuje boriti se protivu porobljavanja koju želi da potenciraju vlastodržci Jugoslavije. Konferencija konstafuje besplodnost svakog pregovaranja sa predstavnicima »Saveza željezničara Jugoslavije« koji su pokazali svakom prilikom da ne žele ujedinjenje saobraćajnih radnika i službenika Jugoslavije s time, što provociraju pitanje internacionalne orijentacije u vremenu kada bijesni socijalna i politička reakcija buržoazije iz vlastodržaca i u vremenu kada Savez Saobraćajnih Radnika i Službenika Jugoslavije nalazi se u rušovinama. U svako vreme pa ćemo raditi na tome, da se sa že-Ijezničarima-radnicima ujedinimo u čvr-siu i jedinstvenu organizaciju. Pored pitanja organizacije i potrebnih veza sa drugarskim organizacijama saobraćajnih i transportnih radnika konferencija uzela je ü diskuziju i pitanje izgradnje jedinstvene organizacije za cijelu zemlju. Da bi se to postiglo, konferencija predlaže i opunomoćuje Centralnu Upravu Splošne Željezničarske Organizacije Jugoslavije za Sloveniju, da sazove jednu širju konferenciju u Ljubljani, na koju treba da se pozovu delegati organizacija tako saobraćajnih kao i profesionalnih u kojima je or-ganizovan proletarijat saobraćaja i transporta a koji stoje na terenu klasne borbe. Konferencija moli drugarsku »Sfro-kovnu Borbu da dade mjesfa u svojim stupcima dopisima organizacije željezničara u Zagrebu. Po izvještaju povjerenika željezničke radione, da je direkcija ispisala za 24 sara izbere za penzini fond, Konferencija najoštrije osudjuje birokrafiju direkcije koji nastoje ometah pravilno vršenje izbornih prava radnicima i isticanje kandidatske listine da bi na taj način stekao pravo da imenuje odbor penzionog fonda od pefolizaca. Konferencija nalaže Upravnom odboru da u najskorijem vremenu sazove skupštinu željezničara u Zagrebu. Zvršujući ovaj rad sa klicanjem žrtvama odbranbenog štrajka drugova željezničara iz Maribora Konferencija odlučuje da će drugove potpomagati mo^-ralno i materijalno. Op. uredništva: Ker hrvatski železničarji nimajo še svojega lista, bomo od časa do časa prinašali tudi hrvatske članke za železničarje v Hrvatski. Pregled. Angleški rudarji za nemško revolucijo. Levo krivo angleške rudarske strokovne organizacije, (ki je še v rokah reformistov) so v posebni resoluciji za-rudarje, posebno pa jih hočejo z nizki-kovni kongres, kateri naj sklene, da se takoj proklamira generalna stavka, če bi hotela Anglija poslati vojaštvo ali municijo proti nemškim delavcem. V isti resoluciji pozivajo rudarji ves ostali proletarijat, da priskoči nemškemu proletarijatu na pomoč z generalnim štrajkom, če bi francoski imperijalisti hoteli zadušiti nemško revolucijo. Mezde rudarjev v Nemčiji. Pred vojno je bil povprečen zaslužek rudarja v Nemčiji 6.20 mark, t. j. 1% dolarja, ali 53.2% od prodajne cene premoga. Danes (20. sept.) pa znaša mezda 15 milijonov, vendar je to le 0.20 dolarja ati 17% od prodajne cene premoga. Premogovi baroni hočejo povsod uničiti rudarje posebno pa jih hočejo z nizkimi mezdami prisiliti, da bi pristali na podaljšanje delovnega časa. Kar rudar prostovoljno noče, se ga hoče prisiliti z gladom. Edini izhod iz tega neznosnega položaja je, takoj vstvariti enotno fronto rudarjev celega sveta in z združenimi močmi upreti se hijenam izkoriščevalcev. Delovni pogoji v španskih rudnikih. (Mezde se znižujejo — število nezgod narašča). Komisija, ki so jo zahtevali rudarji, da preišče vzroke vedno naraščajočega števila je dognala, da je vedno naraščajoče število nezgod pripisovati dejstvu, da so rudarji vsied nizkih mezd fizično popolno propadli kr da se pri delu ne morejo pridržava!» vseh varnostnih predpisov, ker jih pazniki preveč priganjajo, in ker bi ne zaslužili niti za kruh, če bi se hoteli držati vseh varnostnih predpisov. — V rovih premogokopa »Baltazar« je prišlo do silne eksplozije, ker so biti ventilatorji napačno postavljeni. Pri eksplo- Stran 4. :?aroa>ffiaamKoasMG ca» »STROKOVNA BORBA« S!ev. 39. ziji je poginilo 13 rudarjev, težko ranjenih je 28. — Sicer obstojajo tudi v Španiji nekaki predpisi in nadzorne oblasti ali kakor nikjer v kapitalistični državi se tudi v Španiji še ni zgodilo, da bi oblasti zaprle kakega ravnatelja, četudi se komisijonalno dokaže, da je kriv nesreče. — Za pokrajinski sklad plačujejo rudarji po 1 pezeto na šiht. Pokojnino pa dobijo šele tedaj ko dosežejo 65 letno starost, kar pa jih doseže le 8 od 1000. Pokojnina obstoja torej le za mrtve. Letos so se osnovale nekake inspekcije dela, ki pa po poročilih iz Španske vršijo ravno tako žalostno vlogo kot nase inšpekcije dela, ki so samo organi, s katerimi naša vlada uganja svojo »socijalno« politiko. Na Madžarskem. Na Madžarskem so razmere rudarjev istotako nevzdržne. Rudarji so na milost in nemilost predani podjetnikom. Mezde dobivajo rudarji (v Brennbergu) le deloma v denarju, deloma pa v živilih. Skupni prejemki denarni in v živilih znašajo mesečno povprečno 115 do 155 tisoč ogerskih kron. Te zaslužke pa dosežejo rudarji le, če napravijo mesečno 30 do 32 šihtov. Ob nedeljah se normalno dela. Kdor izostane, mora za kazen plačati za tisti dan po zvišanih cenah. V kljub terorju je rudarska organizacija številoma močna, vendar z ozirom na razmere, ki vladajo, ne more doseči nobenih večjih uspehov. Vendar pa se rudarji zavedajo velike važnosti organizacije in se organizirajo v trdnem prepričanju, da bo napočil boljši čas. Francoski rudarji nočejo biti sfavko-lomci. Ko je v Poruhrju trajala še stavka, oziroma pasiven odpor, je hotela francoska vlada poslati v Poruhrske rudnike svoje rudarje, ki so se pa temu energično uprli, tako da je vlada morala opustiti svojo namero. Reformisti so udušili štrajk rudarjev v Kanadi. V Nova Seviia, kjer je trajal že 3 mesece rudarski štrajk, je prišel znani ameriški reformist Lewis in s pomočjo policije in sodnije pustil zapreti vse funkijonarje rudarske organizacije, ki so vodili stavko, ter je postavil novo upravo, ki je bila voljna, da se uda Lewisu, ki je zahteval, da se stavka zaključi. V bankah naloženi stavkovni fond je policija predala novi upravi, ki ga ni hotela razdeliti med stavkujoče, ki so brez podpore po 3 mesecih stavke morali na delo. Delavski sanatoriji v Sovjetski Rusiji. V Rusiji so se lansko leto otvorili posebni delavski sanatoriji. Tako n. pr. je bil na račun Aserbejdžanskega petrolejskega podjetja instaliran in prenovljen sanatorij za 1500 oseb. Bolani in okrevanja potrebni delavci se pošiljajo na račun podjetja v sanatorij. Delovanje strokovnih organizacij v Rusiji. (Jz poročila okrožja Grosny.! Ruske strokovne organizacije posvečajo posebno pozornost na utrditev strokovnih organizacij in izvedbo celega delazmožnega organizacijskega aparata. Tretji plenum centralnega sveta je sklenil, da se število funkcijonarjev določi tako: na 500 članov 1 funkcijonar, tako da ima organizacija z 10.262 člani 21 funkcijonarjev. — Pri aprilskih volitvah obratnih zaupnikov se je gledalo posebno na to, da so bili izvoljeni tudi zastopniki ženskih delavcev in mladoletnih. Obratni zaupniki okrožja Grosny so v teku 3 mesecev sklicali 82 shodov. Veliko pažnjo polagajo ruske strokovne Organizacije izobraževalnemu delu. Najvažnejše delo v tej smeri se vrši v klubih, ki se vzdržujejo iz 1% oddanega zaslužka v te svrhe. V Grosny obstoja sedaj 9 klubov. V vsakem klubu je 30 krožkov, ki imajo vsak svojo knjižnico. Strokovne organizacije se pripravljajo na sklepanje nove kolektivne pogodbe. Kot minimalna postavka se je določila mezda od 10 rubljev. Iz Avstrije. CGriinbach.) Po zadnjem brezuspešnem štrajku tv avgustu) se je položaj rudarjev skrajno poslabšal. Podjetje pri vsaki priliki pokazuje in daje delavcem čutiti, da so v štrajku bifi premagani. Mezde se samolastno znižujejo, kdor so pritoži, je odpuščen. Odpuščene ne sprejme nobeno drugo podjetje, ker so bile sestavljene črne liste in razposlane. (Tako kot v revirjih Trboveljske družbe!). Dopisi. AL! JE TO RES? Zagrebški »Željezničar«, ki ga urejuje (in tudi izdaja) znani Krekič, je v številki od 15. oktobra t. 1. prinesel to le; »Klerikalni poslanec g. Žebot trdi, da je na to škandalozno pragmatiko, do-' kler je še bila kot službeni predlog, dala svoje soglasje tudi »Zveza Jugoslovanskih Železničarjev« iz Ljubljane' preko svojega predsednika g. Blaža Korošca. Da je »Zveza«, skupno z drugimi »nacijonainimi« organizacijami sodelovala na pragmatiki, nam je znano. Ah novo nam je to, da je »Zveza« dala: svoje soglasje na takšno pragmatiko — g. Žebot je kot poslanec gotovo dobro obveščen — in da se je ta organiza-' cija s tem popolno izenačila z vsemi drugimi žoliimi »nacijonainimi« organizacijami. Kaj poreko na to čestiti Slovenci, kateri so verovali, da njihova »Zveza« ni žolta organizacija?« Tako piše »Željezničar«. Mi smo- priobčili to, da slišimo, kaj poreko voditelji »Zveze jugoslovanskih Železničarjev«. Ne moremo namreč verjeti, da bi ta železniška organizacija, ki je sicer skozi in skozi malomeščanska, šla in odobrila pragmatika železničarjev, ki je pravi izjemni zakon za železničarje. Priobčili smo — ne da bi s tem hoteli delati komu krivico — a hočemo jasnosti in dicidiranega demenlija. Jesenice. Dne 7. oktobra smo si na Jesenicah ustanovili podružnico Zveze delavcev in delavk kov. industrije in obrti Jugoslavije za Slovenijo« v Ljubljani. Povod za izstop iz Osred. društva kovinarjev nam je dalo to, ker se nismo strinjali z diktaturo posameznih oseb, ker stojimo na stališču, da vlada v organizaciji volja članov, t. j. demokracija, nikakor pa ne volja posameznih absolutistov. Dalje stojimo na tem, da sloni naša strokovna organizacija na podlagi nepomirljivega razrednega boja, ne pa kot nekak zavod za vzdrževanje birokratov, ali pa kot nekako podporno društvo. Sicer nimamo za danes namena globokejše poseči v taktična in gospodarska vprašanja v organizaciji, pač pa bomo priobčili v eni bodočih številk razpraVo v oziru pravilnega in nepravilnega gospodarstva v organizaciji na podlagi katerih si bodemo zasnovali gospodarstvo v naših razrednih organizacijah, da postanejo boja zmožne. Za danes smo se namenili povedati javnosti, da smo se vsled pritiska zavednejših sodrugov morali odločiti k ustanovitvi nezavisne podružnice, če smo hoteli njim obdržati vero v organizacijo, ker se je bilo bati, da postanejo indiferentni in to vsled taktičnih blodenj in gospodarskih napak Osred. društva kovinarjev po smernicah Amsterdamske strok, zveze. Zahvaljujemo se v prvi vrsti centr. vodstvu nezavisnih strok, organizacij, da nam je ugodilo težkim pogojem ter s tem omogočilo vzpostavitev podružnice, na podlagi članom odgovarjajočim spremembam pravil v oziru finančne samouprave, kar je olajšalo podružnici organizatorično delo, kar bo isti v pro-cvit, centr. odboru pa zavest nesebičnosti, kar omogoča istemu, da v okvirju teh pravil zbere in organizira okrog sebe vse ostale kovinarske kakor tudi gruge stroke v eno močno razredno organizacijo. Članom podružnice pa po^ lagamo na srce, da se oklenejo novo ustanovljene organizacije ter z nesebičnim delom pomagajo podružničnemu odboru, osobito da odbijajo napade na posamezne odbornike s strani nestrpnih absolutističnih demagogov. Ob koncu poživljamo g. Jerana, ki ima namen, da razbije kov. godbo, da preneha s svojim razbijanjem na Jesenicah, ker kot podporni člani kov. godbe bomo soodločali o pripadnosti godbenega inventarja. Apeliramo na godbenike, da si ne dopustijo diktirati od posameznih oseb ter naj se po svojem prepričanju organizirajo v organizacijo, katera njim odgovarja. Od nase strani se ne bo vršil nikak pritisk, ker hočemo ohraniti kov. godbo enotno in nedotaknjeno. — Živela razredna zavest in borba kov. proletarijata na Jesenicah. Kovinarji. Volitve v penzijski fond delavnice in kurilnice v Zagrebu so se vršile te dni. Železničarji naše organizacije, ki so organizirani v podružnici »Saveza kovinarjev« v Zagrebu, so vložili svojo listo, ki je zmagala, t. j. nobena druga železničarska organizacija ni vložila svojih list. To se pravi, da je na firvai-skem sedaj že sama ena železničarska organizacija. Sodrugi hrvatski železničarji, vsi v to organizacijo. Zagrebški iramvajci so imeli svoj redni občni zbor in so sklenili, da izstopijo iz »Hrvaiskega Radničkog Saveza«. Do tega jih je privela meščanska politika tega »Saveza«. Kot proletarci in razrednozavedni, so s tem glasno obsodili ne samo »Hrvatski Radnički Savez« kot tak, nego tudi vse organizacije, ki so včlanjene v njem. — Živeli hrvatski sodrugi! — Ljubljanski tfamVajci! Kaj pa vi? Kje ste pa vi? Brivski pomočniki v Brodu na Savi stojijo pred mezdnim gibanjem. Nihče naj ne potuje tja. JESENICE. Odgovor g. Jeramu na njegov lažnivi dopis, objavljen v »Delavcu« štev. 41 z dne 11. oktobra t. L: Vsak udeleženec ustanovnega občnega zbora »Zveze delavcev in delavk kovinarske industrije, podružnice na Jesenicah« mora konstatirati, da ni nikdo podal take izjave, kot jo omenja g. Jeram, pač pa moramo konstatirati ravno nasprotno, da ste imeli dolge obraze v dvorani na vašem občnem zboru. Med tem, ko ste imeli vsled malenkostne udeležbe večino stolov nezasedenih, so bili udeleženci našega občnega zbora vsled zasedenih prostorov v gostilniškem prostoru primorani, hoditi po stole v dvorano. V svoji onemogli jezi radi nepovoljnega obiska je nahrulil g. Svetek nekega našega sodruga: »Kaj hodite vedno v dvorano špionirat in gledat, koliko nas je?« — Vedite, gospodje, da s tem, ko lažete, kopljete sebi grob vedno bolj globoko, iz katerega se ne izkopljete nikoli več. Svetujemo Vam vsem, ki ste šele pred kratkim slekli rdeče srajčke ter ste došli v naše vrste edino z namenom, da^ napravite s svojim absolutizmom razkol v naših vrstah, dajte, pokažite se zopet v srajčkah, katere hranite v svojih predalih, da Vas bo delavstvo spoznalo in Vašim uganjajočim demagogijam napravilo konec še preden ne bo prepozno. Kar se pa tiče sodr. Muleja, Vam pa povemo to, da kadar boste toliko nesebični kot je sodr. Mulej, in ravno tako odkriti, potem šele smete računati in pričakovati spoštovanje s strani delavskih mas, kot je-uživa med delavstvom sodr. Mulej. V Vašem slučaju pa se udejstvuje prislo-vica: »Kdor veliko govori, veliko laže!« i Pozor drugovima stolarskim radnicima! j Da bi se dodvorio kliki vlastodržaca : i njihovih irabanata, čija luda socijalna j i ekonomska politika prema radničkoj ■ klasi ide linijom, koja vodi degenerisa-j nju, fizičkom i moralnom upropaščiva-j nju radničke klase ove zemlje — Za-j grebačka direkcija drž. želj. dosljedno ! tome, sa svim mogućim i nemogućim ] sredstvima sabotira sprovodjenje na-i redbe minsiarstva saobraćaja za izrav-I nanje jjlače željezničkih radnika sa j plačama radnika uposlenih u privatnim ! radionicama i poduzećima. Posljedica I reakcionarnosti želj. birokracije jeste, i da pojedine branše radnika ostavljaju, j željeznicu, tako na primjer u zagrebač-i koj želj. radioni u pojedinim partijama ’ stolara ostali su samo partivodje a da j nemaju nijednog radnika, jer radnici i sa tog gladnog ostrva, oni radje gladuju j m besposlici već pri napornom radu. No j trabanti direkcije su dosetljivi pošto im se stolari ne javljaju na posao oni raz-glasiše: da su im potrebni stolarski radnici za privatni posao sa platom od 10 dinara po satu. Radnici primijeni ovim vrbovanjem upućeni su da rade u radionicu sa istom gladnom nadnicom, kao ; i prije. i Upczoruju se drugovi stolarski rađ-! nici,'da ne nasjedaju agentima direk-! čije, koji su se razmilili na sve strane, ■ da vrbuju radnike. i Podr. željezničara S. R. M. I. O. J. i Zagreb. Ez uredniška: V današnjem »Pregledu« smo se predvsem ozirali na rudarje. Prihodnjič pridejo na vrsto transportni delavci, potem železničarji itd., ena stroka za drugo. — Za današnjo številko ni poslala razen Jesenic nobena podružnica dopisa. Sodrugi, primite vaše odbornike za ušesa, ali pa, kar je še boljše, sami napišite dopis, pustite ga žigosati pri vaši organizaciji in pošljite ga sami j uredništvu. j Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo, i Odgovorni urednik : Pavlič Hinko.. ! Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani Rudarski Železničarski Kovinarski ICOL.EĐAR prestopno leto izide koncem oktobra t. 1. Koledar bo vsestranski in z zanimivo in praktično vsebino ter bo vezan v polplatno. Ceno mn je s «a izvod 15 EMra. Železničarji, Rudarji, Kovinarji, naročite takoj koledar pri svojih podružnicah, ali pa na izdateljstvo koledarja, Ljubljana, Turjaški trg št. 2/II (lahko tudi na uredništvo „Strokovno borbe“ in „Glas svobode“). Vpošljite obenem tudi denar, ker se na naročila brez denarja ne bo oziralo. Podružnice dobe popust. Sotivaio. Vsem, ki so nam izkazali tolažilno sočutje ob bridki, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, ozir. brata in nečaka IVAMA MAI.EZA izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za darovane vence in šopke. Istotako trboveljski rudniški godbi in požrtvovalnemu pevskemu društvu „Zvon“, kakor vsem spremljevalcem za zadnjo čast s spremstvom k večnemu počitku. Trbovlje, dne 20. oktobra 1923. !Z£ilujoč€£ rodbina. MAIiEZA—URGIjES- f - V. ■ ■■ ■ : S« ; „V '■ ■.