Leto XLIV - št. 23 - CENA 15
din
Kranj, petek, 22. marca 1991
M<l,W b«*a "ani
Bil je poštenjak od nog do glave Lanska politična pomlad ugaša
Ustanovitev župnije Zlato polje
marca - V sredo je bila v kranjski občini ustanovljena župnija Zlato polje, ki bo obsegala
°dlok0|e ^"Pnosti Zlato polje, Struževo in Vodovodni stolp. Župnija je bila ustanovljena s posebnim "'dskof . ]u!)'ians'4e nadžupnije. Na slovesnosti na dan Sv. Jožefa je govoril ljubljanski metropolit leŽ©nce   '°izlJ Šuštar, ki je župniku nove župnije zaželel veliko uspeha pri njegovem delu, vsem ude-m Pa vesele velikonočne praznike. • M. G., slika: Jurij Cigler
a Ponedeljka naprej:
!*» telefonski "«enik Slovenije
% £ „ l}1 podjetje Sloveli »«LrwlsU¥U« n«v slovea-
i«>.••<i L l,: t... i.
imenik« k« bo u
tokari?*'** k*' * duh kn»'-,el<wla P°da«ki. o 426 000 veuji J« l" nar««ukil. » Slo-Si£ ^ ,S' »' »Wl. N« ^ '1 ****** Polnih enot S«ik L ^ Kr*"J bo »»«>'•»» S 25 iup,ti že °d ponedeljka d«. "T* MP«J» medtem ?*kv0:J"^ P" Slovenji »me-
«»hod-»7ajl ***** ''n».i-
%|      »•kronski Imenik jV k bilo\aVgUS<a lmH> Vk,i«tenlh t^onski promet ^C^1r 50000 "ovib na-
^raS^Meži tudi 150 ^»ni/Sf- sprenl««"» *aradl ?°v,h Dod?i«v posloVfll ^ rlh Cf'11^ •"*ja»ja »li-
k ■*Novi N<»di„  MK> '^odov.Cena ^vC„itf *»JWdia /a tr-
™l*tki    * ' W«*WW»0 bodo
1970
ft^ »aHsojeni na ,
I>»«lla^  h° krtris,»a »»-k* »e rt,!  !??k**a »POfab-
I ^*lk      Hica »o, da no-I"" '^tefonVi pnha** ^ttne-
5^«^«^^^ Kranj ,stevii(b " *V Promet, ure-«ce„t;a, ^kranjski Ji..
M Va.
Planica, 21. marca - Ta konec tedna bo planiška velikanka spet gostila najboljše smučarje letalce sveta, ki se bodo pomerili v I. finalu smučarskega pokala v poletih. Kljub odjugi je prizadevnemu organizacijskemu komiteju uspelo pripraviti velikanko, ki so jo včeraj že preizkusili. Poleg naših predskakalcev je skakal tudi Miran Tepeš, ki se ne bo mogel udeležiti današnjega uradnega treninga. Kot je povedal direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, so v našem taboru zadovoljni s preizkusom skakalnice, na katerem so se izkazali mladi tekmovalci. Preizkus pa je ponovno potrdil, da je skakalnica v Planici najlepša in najvarnejša letalnica. Več o prireditvi na športni strani. V.Stanovnik, slika: J. Cigler
Občinski praznik na dan Linhartovega rojstva
Bo Radovljica praznovala 11. decembra?
Radovljica, 21. marca - Komisija za protokolarne zadeve (vodi jo Alenka Bole - Vrabec) je na prvi seji obravnavala vprašanje, kdaj naj bi radovljiška občina praznovala občinski praznik: tako kot doslej, 5. avgusta, ali kako drugače. V komisiji so menili, da bi bilo najbolj demokratično, če bi skupščini predlagali, da bi na podlagi javnega natečaja zbrala predloge o tem, kateri znameniti mož ali dogodek je bil tako pomemben za občino, da bi lahko po njem praznovali občinski praznik. Ker pa so z novo ustavo predvidene tudi spremembe v lokalni samoupravi, je komisija sklenila predlagati občinski skupščini dva datuma: 5. avgust (na ta dan je bil že doslej občinski praznik) ter 11. december, dan, ko se je 1756. leta rodil Anton Tomaž Linhart, najbolj znana osebnost, ki je v zadnjih stoletjih izšla iz Radovljica. Čeprav poznamo Linharta predvsem kot očeta slovenske dramatike, pa sta njegov pro-svetljeni duh in sposobnost pisanja oplemenitila tudi slovensko šolstvo njegove dobe in prinesla na knjižno polico za Slovence veliko pomembnih del, med drugim tudi Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. • C. Z.
Pisma in orožje
V nedeljo je cvetna nedelja in mnogim uhaja spomin pol stoletja nazaj, ko je nemški napad dokončno prekinil agonijo stare jugoslovanske države. Primerjave z današnjim časom so možne najmanj na dveh ravneh: tudi današnja Jugoslavija je na pragu razsula, prav orožje, z razliko od leta 1941 tokrat v rokah lastnega oboroženega ljudstva, j>a ji lahko zada smrtni udarec.
Želimo, da bi Jugoslavija, takšna, kot je sedaj, umrla spokojno in naravne smrti, brez nasilja, čeprav so naša pričakovanja lahko uzrta le v prihodnost, ker smo preteklost že popackali z žrtvami in nasiljem na Kosovu, na Hrvaškem in v Beogradu.
Za naprej ni popolnih zagotovil, da ne bo nasilje v smislu pregovora "cilj posvečuje sredstvo " tudi naprej gospodar tlečega jugoslovanskega dela Balkana. Pet grozilnih pogojev armadnega vrha, ki sicer po sodbi poznavalcev razmer kažejo na prevlado zmernejšega krila v vojaški komandi, nima pomirjujočega tona. Branje med vrsticami pove, da so uperjeni zoper razdružitvene težnje Slovenije in Hrvaške, zoper pravico Hrvaške, da je sama odgovorna za reševanje razmer na svojem ozemlju, zoper možno rušenje neomajne oblasti srbske socialistične partije s skrajno boljševistično vsebino in zoper sklepe slovenske skupščine, da nabornikov ne pošilja več v JLA in sama prevzema komando nad teritorialno obrambo. Armadi je pritegnil še Ante Marković, ki poslal pismo z enakimi zahtevami slovenskemu premie-
ru Lojzetu Peterletu, čeprav se je ta isti Markovič hudoval nad armado, ki ga je pri svojih odločitvah doslej dobesedno ignorirala. Je Slovenija ponovno tarča. Dvomimo, da samo zaradi zadržanih nabornikov, saj bi ravnanje v drugih republikah prekinilo "pomlajevanje" armade in ji spo-drezalo korenine, ampak tudi zaradi osamitve Hrvaške, ki bi jo potem lažje stisnili v klešče. Srbija je skovala novega heroja in branilca Jugoslavije Joviča, kije najprej dramatično odstopil, ker noče sodelovati pri razbijanju Jugoslavije, vendar seje na zahtevo matične skupščine premislil in se vrnil v predsedstvo, ki ga je pred tem blatil po dolgem in počez. Se bo skesal tudi Črnogorec Bučin, kije prav tako odstopil, pa Vojvodinec Kostič, na Kosovu pa je Srbija tako in tako razpustila predsedstvo, razrešila Sapunxijo, v predsedstvo pa naj bi izvolila novega člana, čeprav na to nima pravice, ker je pokrajine ukinila. Je to nova matematika, poskus, da bi osveženo predsedstvo le pritrdilo armadi?
Slovenci moramo skozi ta vihar celi, brez popuščanja in spreminjanja stališč skupščine, v kar nas priganjajo. Če smo se tako odločili, potem utirajmo naprej že utrte poti samostojnosti doma in na tujem. Vredno je še naprej pristajati na pogovore in dogovore, škoda je zapraviti ugled prvorojenca jugoslovanske demokracije. Na pisma se sicer spodobi vljudno odgovoriti, nikakor pa ne na grožnje in izsiljevanja. • J. Košnjek
Loška vlada predlaga parlamentu
LTH naj (začasno) ostane v Vincarjih
Škofja Loka, 21. marca - Občinska vlada je sklenila narediti čimprejšnji konec agoniji LTH-jeve Orodjarne in livarne v Vincarjih, ki je zaradi zastarele in iztrošene tehnologije nujno potrebna obnove. Ker bi preselitev tovarne iz Vincarij stala kar 70 milijonov mark (nimata jih ne občina, ne podjetje) in tudi ker ni na voljo druge primernejše lokacije, izvršni svet predlaga parlamentu, da LTH začasno ostane v Vincarjih.
Tak izhod je v trenutnih razmerah po mnenju občinske vlade edino realen, seveda pa mora LTH ob tehnološko-ekološki sanaciji livarske proizvodnje izpolniti vse obveznosti do okolja in sosedov, kot jih je v svojem poročilu zahtevala skupina SEPO. Gre za zadostitev najnovejšim predpisom in mednarodnim priporočilom glede varstva okolja oziroma dopustnih meja onesnaženja. *>
Razen tega izvršni svet postavlja LTH-OL še nekaj drugih pogojev: da proizvodnja ulitkov višje stopnje obdelave ne sme presegati 3000 ton, da bodo novi objekti grajeni montažno, da bo nova tehnologija najsodobnejša in ekološko prijazna, da tovarna zaradi kasnejše preselitve opravi le najnujnejše sanacijske posege, da se mora ob plinifikaciji mesta priključiti na plinovod, daje soodgovorna za kapucinski most, izvršni svet pa bo kasneje določil rok, v katerem mora tovarna opraviti tehnološko-ekološko sanacijo ter ob pripravi sprememb in dopolnitev družbenih planov opredelil prostor za preselitev tovarne. • H. Jelovčan
Danes in jutri informativni dan
Danes bodo vse srednje, višje in visoke Šole organizirale informativni dan, m katerem bodo bodoči dijaki in študenti lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu v prve letnike za naslednje šolsko leto, o pogojih izobraževanja in druge informacije. Informativni dan bo dopoldne ob 9. in popoldne ob 15. uri. Jutri, v soboto, ob M, uri bodo sole dajale informacije predvsem m izobraževanje ob delu oziroma iz dela. • H. J.
Viadukt Moste - Foto: J. Cigler
Glasova okrogla miza o cestah Avtomobilska cesta do Vrbe še letos Odprte strani od 10. in 19. stran
Miha Šter v stečajni ekipi Elana
Begunje, 21. marca - V drugi fazi stečajnega postopka v begunjskem Elanu bo za področje financ skrbel Miha Šter, namesto dosedanjega člana stečajne ekipe Francija Perčiča. Po informacijah iz Elana ne gre za razhajanja pri zastavljenem konceptu stečajnega postopka, temveč le za nezmožnost uskladiti vse obveznosti Francija Perčiča s potrebnim angažiranjem v drugi fazi stečaja. Mnenje stečajnega upraviteja je, da bo druga faza konsolidacije Elana terjala deset in večurno dnevno angažiranje, ki ga morajo sprejeti vsi člani ekipe. • V. S.
GLAS  2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JOŽE KOŠNJEK
Spravljivi bojevniki
Zadnja seja republiške skupščine nas je presenetila. Zaradi dnevnega reda, ki je s privatizacijo, denacionalizacijo in javnimi glasili izzival ostrino skupščinskih razprav, vsaj poprejšnje razprave po strankah so to napovedovale, smo pričakovali ponovitev vročih skupščinskih dni in napovedovali, da dva sejalna dneva ne bosta dovolj. Pa smo bili priča nenavadnega zasuka. Dva zbora sta končala seji v enem dnevu, družbenopolitični zbor, v katerem se razprave ponavadi vlečejo kot jara kača in je bilo strankarskemu zboru že predlagano, naj začne sejati vsaj dan, če ne dva pred drugima zboroma, pa je sklenil sejo v dveh dneh.
Težko verjamem, da so parlamentarni bojevniki, posebej najbolj zagreti na obeh straneh, utrujeni. Res sedaj redneje hodijo na seje in so za njimi naporne in dolge seje, vendar jim vnema še ne bi smela popustiti. Če se je opozicija odločila, da je pretirano nasprotovanje predlagani zakonodaji brezpredmetno, ker se bodo vsi zakoni sprejemali z navadno večino, ta pa je zaradi razmerja sil v parlamentu zagotovljena, potem je bila puška prehitro vržena v koruzo. Gre za zakone dolgoročnega nacionalnega pomena •i tu bi kazalo zastaviti vse napore, da bi bili zakoni čim bolj prejemljivi za Slovence, čeprav je popolno zadovoljstvo vseh v takih primerih težko zagotoviti. Napaka pa bi bila storjena tudi na drugi večinski strani, če bi prevladalo samozadovoljstvo, da je vse, kar je predlagano popolno, najboljše kar more biti, da je bila izkoriščena vsa pamet in da zakonom nihče nima kaj dodati, kratka, prepričanje, da so zakoni že sprejeti. Če moramo kaj storiti, potem bi kazalo predlagano zakonodajo predhodno, še pred pripravo predloga, preveriti na praktičnih primerih, saj marsikje tavamo v megli, kar ne trdi le opozicija, ampak tudi pozicija. Za nacionalizacijo smo se tako odločili. Vzorčne občine bodo Lenart, Novo mesto in Kranj, enako potezo pa bi lahko potegnili tu-!• pri privatizaciji.
Za nenavadno strpnost med pozicijo in opozicijo so v tem primeru tudi drugi razlogi. Tako eni in drugi so zagovorniki prici t izacije in denacionalizacije, vse stranke so to tako ali drugače obljubljale volilcem in bi bil zasuk usoden za nastop na prihodnjih volitvah. To bi bil samomor, saj na rezultate denacionalizacije čaka okrog 200.000 Slovencev, to pa ni več zanemarljivo volilno telo. Tudi pri privatizaciji gre v bistvu za igranje na enako struno. Inačica izvršnega sveta je v oistvu še najbolj ostra in selektivna v primerjavi z vedno številnejšimi zahtevami z leve in desne, da bi vsaj del delnic razdelili med vse Slovence, ne le med zaposlene ali samo tiste, ki bi imeli denar. Tudi to je v igri za prihodnje volitve. Sploh zadnje čase skoraj vse stranke na vse kri-plje poudarjajo skrb za delavce in njihov socialni položaj. Še lani so bile take besede dokaj redke. Vseh obljub namreč ne bo mogoče izpolniti, obljubljenega raja še ne bo, zato je treba pokazati vsaj skrb za te družbene sloje.
Kako ostre in plodovite bodo prihodnje seje skupščine, na katerih bo govora o lastninjenju, ho odvisno od sposobnosti vlade vključiti dosedanje pripombe v predloge zakonov. Vlada je pokazala mejo, do kod se je pripravljena pogovarjati oziroma kje je prag kompromisa. Predvsem opozicija vseh salv še ni izstrelila in je nekaj municije zanesljivo prihranila za uveljavljanje svojih pogledov v predlogih zakonov, čeprav bistvenih sprememb pri privatizaciji in denacionalizaciji ni pričakovati.
Umirjena razprava na zadnji skupščini ni znak trajnejše pomiritve in vzpostavitve konstruktivnega razmerja med opozicijo in večino. Sploh ni treba imeti strahu, da skupščinske seje ne bodo več vroče, ognjevite, tudi prepirljive. Se bo že našel problem ali problemčič, ko bodo stvari postavljene z vso ostrino, v smislu dialoga gluhih, vendar zelo glasnih. Marsikaj takega je še na zalogi, od zvezde in barv na zastavi, zelo pripraven pa bo tudi zakon o javnih glasilih. Slovenski parlament se lahko zelo hitro spremeni v fronto ostankov in zagovornikov starega sistema ter braniteljev najvišjih vrednot demokracije, novega duha in časa.
Petku bodo podelili plaketo občine
Radovljica, 21. marca - V sredo, 27. marca, se bodo spet sestali zbori občinske skupščine. Na skupni seji naj bi podelili plaketo občine Radovljica svetovnemu prvaku v smučarskih skokih Franciju Petku iz Lesc, na skupnem zasedanju pa obravnavali zaključni račun občinskega proračuna za minulo leto, predlog proračuna za letos, dogovor o usklajevanju davčne politike in odlok o davkih občanov, prostorsko ureditvene pogoje za Triglavski narodni park, problematiko socialne varnosti občanov v spremenjenih gospodarskih razmerah... Razpravljali naj bi tudi o odloku, ki ureja plovbo po vodah radovljiške občine, o poslovnem času, povprečni gradbeni ceni stanovanj in komunalnega urejanja zemljišč, o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju naselij Srednja vas, Češnjica in Brod ter na območju vasi Rovtc. Češnjica, Srednja vas, Zgornja Upnica, Črnivec. Hraše, Brezje, Mišače, Globoko in Mošnje, o delegatskih vprašanjih in o tem, kdaj naj bi Radovljica praznovala občinski praznik. • C. Z.
3&MEIIGLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS Kranj, MoJe Pijadeja I,
64000 Kranj _
Uredaiika politika: neodvisni  nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem
Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak
Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Za-plotnik. Danica Zavrl-Žlehir. Andrej Zalar. Štefan Žargi_
Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_
Lektoriranje: Marjeta Vozlič
Tlak: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana
Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 21-860. 21-835. telefax: 23-163_
Uprava, propaganda, naročnine, oglasi: Cesta .11.A 16. telefon: 28-463. telefax: 25-366
Mali oglasi: telefon: 27-960    sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. — 13 30. ob sredah do 16.30_
Cena izvoda 15.00 din; naročnina za I. kvartal 1991 300.00 din (individualni naročniki 20odstotkov popusta); cenik oglasnih storitev: 200.00 din/col cm; polletna naročnina za tujino: 70.— DEM oz protivrednost v drugih valutah: žiro račun: 51500-603-31999 Časopis izhaja ob torkih in petkih. Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje 23/91 sodi časopis med grafične izdelke, od katerih se plačuje 3 °.-o prometni davek. Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Petek, 22. marca
Območno organizirani tudi svobodni sindikati
Skrajni čas za zaščito 36 000 gorenjskih delavcev
Več kot 45 000 delavcev dela v podjetjih z izgubo
Radovljica, 20. marca - Več kot polovica na Gorenjskem zaposlenih delavcev je članov svobodnih sindikatov, ki so organizirani na različne načine. Kot so ocenili člani sveta novoosnovanega sveta območnega svobodnega sindikata za Gorenjske, jim je manjkala prav takšna organiziranost, saj so panožni sindikati, v katere se podjetniški večidel povezujejo, za nekatere praktične potrebe delavcev (zlasti po zaščiti) predaleč. Potrebo po gorenjski organi-   učinkovitost merili s kilogrami
zaciji je Sandi Bartol utemeljil z nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, v katerih dela 69.780 gorenjskih delavcev. Dovolj zgovoren je že podatek, da jih je več kot 45.000 zaposlenih v 199 podjetjih z izgubo. 2e jutri so lahko celo brez zajamčenih plač, na spisku odvečnih ali kot stečajniki na cesti. Ze davno je napočil čas za sindikalno zaščito teh delavcev, ki od svoje organizacije pričakujejo zastopnika v kolektivnem pogajanju z menedžerji, profesionalno pomoč, pravno zaščito... Videti je, da so se nekdanji režimski sindikati, ki so svojo
napisanega gradiva in z urami se-stankovanja, zavedeli dejstva, da ta merila po novem ne držijo več. Člani jih bodo sodili po tem, koliko plače in kolikšno raven pravic jim bodo izborili v kolektivnih pogodbah in kako uspešno bodo dobivali pravde za delavstvo. Zavedeli pa so se tudi konkurence, ki je s podobnimi programi že prišla pred delavce.
Navzoči aktivisti svobodnih sindikatov so podprli območno organiziranje, veliko pa so govorili zlasti o kolektivnih pogodbah. Dušan Čatar, agroživilec iz Škofje Loke, je dejal, da pogodbi
poslovodniki ponekod zmanjšujejo pomen v prid zakona o plačah. Te blokade bo prebila le večja pogajalska moč sindikatov. Marta Smolej iz Tržiča je omenjala kranjske sindikate, ki so svobodne močno prehiteli vsaj v smislu pravne zaščite članstva.
Tone Rozman iz tržiške usnjar-sko-predelovalnc stroke je potožil, da v njegovi in tekstilni stroki skorajda ni podjetja, ki bi lahko uveljavljalo tarifna določila kolektivne pogodbe, celo tista, zmanjšana za 20 odstotkov. Oglasil se je tudi gost Miha Ravnik, predsednik svobodnih sindikatov Slovenije. Dejal je. da vprašanja dela, plačila, pravne in materialne varnosti delavca danes od sindikata terjajo drugačen način dela od včerajšnjega. Opogumil jih je, da kaže tudi v težkih razmerah vztrajati pri kolektivnem po-
gajanju in naj bi delavčev«?* ložaja ne urejali le zakon'.w pa sindikati dejavno sodtj-tudi pri oblikovanju teh. J ti pa so kajpada odvisni od J ve pogajalske moči. Ponl ji je, da primaknejo tudi sv L ček pri snovanju ustave.' vsaj kar zadeva opredeli'* vice do sindikalne organi* sti, delavskega soupravljanj ganiziranja delavske zbor" ohranitve delavskih sodt&jj Sodja iz upravnih organov dovljice, je omenil, da soVJ javnosti še najdlje od ko« pogodbe, pri izvršnih sve podpisu menda niso na k 'j Edo Kavčič iz jeseniške je povedal, da imajo v dej : in v podjetju kolektivno Q% podpisano, zato pa ga Je . zanimalo, kako bo z nadaj, obstojem občinskih _sindi», svetov, morebitno delitvijo . vega premoženja, kako " lali pravni zastopniki 'nZ/Lj|i območnih sindikatov... ko lastninske zadeve še n konca razjasnjene, pa Je n $ la območnega svobodneg^ kata jasen: osem strokpv lavcev (med njimi tudi d„ odvetniki) bo na sedanji" žih občinskih svetov na vop dikalnemu članstvu ko' (i vni servis. Sedež območn j. nizacije bo v Škofji L°k'* r. $ doval pa ji bo na danaM novni seji izvoljeni Sand' • D. Z. Zlebir
Pogovor o ekoloških problemih radovljiške občine
"Zelena občina" brez zelenih
Begunje, 20. marca - Klub ni nam vseeno, ki deluje pri Liberalno-demokratski stranki Radovljica, je v sredo pripravil v galeriji Avsenik v Begunjah pogovor o ekoloških problemih v radovljiški občini. Ce bi sodili po razpravi, bi lahko zapisali, da klubu in vsem, ki so se udeležili pogovora, res ni vseeno, kaj je z okoljem v radovljiški občini, a žal je tudi pri okolju in ekoloških problemih tako, da spoznanja, besede, sklepi in razprave o doktrini in strategiji "zadenejo" ob obubožano gospodarstvo, skromen občinski proračun in nenazadnje tudi ob nizko ekološko zavest, ko se navkljub vsemu da le malo storiti. Čeprav je radovljiška občina izrazito turistična s Triglavskim narodnim parkom kot največjo naravovarstveno vrednoto pa Bohinjem in Bledom (in še bi lahko naštevali), pa se "zeleni" doslej še niso organizirali. Jože Dežman, predsednik radovljiške liberalno-demokratske stranke, je dejal, da so za to tri možnosti: ustanovitev stranke zelenih, ustanovitev zelenih frakcij pri že organiziranih strankah ali organiziranje "prijateljev narave". Kot je dejal Mladen Berginc iz Triglavskega narodnega parka, se v parku že pripravljajo na ustanovitev gibanja, ki naj bi opozarjalo predvsem na vsakdanje ekološke probleme in krepilo ekološko ozaveščanje občanov.
Bernarda Podlipnik, ^^ radovljiška izvršnega odgovorna za okolje: nost o graditvi velikih c' ^ naprav je preživeta. ^ „i mer je kranjska čis".' 0,l prava, ki je prevelika i" ^ nikdar izkoriščena. ' .0 bi bilo verjetno z rai°^igD če bi jo gradili, kot je »" črtovano."
Bernarda Podlipnik, občinska ministrica za okolje, je dejala, da so ekološka vprašanja predvsem strokovna in manj strankarska, politična vprašanja in da Zahod daje zlasti velik poudarek strokovnosti,   načrtnosti, strogemu
inšpekcijskemu nadzoru in usklajenemu delovanju različnih služb. Tudi pri nas imamo po besedah Podlipnikove dobre in stroge zakone (nekateri so celo strožji  kot pri  naših sosedih),
vendar sistem ne deluje, kot bi po zakonu moral. "Naš problem je nenačrtnost. Prava sreča je, da
Mladen Berginc iz Triglavskega narodnega parka: "Po Evropi se ne moremo slepo zgledovati. Evropa je spremenila svoj odnos do okolja v glavnem šele po tem, ko je že zapravila precej svojega prostora, svoje naravne dediščine..."
nimamo denarja, ker bi ga sicer verjetno zapravili za naložbe, ki ne bi bile učinkovite," je dejala Podlipnikova in poudarila, da v občini   zdaj   delajo predvsem
"ekološko inventuro" in rešujejo manjše probleme. Janez Urbane, načelnik uprave za urbanizem, je menil, da bodo v občini preživele le tiste tehnologije, ki se bodo prilagodile ekološkim zahtevam. Kar zadeva traso radovljiškega odseka avtomobilske ceste, pa je izrazil bojazen, da bi strankar-stvo prevladalo nad strokovnostjo. Franc Jere je dejal, da so v Radovljici in okolici zgradili že precej kanalizacije, vendar se vse odplake zato, ker še vedno ni čistilne naprave, zlivajo neposredno v Savo. Za kamp Šobec je dejal: "Za vse ima denar, tudi za
nakup zemljišč, za lokajn.3 no napravo pa ga ne." .^v di se morali organizirati-, f£i Jože Osterman z Bleda »0 m gal, da bi v radovljiš*'. | ustanovili stranko Zelen1 >J bi bila pod okriljem De" p bi delovala nadstrankars* J predsednik radovljiškega ga sveta Andrej Cufer F | da je na področju vars^ 0 mogoče marsikaj storiti t j bro voljo in za primer ^ sortiranje odpadkov. ^ izvršnega sveta Jože K dejal, da v občini ne "8 . velikih prostorskih P°se,?|[Ui zidav), in poudaril, da J pritiska",  kakršne je P I Jože Dežman, že delujCr Zaplotnik
IZGORENJSKIHPARLAM
EN Tjg;
Radio Tržič brez ustanovitelja
Tržič, marca - Na zadnji seji občinske skupščine so predstavniki Demosa postavili zahtevo, da Radio Tržič dobi novega ustanovitelja.
Ustanovitelj Radia Tržič je bila Občinska konferenca SZDL Tržič. Ta je že lani predlagala, naj mu, z ukinitvijo socialistične zveze, skupšina občine preskrbi novega ustanovitelja, vendar se to še ni zgodilo in Radio Tržič je tako prepuščen sam sebi. Predstavniki Demosa so poudarili, da pač mora radio imeti ustanovitelja, programski svet in vse ostalo, kar pač pogojuje dobro delo tega medija; predvsem hočejo imeti dober radio, so poudarili, pa naj bo njegov ustanovitelj skupščina občine ali kdo drug.
O ustanoviteljstvu tržiškega radia bo občinska skupščina razpravljala verjetno šele na aprilski seji. • D. Dolenc
Skupna seja zborov kranjske skupščine
Zapleti že z osnutkom statuta
Namesto produktivne razprave o osnutku novega statuta medsebojno obtoževanje - Poslanci SDP in LDS so zapustili sejo.
Kranj, 18. marca - Poslanci vseh treh zborov kranjske skupščine so v ponedeljek pretežni del skupne seje posvetili osnutku novega občinskega statuta, v katerem sta predlagani dve glavni vsebinski spremembi in sicer odločanje z relativno večino glasov in uveljavitev odločanja na skupnih sejah. Opozicija se s takšnim načinom odločanja ne strinja, zaradi nesklepčnosti DPZ pa poslanci o osnutku niso sklepali.
Zanimivo je, da so glede osnutka novega statuta imeli največ pripomb ravno Člani statutarno pravne komisije, medtem, ko v dvotedenskem roku po objavi osnutka nobena od strank ni imela nobene pripombe, šele na pismeno urgenco se je oglasila SDP, ki je menila, da osnutek ni primeren in naj se zato izdela nov. Aleksander Ravnikar je na seji dejal, da si vladajoča koalicija z novim statutom skuša zgraditi sistem večinskega odločanja. Rastko Tepina je menil, da osnutku marsikaj manjka in da takšen ni sprejemljiv. Glavnina razprave je potekala v duhu medsebojnega obtoževanja poslancev Demosa in opozicije o tem kaj bi kdo rad dosegel z novim statutom in kakšna je parlamentarna demokracija v tujini. Nekaj poslancev LDS in SDP iz družbenopolitičnega zbora je medtem zapustilo sejo, ostal pa je Jože Kristan, ki je večkrat poudaril, da so konflikti v parlamentu nekaj povsem vsakdanjega, glede novega statuta pa je dejal, da uveljavlja
načelo večinske volje, kar je pisano na kožo novi oblasti' |ji Skoraj povsem brezplodni razpravi, ki jo je eden    J^JM Zbora KS slikovito ocenil za mlatenje prazne slame, je skus: j ti konec podpredsednik IS Karel Erjavec, ki je dejal, da so s j
zbrali na seji zato, da bi podali konkretne pripombe k osrlU0 m pa bi ga tudi ustrezno dopolnili. Po njegovem mnenju s j opozicije brez vsake odgovornosti zapustili sejo, saj nis svojih pripomb. tinti Vladimir Stiasnv je menil, da je takšno stanje, ko manjs> jgt blokira delo skupščine, posledica starih pravil igre, ki so P? ia$i'" mnenju enostavno butasta in zato potrebna sprememb,
tudi
3kah
Branko Grims, ki je menil, da je en skupščinski zbor y rON"t'0p» ne, drugi v rokah večine, tretjega pa nima v posesti nihče, povzroča zaplete. ^t ^
Po dvourni razpravi, katere edini rezultat je bil spoznanje. ^ y, činski statut še lep čas ne bo sprejet, je bila seja prekinjena-goric
O delu republiških poslancev
Poslanec Demosa ali vseh Tržičafl0
li
Tržič, marca - Na zadnji seji občinske skupščine je padlo vPr*jfji>([ ko Anton Kramarič, poslanec v zboru občin republiške s^\(f mnenja Tržičanov za glasovanje ob posameznih vprašanji"1 ali je le poslanec Demosa ali vseh Tržičanov. .. pf#f
Vse kaže. da je bil prejšnji način dela republišK'p ,p boljši, kajti zajemal je mnenje vse baze, pred sejo repub" t'ra ne so bili organizirani sestanki vodij delegacij, v Tržiču Pa |Zk poslancu ugotavljajo, da ta mnenja išče le pri predsedn' sveta in skupščine občine (oba Demos) in morda še pr> ^jkih:, Demosovih strank, nikoli ali zelo redko pa pri predstav strank. Redko se udeležuje tudi seje skupščine občine
manjkljivo informiran, je pripominjala predstavnica gjsi^ stranke Tržiča Marica Praprotnik. vendarle ne more P vseh Tržičanov. Pripombi se je pridružil tudi predstavri^^j[ stranke, češ da so mu že dali nekaj predlogov njihove s.s0d" naj bi jih posredoval v republiki, vendar odgovorov še n ^ tudi pravega sodelovanja ni.
Bo le treba "demos" tudi v Tržiču vzeti bolj dobese kratein" pomeni v grščini vlado ljudstva... • D. D.
Petek, 22.
marca 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
GLAS
LL_SL-QVENSKE SKUPŠČINE
sanirano dvodnevno ali celo tridnevno zasedanje slovenske skupščine sta dva zbora presenetljivo konča-
2e v enem dnevu
Lastninski zakoni skozi prvo sito
n°v^ska skupščina je v torek (zbor združenega dela in zbor občin) in v sredo, ko je zasedal samo še družbe-Stoi Ki* zkor> kljub številnim ugovorom in pripombam sprejela osnutke zakonov o privatizaciji, o agenciji 0 .^""ke Slovenije za privatizacijo in o skladu Republike Slovenije za razvoj ter predloga za izdajo zakonov in e^.ac'®na^zacU> >n javnih glasilih. V osnutek pa je bil na predlog vlade prekvalificiran tudi že pripravljen °"javljen predlog zakona o zadrugah.
ji slovenskega premoženja, spremenilo pa se ne bi nič. Z zakonom o privatizaciji je treba pohiteti, sicer bo družbeno premoženje kmalu razgrabljeno, razgrabili pa ga bodo najbolj podjetni in iznajdljivi.
Republiški sekretar za pravosodje dr. Rajko Pirnat je poslancem razložil osnutek zakona o denacionalizaciji. Dejal je, da razlog za zakon ni samo popraviti krivice, ampak tudi že začeta privatizacija družbene lastnine. Pravično je, da se predhodno ali vsaj sočasno privatizira tisti del družbene lastnine, ki je nastal s krivičnim podržavljanjem zasebnega premoženja. Krivice naj se po-
Ljubljana, 19. marca - Izvršni v,et >n tudi zbor občin in zbor iQruženega dela sta menila, da bi "dZalo tudi zakon o zadrugah
Bini?"1*1' hkrati z drug'mi last" nskirni zakoni," zato je bil za-
kvrr"' Predlo8 o zadrugah pre-Vdll'iciran v osnutek tako kot
sr v1 ostalih zakonov< ki bodo
k°t paket na aprilsko zaseda-nje republiške skupščine. Podpredsednik republiškega iz-rsnega sveta dr. Jože Mencinger
Poslancem predstavil bistvo _^ceJ. spremenjenih osnutkov p 'v*tl2acijskih zakonov, ki so se j. Pojavili v skupščinskem, ■ ankarskem in javnem kolesju temV'ani' Pa Jih Je morala vlada da?iJUo Predelati. Nekaj poukov iz govora dr. Jožeta Men-ne-ferJa'• zakon je sedaj enostav-spremenjena so področja, ^Katera velja zakon, vsako na-Vnro °, privatizaciji je treba ja-z o objaviti, uveden je sistem re-podv.ac!J sredstev oziroma delnic last ClJa Za zahtevke nekdanjih ^ n'kov, s čimer so zaščiteni ta-1;a nekdanji kot novi lastniki, dite0rnogoča tudi časovno uskladil V 1 zakonom 0 denacionalizacij ln Ekonom o zadrugah, prej-ia,i'nterna privatizacija je odpr-
oseh 2a druge fizične in Pravne tod natancno so določene me-»oif ocenJevanja, znižani so po-J; ?a gotovinska vplačila, po-dod Jlpovečan na 30 odstotkov z j|Q atkom enega odstotka za vsaja 'et0 zaposlitve, predvsem pa 0flveč strah, da bo država obolela, viada je pripravljena so v V vse Podloge, je dejal, če Hzia lru treh načel: decentra-fn ane< kontrolirane in odpla-del-Pnvatizacije. Brezplačno razpok anJe delnic vsem ne pride v ^■saj bi vsi postali delničar-
°°JQZen pred novimi krivicami
šL0/*"' Združenja razlaščenih ho prišlo do Proženja ali od-hovu'ne okro8 50000 bivših lastnikov oziroma blizu 200.000 nn-'1 dedičev. V nasprotju s pričakovanju je bila razprava dokaj ka Jena- Nekajpoudarkov iz razprave, v koterije uvodoma Stran-• 0J>Uorratične prenove osnutek zavrnila.
Cerjb'   je PreohlaPe" '" nedorečen glede vračanja premoženja
~y'rnhdanii las'niki, ki niso državljani Slovenije, nimajo pravice do •cZe premo*enja; • .
"oJdr nS me bi,i veleP°sestmk' karso sPo:nale ie meščanske re-
koToCi°nalizaciJa ho Pri:adela reč 'Judi kot nacionalizacija, za-' ničes      Se sPreJme 2 dvetretjinsko večino; ' ali k°r !'aJ se ne vrača v naravi;
30 slovenska država stroške denacionalizacije sploh zmogla;
Čigava javna glasila
Zbori slovenske skupščine so soglašali s predlogom, da v Sloveniji izdamo zakon o javnih glasilih. Teze za zakon so bile sprejete, v razpravi pa so sodelovali predvsem poslanci opozicije, ki so izražali bojazen pred podržavljanjem medijev in zlorabo v korist posameznih strank ali koalicij. Časopisne hiše naj bodo podjetja in ne zavodi, posebej pa so grajali 3. a tezo, ki omogoča občinam, da lahko javno obveščanje razglasijo za javno službo. Govorniki so se zavzemali za samostojnost in neodvisnost medijev in novinarjev ter zagovarjali njihovo soodločanje pri vodenju podjetij in imenovanju urednikov. Političnega boja za oblast nad mediji ne smemo dovoliti in ponoviti, kar se je dogajalo na RTV.
Pripombe, predlogi
Na osnutke zakonov o privatizaciji, agenciji in skladu je bilo v skupščini veliko pripomb in predlogov, čeprav je načeloma prevladalo mnenje, da te zakone potrebujemo, da so osnutki boljši od tez predvsem pa sprejemljiv kompromis med sestavljalci osnutka in kritiki. Zbor združenega dela je naložil vladi, naj v enem mesecu pripravi predloge zakonov, s posebnim predlogom pa je prišel Miran Potrč, vodja poslanskega kluba Stranke demokratične prenove, pa je predlagal, naj bi zbori tokrat le ugotovili, da so osnutke obravnavali, ne pa sprejemali, ker je toliko pripomb, sestala naj bi se vlada in predstavniki strank, ki naj bi skušali najti skupne rešitve in če bi jih, bi gradivo prekvalificirali v osnutek, sicer pa bi ga predložili skupščini v glasovanje, vendar šele po 30 dneh. Družbenopolitični zbor je to pobudo zavrnil. Objavljamo nekaj pripomb na paket privatizacijskih zakonov:
- država ima preveliko vlogo, sklad pa ne bo imel samo finančno, temveč tudi politično veljavo, zato je treba omiliti pogoje, sicer bo prišlo do prevelikega podržavljanja;
- del družbenega kapitala naj se razdeli med vse državljane, tudi med upokojence, kmete in ne samo med zaposlene;
- zaradi nizkega standarda povpraševanje po delnicah ne bo veliko, razen tega politične razmere pri nas niso trdne in bo tisti, ki ima denar, raje vlagal tja, kjer je zanesljivost večja;
- povečati je treba vlogo bank in pokojninskih skladov kot vmesnih filtrov med delavci in delničarji, denar od privatizacije pa se ne sme zbirati v skladu, ampak se mora vrniti v podjetja in občine;
- privatizacija in denacionalizacija morata potekati vzporedno, vendar denacionalizacija ne sme ovirati privatizacije;
- da ne bi bilo špekulacij in bi imeli kontrolo, bi morali cenilci in zaposleni v Agenciji in skladu prej prijaviti svoje premoženje, prav tako pa na zaključku, sicer pa naj se ti zakoni sprejmejo na referendumu ali vsaj z dvrtretjinsko skupščinsko večino;
- Agencija za privatizacijo ima nad seboj premalo kontrole;
pravijo v čim večji možni meri, upoštevani pa bodo odvzemu od konca vojne do leta 1958. Omogočeno naj bi bilo popraviti tudi kasnejše krivice, če je bilo premoženje podržavljeno brez plačila. Upravičencem naj bi premoženje vrnili v naravi, če pa to ni mogoče, pa naj jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Eno temeljnih načel zakona je, da ne smemo povzročati novih krivic. Sicer pa je minister Pirnat še posebej poudaril, da je najprej predvideno vračanje nepremičnin, premične stvari pa se bodo vračale le, če gre za kulturne, zgodovinske ali umetniške predmete večje vrednosti. Upravičenci naj bi bili fizične osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani in so to državljanstvo dobile po predpisih, sprejetih po 9. maju leta 1945. Osebe, umrle pred 28. 8. 1945, torej pred začetkom veljave prvega zakona o državljanstvu, so upravičenci, če so prej dobili jugoslovansko državljanstvo. Če upravičenci niso več živi, so upravičenci pravni nasled-
niki. Zakon posebej ureja vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih stavb, podjetij in kapitala. Cerkvi in drugim verskim skupnostim naj bi v naravi vrnili vse sakralne objekte in nepremičnine, ki jih potrebujejo za opravljanje dejavnosti v skladu s pogodbo med njimi in Republiko Slovenijo. To bo zahtevno upravno delo, ki bo terjalo večje število zaposlenih v upravnih organih in sodiščih. Stroški bodo presegli 600 milijonov dinarjev, brez upoštevanja sredstev za odškodnine.
Zbori slovenske skupščine so na torkovem zasedanju uskladili pripombe k zakonu o zavodih, kar pomeni, da je zakon sprejet, družbenopolitični zbor pa je dal med drugim tudi soglasje k osnutku stanovanjskega zakona, kar sta druga dva zbora storila že prej, prav tako pa je družbenopolitični zbor sprejel osnutek zakona o notranjih zadevah s pripombami, ki so zadevale predvsem tajnost podatkov in pristojnosti varnostne službe. # J. Košnjek
KARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE
°cialisti n « • •
" PNvatizaciji in denacionalizaciji
v      - K"vau^ai;iji in aen
\ava je slab gospodar
"'Je so na ' na' 18- marca - Predstavniki Socialistične stranke Slove-* in dena narski konferenci pojasnili svoje poglede na privatiza-rTec PostavrnallZaci-'0- Glede Privat'zacije so menili, da se država n6 Ve' izkn« • V vlogo vrhovnega zaščitnika, ki ponuja neoporečne ^ tka teea t Pa kažejo, da je država slab gospodar. Pri pripravi d Cri' *at0 o« ,na "rokovnjaki iz prakse niso sodelovali v zadostni s,arstvu. Osni tu odraz dejanskega stanja v slovenskem gospo-n°v v nasprot zakona ° denacionalizaciji pa je po sodbi sociali-v VelJala slnv z Ustavo> saiT»a denacionalizacija pa bo po grobi oce-s«Tta večja Z,ensko državo 600 milijonov dinarjev, dejansko pa bo hi ne zdi prav HIS°Jteti geodetski, sodni in drugi stroški. Socialistom Drf' kar Pa ?a h Cerkev dobila nazaj predvidoma vse premože-°inih aart uge Pravne osebe, ki jim je bilo premoženje vzeto v PobU(j . 8   mh ref°rmah, ne velja.
^js^lkiADeJ:laracije za mir odgovarjajo kritikom
^!ir?8h0petci in kapitulantj.
iciia rTTa' I»- marca . r,„.0. ,„ i...,______■ ..
Kar iT   °dgovorn   T     O,ovenije in predsednik Zelenin ar. uusan
n°sti |e tudi zavr-i"?     'ke de-'a1, da nam manJka politične kulture. Ženik  anJe je leoit    JC večPlastnega obravnavanja nacionalne var P„.n silah, za      men samo koncept varnosti, ki temelji na oboro-nsko je mnppa sta oba in Pri obeh so argumenti za in proti. sekretaria i»    repub,lškega sekretariata za ljudsko obrambo Janeza Janše, ki ima podpis štirih članov predsed-
'n tudi'
stva na Deklaraciji za mir za napako. Dr. Plut se čudi, kako je mogel minister razkriti nekatere temelje nacionalne varnosti, čeprav je ta dokument državna skrivnost in strogo zaupne narave. To vprašanje bom sprožil na drugem mestu, je obljubil. Deklaracija ni ovira za slovensko osamosvajanje, ampak pot k mirni in demokratični razdružitvi. Demilitarizacija ni takojšnja razorožitev, ne opravi se prek noči. Pobudniki Deklaracije so menili, da seje to vprašanje preveč spoliti-ziralo, čeprav je bila pobuda nadstrankarska. Ker je za Deklaracijo večina opozicije, se je takoj oblikoval nasproten blok. Krščanski demokrati, ki imajo v programu največ pacifističnih elementov, krščanstvo pa je politika nenasilja, so Deklaracijo najprej podprli, nato pa so se premislili.
Opozorilo "vlade v senci"
Ne uničimo gospodarstva
Ljubljana, 18. marca - Vlada v Senci predlaga ustanovitev gospodarske komisije po vzoru enake komisije v Evropski gospodarski skupnosti, sta na novinarski konferenci povedala predsednik in član vlade v senci Emil Milan Pintar in Peter Bekeš. V komisiji naj bi bili najodgovornejši z vladnih gospodarskih resorjev, predstavniki opozicijskih strank, sindikatov in čospodarske zbornice Slovenije. "Senčna vlada" pravi vladi tega predloga še ni posredovala, pa tudi sicer je bil doslej izvršni svet na pobude vlade v senci gluh iz ideoloških razlogov, kar kaže, da vlada še vedno razmišlja preveč strankarsko in ne zna ločiti nacionalnih in gospodarskih ciljev. Slovensko osamosvajanje in razdruževanje ne sme uničiti slovenskega gospodarstva. Gospodarske vezi z Jugoslavijo morajo ostati, saj bo vključevanje v evropske integracije, tudi v EGS, dolgotrajno. Politiko je torej treba ločiti od gospodarstva, gospodarska komisija pa naj bi se ukvarjala samo s slednjim. • J. Košnjek
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Neenotni bratje ali smrtni sovražniki?
Nekako smo se že kar privadili, da se Jugoslavija stresa ob koncu tedna, pa tako odstop jugoslovanskega predsednika vsaj v tem smislu ni bil presenečenje. Drugače pa je bil to nov šok za propadajočo državo, saj se je znova pokazala prefinjenost srbske politične taktike. Jovič se je namreč za to potezo odločil takoj po tem, ko je večina članov v predsedstvu brzdala njegovo poigravanje z izrednim stanjem in vojsko. Zveza med vojaškim vrhom in srbskim političnim vodstvom je že dolgo očitna, saj Srbiji v pomanjkanju argumentov ostaja samo še grožnja s posegom vojske v naše razprtije. Medtem ko si druge republike ustanavljajo svoje vojske, Srbom tega ni treba, saj so si polastili kar tiste enote, ki so v imenu Jugoslavije čuvale bratstvo in enotnost vsa povojna leta. Ravno z bratstvom in enotnostjo pa je največji hudič. Jugoslovansko bratstvo in enotnost obstajata samo kot srbska varianta, vse ostale pa so takoj označene za separatizem, šovinizem ipd. Toda zakaj bi se morali Slovenci sovražiti s Srbi, če je mogoče na miren način potegniti državne meje, potem pa se s sorodnim narodom enostavno pogovarjati tako kot z drugimi sosednjimi državami. Ker te stvari žal niso urejene (in ker si največja jugoslovanska republika na moč prizadeva, da jih nikoli ne bi uredili) imamo tako absurdno situacijo, da se Slovenci v tem trenutku bolj kot s Srbi razumemo z vsemi drugimi evropskimi narodi.
Jovičev odstop pa skriva še nekaj drugega. Zadnji nemiri v Beogradu niso pokazali le na ogromen politični razcep v Srbiji, temveč tudi na generacijski konflikt. Miloševič je zaveznike dobil predvsem med starejšo generacijo, Draškoviču pa sledijo študentje in precejšen del beograjske inteligence. Srbija se sooča sama s seboj, z njenimi notranjimi problemi, ki daleč preraščajo znane spopade med oblastjo in opozicijo. V takšnih trenutkih se oblasti zato vedno potrudijo pozornost preusmeriti drugam. Jovič je to delo nedvomno najbolj galantno opravil ravno s svojim odstopom, saj je srbsko notranjo krizo v trenutku spremenil v vsejugoslovan-ski problem. Da gre za prefinjeno taktiko, se je pokazalo s tem, ko je srbska stran vztrajno minirala ustoličenje Jovičevega naslednika Stipeta Mesiča in ustvarjala vodstveni kaos, v želji seveda, da bi vojska izvedla udar. Ta pa je spet samo v interesu Srbije in najbrž Črne Gore. Toda ob tej zaostritvi se je pokazalo, da tudi doslej mirnim in neopredeljenim republikam počasi vendarle prekipeva, saj so se začele odmikati od Srbije. Tam, kjer je neposlušnost mogoče kaznovati, so že čutili posledice. Poslanci srbske skupščine so namreč razrešili dolžnosti člana predsedstva SFRJ iz avtonomne pokrajine Kosovo Riza Sapunvvhija, češ da je pri delu predsedstva SFRJ delal v škodo Srbije ter Kosova in Metohije. »Delati v škodo Srbije«, pa je za Srbe predvsem to, če Albanci izražajo svoj avtentične interese. Po tej logiki bi tudi morali pozabiti na avtonomijo in vse pravice, ki so jih nekoč že imeli in se spremeniti v poslušne dodatne glasove za srbska stališča, kadar v predsedstvu pride do glasovanja.
Če Jugoslavija v tem trenutku nima človeka na svojem vrhu, je to le najboljši odraz dejanskega stanja v državi, kjer republike že dolgo vodijo svoje politike. S tem je tudi država že zdavnaj decentralizirana. Z nespoštovanjem zveznih zakonov in dogovorov so si republike izborile samostojnosti, problem je le v njihovih dejanskih potrditvah. Do tega pa je mogoče priti le z jasno začrtanimi mejami in mednarodnim priznanjem novih suverenih držav.
V tej čudni državni tvorbi brez glave in sestavnih delov ravno zaradi okornosti lahko deluje samo še vojska, vendar je tudi po Jovičevem odstopu vidno, kako generali vsak dan bolj dojemajo resnično stanje. Pokazalo se je, da le niso pripravljeni čisto slepo slediti srbskim političnim manevrom (navsezadnje obstajata dve različni varianti možnega vojaškega udara). Razpad Jugoslavije je bolj ali manj dejstvo, oficirji pa kljub svoji jugoslovanski pripadnosti vendarle ne morejo mimo nacionalne opredeljenosti. Ta je v nacionalno napetem ozračju toliko večji vpliv faktor. Zvezno vojaško vodstvo zaenkrat še uspešno skriva notranjevojaške konflikte, toda, ko bodo ti enkrat prišli na dan bo jasno, da tudi v tej zadnji trdnjavi bratstva in enotnosti Jugoslavije že dolgo ni več.
fcadovtjica
DELAVSKA UNIVERZA RADOVUICA
prireja tečaje
ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA NOSILCE OBRTI V ZASEBNEM SEKTORJU, po novih predpisih (35 ur) ZA VODITELJE ČOLNOV
Poseben program (24 ur). Izpit organiziramo v Kopru.
Prijave v tečaja sprejemamo do 29. marca 1991 po telefonu 75-265, osebno ali pisno.
Vpisujemo tudi v začetni letnik študija ob delu na VIŠJI UPRAVNI ŠOLI
za šol. leto 1991/92.
STRANKARSKE NOVICE
V Radovljici
Mladi krščanski demokrati
Radovljica, 19. marca - V torek, 19. marca, smo v Radovljici ustanovili občinski odbor Mladih krščanskih demokratov (MKD), sporoča predsednik odbora Klemen Gregorc, v občinskem odboru pa je 9 članov. Kot prvo nalogo si je odbor zastavil povečanje števila članov MKD, kar naj bi se izvajalo po krajevnih skupnostih in vaseh. Nato bi začeli z ustanavljanjem komisij za različne dejavnosti, prek katerih bi lahko čim bolj aktivno delovali v vsej občini. Naslednji sestanek OO MKD Radovljica bo v sredo, 27. marca, ob 18. uri. Nanj vabljeni vsi, ki bi radi delovali na tem področju in ste člani MKD ali boste to šele postali, pravi Klemen Gregorc.
SHISMSSGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 22. marca
1991
V precej obširnem programu KS Ribno ima letos prednost most na Selu - Most na Selu v krajevni skupnosti Ribno v radovljiški občini, ki so ga v programu KS za letos opredelili na prvo mesto, smo si med obiskom in pogovorom s predsednikom Jožetom Smolejem tudi ogledali. Resnično je tako dotrajan, da domačini, ki imajo onkraj Save zemljišča, skorajda nimajo več povezave z njimi. V krajevni skupnosti upajo, da bodo kljub pomanjkanju denarja v občinskem proračunu za letos s skupnimi močmi uspeli zgraditi novega z betonskimi stebri in jeklenimi nosilci. Sicer pa so druga najpomembnejša naloga, ki bi jo letos tudi radi s skupnimi močmi uresničili, ceste. Predvsem bi radi uredili in asfaltirali še zadnji odsek ceste Ribno - Koritno in morda še cesto Selo - Bled. Zraven pa sodi tudi ureditev koritnic v Ribnem in na Selu. - A. Ž.
Znane neznanke
Primer Rudnika urana Žirovski vrh glede na včerajšnje dogajanje, današnje stanje in jutrišnja pričakovanja ni osamljen. Še kar nekaj primerov bi našli še kje na Gorenjskem in v slovenskem prostoru. Rudnik, ki že od julija lani ne obratuje, je na primer krajevni skupnosti Gorenja vas dolžan za porabljeno vodo, ki jo še vedno potrebuje, že 200 tisoč dinarjev. Na podlagi podpisanega samoupravnega sporazuma o sofinanciranju programov krajevne skupnosti dolguje dodatnih več kot milijon dinarjev, neuresničena je prevzeta obveza o asfaltiranju 1,4 kilometra ceste Todraž -Bačna in nenazadnje je potem tu še dolg na račun prispevka za sklad stavbnih zemljišč, ki se potem vrača v krajevne skupnosti, več kot 1,1 milijona dinarjev.
Na nedavnem sestanku, ko so razpravljali o gradnji kanalizacije v sosednji krajevni skupnosti Poljane, so predstavniki z občinskih služb, pojasnili, da se recimo virom iz naslova stavbnih zemljišč (tudi pri Rudniku), ne glede na sedanje stanje, ne bodo mogli odpovedati. Ali drugače povedano: kdor je Rudnik zaprl, bo pač moral prevzeti zdaj tudi tovrstne obveznosti.
Kot rečeno, pa je rudnik le primer, ki velja že ta hip še kje. Za zdaj se tovrstni primeri še kažejo kot recimo "znana neznanka" v proračunih. In prav zato, ker so ponekod tovrstne "neznanke znane", velja položaj čimprej razčistiti, kajti slej ko prej (nenazadnje ob neuresničitvi programov) ga bo treba... in tudi pojasniti. % A. Žalar
Morali bodo posredovati lovci
Tržič, marca - Tudi tokrat odborniki tržiške skupščine niso mogli mimo problema pokopališča, ki ga oblega divjad. Lovci naj storijo svoje.
Najnovejši ukrepi tržiških komunalnih delavcev, ko so skoraj dve tretjini pokopališča obdali z električnim pastirjem, ne pomagajo. Odborniki so na zadnji seji skupščine ugotavljali, da gre za degenerirano divjad, ki se, kot kaže, ne zna ali noče hraniti v gozdu, temveč le po vrtovih in pokopališču. V Tržiču je divjad postala tako resen problem, da bodo morali posredovati lovci, so zahtevali odborniki, in to čim prej. • D. Dolenc
Po letnih konferencah
Kranj - Gasilci v številnih gasilskih društvih so na letnih konferencah že pregledali lansko delo in se dogovorili, kaj bodo delali letos. Poleg stalne pripravljenosti za posredovanje v nesrečah oziroma požarih, so v njihovih programih tudi različna tekmovanja in predvsem preventivna dejavnost. Tako domala ni bilo zbora, kjer ne bi opozarjali na odvržen cigaretni ogorek in otroško igro z vžigalicami, ki je bila tudi lani, posebej v spomladanskih mesecih, vzrok požarov. Vse prepogosto pa prihaja v stanovanjih do požarov zaradi premalo skrbnega ravnanja z električnimi gospodinjskimi aparati. • (ip)
Obnovili bodo cerkveni zvonik
Preddvor, 20. marca - Krajevni skupnosti Bela in Preddvor sta se odločili, da bosta letos s skupnimi močmi obnovili predvsem od zadnjega potresa poškodovani zvonik preddvorske cerkve, posodobili zvonjenje in deloma uredili okolico cerkve. Dela naj bi končali do 15. junija.
Obnova cerkve naj bi po predračunih stala okrog 1,6 milijona dinarjev, od tega naj bi približno polovico zbrali s prostovoljnimi prispevki krajanov, pričakujejo tudi pomoč občine, razliko pa naj bi pokrili z izkupičkom od nekaterih prireditev. Zaposleni in upokojenci naj bi v petih obrokih prispevali skupno po tisoč dinarjev, v Preddvoru in Novi vasi pa zato, ker je to "njihova" cerkev, še 250 dinarjev več. Prvi obrok so že pobrali, odziv med krajani pa je bil dober. Gradbena dela bo opravilo podjetje Komplet, d. o. o Kranj, streho pa bo obnovil Janez Grilc iz Šenčurja.
Krajevni skupnosti Bela in Preddvor računata, da si bosta del denarja za obnovo zvonika zagotovili s prireditvami, ki jih bosta za to posebej pripravili. Prva bo že jutri, v soboto, ko bo ob sedmih zvečer v župnijski cerkvi v Preddvoru koncert sakralne (duhovne) glasbe. Nastopil bo mešani pevski zbor KUD Primskovo iz Kranja, prireditev pa bo povezoval Janez Doli-nar. V petek, 12. aprila, bo v Domu krajanov v Preddvoru gostovala ekipa Mopped shovva s Tofom na čelu, v soboto, 27. aprila, ob pol osmih zvečer pa bo v župnijski cerkvi v Preddvoru nastop New swing quarteta. Razmišljajo tudi, da bi ob koncu junija pripravili še tombolo. Z Brdom se že dogovarjajo, da bi bila na njihovem hipodromu. • C. Z.
Letošnji program krajevne skupnosti Gorenja vas
Vrsta neznank ob denarju
Še najbolj gotovo je, da bodo v začetku aprila najbrž zazvonili telefoni na Hotavljah in & bodo letos zgrajene načrtovane mrliške vežice.
Gorenja vas, 21. marca - Delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Jože Bogataj, predsednik sveta KS Pavle Razložnik in tajnik Ivo Pe-trovčič so pred dnevi med našim obiskom v krajevni skupnosti Gorenja vas ugotavljali, da tolikšne negotovosti pri načrtovanju programa v krajevni skupnosti kot letos ne pomnijo. Gre za to, da ta trenutek ob pomanjkanju denarja nasploh v občinskem proračunu, ne vedo tudi, kako bo z načrtovanimi deli in z že začetimi akcijami, ki so jih načrtovali na podlagi dogovorov oziroma sporazuma o financiranju v minulem obdobju.
Se najbolj gotovo je, da bo (takšno je obvestilo iz PTT podjetja Kranj, ki so ga dobili pred dnevi), če pri tehničnem pregledu konec tega meseca ne bo posebnih zapletov, na Hotavljah v začetku aprila zazvonilo okrog 80 telefonov. Gre za akcijo, za katero je bilo načrtovano, da bo končana do konca minulega leta, pa se je potem pri izvajalcu in zaradi zime zavlekla. Manjšo zakasnitev ugotavljajo v krajevni skupnosti tudi pri gradnji mrliških vežic, ki jih gradijo s samoprispevkom in prostovoljnim delom (pri urejanju okolice) krajanov. Vendar predsednik Jože Bogataj ocenjuje, da bodo zamujeno nadoknadili in bodo vežice gotove okrog polletja, pokopališče pa potem urejeno do konca tega leta.
"Precej večja pa je negotovost pri programu izgradnje kanalizacije. Na desnem bregu je končana. Jeseni, ko bodo končana
dela na polju oziroma ko bodo znani viri financiranja, bomo morda zakopali na levem bregu Sore. Vsekakor bomo kanalizacijo dali v program, vendar na primer trenutno ugotavljamo, da nam Rudnik Žirovski vrh iz vo-darine (ki je vir za financiranje kanalizacije) dolguje že 200 tisoč dinarjev (na podlagi sporazuma pa celo več kot 1,5 milijona dinarjev)."
Podobna negotovost je ta trenutek, do sprejetja programa in razdelitve sredstev v proračunu, glede cest. V krajevni skupnosti ocenjujejo, da od predloženega programa ne morejo odstopiti, saj so vsa leta doslej krajani z lastnim deležem na podlagi občinskih kriterijev "ena tretjina - dve tretjini" urejali lokalne in krajevne ceste. Ce jim zdaj njihovega programa ne bi potrdili, bi bil zanje, ugotavljajo, to neke vrste "kazenski udarec".
"Skrbi pa nas tudi sanacija
Še najbolj po programu trenutno Gorenji vasi (na sliki); pa telefoni vljah v začetku aprila...
škode po poplavah," sta pojasnjevala predsednik sveta Pavle Razložnik in tajnik KS Ivo Pe-trovčič. "Na obnovo čakajo še vsi manjši mostovi v krajevni skupnosti in brezine Sore, še nič pa ni narejenega tudi glede kmetijskih površin. Trenutno je znana slika na Srednjem brdu, za kar je načrtovanih 350.000 dinarjev za sanacijo Zarape. Krajani želijo, da bi skupno sanacijo udorov in plazov, ki ogrožajo hiše, gospodarska poslopja in cesto čimprej začeli. Izgledi
poteka gradnja mrliških »eJJ| naj bi končno zazvonili na H"" i
pa so, da bo 350 tisoč dttJ/J veliko premalo za ta dela, k'™ so vsekakor nujna. . $
Potem pa so tu še vodovod'-so že v izgradnji oziroma n» tovarn in sicer Jelovica, L«r. Krnice - Laze, Žirovski vrh C Zalo), zgornji del Kopačnic« načrtovana gradnja L*sk°vlC\ Studor - Debeni... SkratM'0 naštetih in potrebnih del"; F programu je ta trenutek <>b nančni in še nekaterih nego*0 stih stanje takšno, "da gl«va li..." • A. Žalar
Nove razglednice Škofje Loke in okolice
Škofja Loka, 20. marca - Tisočletna Škofja Loka je po slovesnostih ob praznovanju velikega jubileja z leti postajala prej pusto kot prijazno mesto - tako za domačine kot obiskovalce. V zadnjem letu je utrip mesta spet živahnejši, načrti domačega turističnega društva pa obetajo nove spremembe na bolje.
Odkar je lani poleti Turistično društvo prenovilo prej skromno pisarnico v središču mesta, jo obiskuje vse več turistov pa tudi domačinov. Mnogi se tudi čudijo, odkod društvu denar in toliko delovne vneme. Takole pravi strokovni delavec Marko Pleško:
"Finančna sredstva pridobivamo po samoupravnem sporazumu s tremi delovnimi organizacijami: ABC Loka, Peks in Nama. Od njih dobimo približno polovico bruto osebnega dohodka, ostala finančna sredstva za delo pa dobimo od najemnin za stojnice, od prireditev, turistične takse, v zadnjem času pa precej tudi od prodaje etnoloških spominkov in izdelkov domače in umetne obrti. S tem denarjem organiziramo razne prireditve, največ kulturnih, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Škofja Loka. Trenutno pa je zelo pomembna akcija v zvezi s svetlobnim osvetljevalcem. V bližini avtobusne postaje (ni še natančno določeno, kje) naj bi postavili tablo, na kateri bo načrt mesta Škofje Loke z vsemi pomembnejšimi zgradbami in spomeniki, pa tudi gostilnami. Tabla bo opremljena s posebnimi lučkami -vodniki, ki bodo turiste usmerjali do želenega cilja. Praksa Turističnega društva je bila pred leti zbiranje malih oglasov za Gorenjski glas. Pred kratkim smo se spet povezali in prav kmalu bomo v naši pisarni spet zbirali male oglase, pfo-
0^1
dajali časopis, karte za prireditve in izlete Gorenjskega glasa in vpisovali nove naročnike."
"V letošnjem programu Turističnega društva je poživitev Mestnega trga in Grajskega dvorišča preko poletja. To bodo predvsem kulturne in zabavne prireditve, od različnih gledaliških iger do koncertov. Mesto naj bi oživelo s stojnicami tudi konec tedna," je povedal Marko Pleško. • V. Stanovnik
V prostoru škofjeloškega turističnega društva je precejšnja izbira etnoloških spominkov, med njimi so "najpopularnejši" modelčki za loške kruhke in loški kruhki ter čipke iz Železnikov in Idrije. Obiskovalci pa si te dni že lahko ogledajo in kupijo nove razglednice. Fotografije zanje so prispevali domači avtorji: Tomaž Lunder, Tone Mlakar in Peter Pokorn, ki je tudi avtor "Cerkve na Suhi".
Godba na pihala Svoboda Lesce
Lani osemindvajset nastopov
Lesce, marca - V krajevni skupnosti Lesce v radovljišk' °£tt praktično ni pomembnejšega dogodka ali prireditve, da ne ^ njem sodelovali tudi godbeniki Svobode Lesce. Pa tudi drug0* |<ff čini in še kje v Sloveniji jih dobro poznajo. Tako so skupaj s sVf nazadnje pozdravili in s krajevno skupnostjo pripravili spreje tovnemu prvaku Frenku Petku.
"Takrat smo prvič nastopili z novimi oznakami našega sedanjega sponzorja Ljubljanske banke - Gorenjske banke d. d. Kranj, s katerimi bomo poslej nastopali na vseh prireditvah," je pred dnevi, med vajo, ki jih imajo godbeniki še vedno vsak četrtek in nedeljo dopoldne že 36. leto, povedal Jože Avsenik, ki bo kmalu že trideset let predsednik godbe.
Trije nastopi leskih godbenikov, ki jih je trenutno 36, bodo iz zadnjega obdobja ostali v kroniki še posebej zapisani. To so obisk in sprejem nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, proslavitev njihove 35-letnice in sprejem svetovnega prvaka Frenka Petka. Sicer pa so lani imeli v krajevni skupnosti in občini (pa tudi drugod) kar 28 različnih pomembnejših nastopov. Septembra so se po 36 letih tudi poslovili od svojega dirigenta, s katerim so skupaj začeli nastopati, Branka Lacka.
"Ob tej priložnosti bi se mu vsi radi še enkrat zahvalili za delo in ogromen trud, ki ga je leta in leta vlagal v obstoj in kakovost naše godbe," je poudaril na novoletnem . Jože Avsenik. Za njim je diri- pokroviteljstvom Turi ^ gentsko mesto prevzel še ne 23-letni Janez Kerin iz Hraš, ki je bil zadnjih deset let pri godbi klarinetist. Prvič so pod nje-
dirigent Janez Kerin
govo taktirko nastopil" skih komemoracijah Pre*L(i:i vom mrtvih v Lescah, Ra0 $ ci in v Begunjah, na safl*y nem koncertu skupaj z i f vno šolo in pevci LIP B' f na novoletnem koncert? pokroviteljstvom  Turist' .( društva Lesce, s kateri"1 krajevno skupnostjo) bej dobro sodelujejo. • Iar *
Tekmovanje telegrafistov
Kranj - V PTT podjetju Kranj vsako leto pripravijo preverjanje znanja za telegrafiste. S tovrstnih tekmovanj, ki jih imajo telegrafisti že šestindvajset let, se potem trije najboljši gorenjski telegrafisti udeležijo enakega tekmovanja v republiki. Enajst telegrafistov je minulo soboto v prostorih glavne pošte v Kranju preverjalo poznavanje predpisov s teoretičnim in praktičnim preskusom. V hitrosti in kakovosti pisanja pa so se pomerili na sodobnih teleprinterjih TX-35. Tokrat so bili v posameznih skupinah najboljši Barbara Černilec iz Kranja, Marjanca Pintar iz Škofje Loke in Janko Kovačič iz Bohinjske Bistrice.
!2fk122. marca 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN
GLAS
Analiza razmer v gorenjskih porodnišnicah
Kakšna prihodnost »porodniških butikov«
Poračun zdravstvu za letos odmerja za desetino manj denarja, kar to dejavnost sili v rarčeva1^ "^f"
p. Med slednjimi so predstavniki sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo govorih tudi "mahanju
bolnišničnih zmogljivosti in v tej zvezi omenjali tudi »strokovno analizo razmer v obeh gorenjskih porodnišnicah«. 6 J
*li gre tudi pri Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo v Kranju ler Porodniškem in ginekološkem oddelku jeseniške bolnišnice za jn»dzo upravičenosti obstoja tako kot denimo v bolnišnicah v Se-*an'. Topolšici, Brežicah, sanatoriju Emona v bolnici Petra Drža-
ja?
Gre za morebitno združitev °oeh »porodniških butikov« «> kar za ukinitev, se sprašuje la*. Bodo Jeseničanke in Ra-Jovljičanke odhajale rodit v ■kanj, aH oboje s Kranjčanka-vred v Ljubljano? Analizi v obeh gorenjskih po-
tni
razmer
3f ?MiCah je dan rok do poie-stroka r Pa bo morala naJbrž oblact^  j ne administrativna
hodno« Iočiti« kakšna bo Pfi-b'Jansko V PrimerJavi z lju-s u,„0'majhnih porodnišnic s*uPaj 2500 rojstvi na leto. renis. smo ključne može v go-za .* i zdravstvu poprosili "kren, ačenJe predvidenega ne»a i-sl.0Venskega zdravstve-nedmm'n.lst«tva, so bili enako
»radi« m kot slednJ». saJ Jim ga p' uf ni bil° nič naložene-ski'h n matika obeh g°renj-n°veea0r°dmšnic sicer ni nekaj
^Seln ifC nekaJ let se 0 nJima 2drav° pJa v Nravstvenih in Oboij 'Cno "Pravnih krogih. le sicer prisegajo na stroko, van;em™' svar'Jo pred omeje-vostj k- zdravstvenih zmoglji-let s' , bl utegnile čez nekaj
denar,lPnti.Prav' Pa 2
na eJcm In. številkami tehtajo
gi nrpH- ani m°žnosti, na dru-FW lnlenzionirane potrebe.
rektor BGp^ark° Lavrič' di"
zdravstvu biti merilo strokovna raven in za njo ekonomska upravičenost. V Sloveniji vsem porodnišnicam močno padajo porodi: naši so padli pod raven leta 1965. Tedaj smo jih imeli 1814, lani 1826. V "zlati dobi" jih je bilo skoraj 3000, sicer pa v minulih letih v povprečju med 2100 in 2200. Jeseniška porodnišnica ima rojstev polovico manj od nas in po tej logiki sta obe preveliki in bi za Gorenjsko zadoščala ena sama porodnišnica. Od strokovnjakov v zdravstvu, ki bodo presojali o tem, pričakujemo, da dovolj   poznajo   tudi sodobno
Kranju
;o
zacijj v gorenjskih
p°vedaf^. v AranJu nam Je ion
mšnicah J
° Učiona! tr0k0Vnega mnenJa p°rodn Pristaš
njan;" administrativnih uki-Vanj' xruževanj in razdruže-0r8ani, Pa sodirn, da mora ob
N
spremembah v
Ta teden se v kranjski Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo na referendumu odločajo za samostojnost. Doslej so bili namreč temeljna organizacija, pripadali pa so delovni organizaciji bolnišnic na Gorenjskem. Prihajajoči zakon o zavodih bo preoblikoval delovne organizacije v zavode, nekdanji toz-di pa naj bi bili le njegove delovne enote. V BGP pa se po desetletjih samostojnosti s tako ureditvijo ne strinjajo, zato se bodo po referendumu preoblikovali v delovno organizacijo, ko obvelja zakon, pa bodo postali samostojni zavod. Tudi nekatere druge zdravstvene ustanove na Gorenjskem so ubrale enako pot.
zdravstvo v svetu in da se ne bodo odločali kratkoročno. Porodi nam bodo v prihodnjih letih še padali, toda proti koncu desetletja se bodo stvari obrnile na bolje in tedaj bi nas tepla nerazumna odločitev zmanjševanja kapacitet, ker bi jih bilo premalo.«
Edgar Vončina, direktor Gorenjskega zdravstvenega centra: »Kar zadeva gorenjsko institucijo, je strokovno preverjanje utemeljeno. Že pred nekaj leti smo govorili o tem, zdaj pa nas v to ponovno sili okrnjeni zdravstveni proračun. Problematiko slovenskih porodnišnic bodo tehtali strokovnjaki in na podlagi strokovnih utemeljitev sprejeli administrativne ukrepe.«
Dr.    Branimir Vladiković,
predstojnik porodnišnice na Jesenicah: »Gre za poskus racionalizacije, o kateri se mora izjasniti stroka. Ta naj bi ocenila tudi, kakšne posledice utegne imeti taka ali drugačna odločitev. Stroka pa naj bi o
stvareh presojala po normativih. Sedanjim 174 postelj v gorenjskih porodnišnicah docela ustreza, samo število rojstev namreč ne more biti merilo. Slednjič se v bolnišnicah za porodništvo in ginekologijo ukvarjamo tudi z zdravljenjem ginekoloških bolezni.«
Kaj pa morebitna združitev obeh porodnišnic? Na to vprašanje nam je lakonično odgovoril dr. Drago Petrič, vodja kranjske enote Uprave za zdravstveno varstvo: »Že izpred nekaj let je znano stališče, da bi se dalo porodnišnici združiti, če bi v Kranju dozidali prizidek z 20 posteljami. Na to v sedanjem sistemu ni misliti. Strokovne ovire torej ni, je pa prostorska.«
V gorenjskem (in slovenskem) zdravstvu se bo še iskrilo, ko bodo tehtali argumente o racionalizaciji. Upajmo, da ne preveč na škodo bolnikov, v našem primeru porodnic in na rodilih obolelih žensk! • D. Z. Žlebir
Pšenicah lani podelili 7000 socialnih pomoči
? socialno varnostjo gre strmo navzdol
Jesenice 2
°8rožen' marca - Pritisk na denarne pomoči, ki jih socialno W;iT podeljuje Center za socialno delo, je bil najhujši proti Nh j„ ' »u,ega leta. Takrat so v mesecu dni podelili toliko enkra-•eto.    aCasnih denarnih pomoči, kot so jih denimo v letu 1987 vse
^am i!S7.?0 Jeseniškim dru-p0,*oči i ellli 5239 socialnih P°^ni:daan,že 6928> kar
torej
la Je socialna varnost
V>h letih Jšlabl terimT siSZ,oenih Pomoči, s ka
sa za tretjino.
0dn?družb
•»u Je Slovencf po sporazu-pra%mnSede.mdesetih let potniški ,°Clalno varnost, jih ? leta Q7e-,nter deli polovico.
>moč,V°šle vse omenJe-l' namestnVJe_g0.ve8a nasl°-vvimih tiS da m Jih dobili iz
. Najboi 5aj obst°Ječih sisov. kalnih nC P°vPraševanje po nStih.kiiihP°Hm^eh P°zna pri Jo a« dodeljujejo enkrat->ali biti "°'radodarnejši so
naje bilolanStl"arin- Slednje-
Srav sol.    .nih stanovanj, °>n, ki jiesenice ena redkih doS Za Pridobitev te
^itni^P^1 denimo rovv
??Uk« hiše
posest oddajo prosto-
>ram yi Sabših gmotnih r°ki, dokazuje tudi po-
rast pomoči otrokom, lani je otroške dodatke prejemalo 3000 jeseniških otrok.
»Ocenjujemo, da bo leta 1991 potreba po družbeni pomoči v jeseniških družinah še večja,« napoveduje direktor jeseniškega centra Božo Pogačar. »Zajamčene plače, zamiki izplačil, prisilni dopusti in napovedani stečaji bodo še poslabšali socialno varnost, zato si lahko obetamo več kot tisoč vlog za subvencijo stanarine, med 1500 in 2000 prošenj za enkratne in začasne denarne pomoči, socialne pomoči za okoli 3500 otrok. Na srečo je v občini dovolj posluha za socialno stisko, ob socialnem programu, ki smo ga predložili za prihodnji občinski proračun, so nas celo spraševali, ali bomo imeli dovolj za vseštevilnejše potrebe. Ne vemo pa, koliko nam bo proračun lahko dodelil za analitično raziskovalno in preventivno delo centra, ki ima, razen gašenja najhujše socialne stiske, prav tako precejšen pomen.«
Sicer pa je Božo Pogačar komentiral tudi republiški socialni program, o katerem še ni moč govoriti, dokler ne bo na mizi vsa tozadevna zakonodaja. Dejal nam je tudi, da je po vsem sodeč pričakovati krnitev pravic s socialnega področja in prevlado načela »pomagaj si sam in država ti bo pomagala«.
Slednje je ob dejstvu, da imamo v Sloveniji že zdaj 65.000
nezaposlenih, o število pa se bo v dveh letih še podvojilo, najbrž težko uresničljivo. Na dolgi rok že, za krajši čas pa bi kazalo nameniti več sredstev za premostitev najhujše stiske ljudi. Dober socialni program po načelu »pomagaj si sam...« bo mogoč tedaj, ko se bodo po občinah odzvali z razvojnimi programi, ki bodo med drugim ponujali tudi nova delovna mesta. • D. Z. Žlebir
Razdelilnica hrane v Tržiču
Našli so prostor
Tržič, marca - Tržiški izvršni svet se je z vso resnostjo zavzel za ureditev prostora za razdelilnico hrane brezposelnim in drugim ter za zagonska sredstva iz proračuna namenil 112.898 din. Prostor je ponudilo Komunalno podjetje Tržič na Trgu svobode.
Tržič ima trenutno sicer le   tra za socialno delo v ustana-
Ja konferenca upokojencev
"C}*™".: Danes
v veliki sejni dvorani
J* uPoko^U1^°Jencev KranJ "a Tomšičevi 4 redna letna konferen-h in nareHnr 83 dru*tva. Ocenili bodo svoje delo v preteklem le-°hrodo«u ■ fnaČrl 7a košnje. Na koncu hodjpbbiU tudi nadvse * informacije o pokojninah.
en*te bolezni v P°znejši dobi
niITlivo Preri"a sekciia kranjskega društva upokojencev vabi na za-C^eljek -)d,van-ie Ženske bolezni v poznejši dobi. Predavanje bo v ICevi 4 p' h ma rca> ob 17. uri v veliki sejni dvorani DU na Tom-cQavala bo dr. Vida Košmelj. Vstopnine ni.
16 upravičenih koristnikov prehrane v tako imenovani ljudski kuhinji - trenutno rešujejo prehrano v obliki naročilnic v trži-ških trgovinah, med upravičenci pa je največ alkoholikov -vendar težke gospodarske razmere narekujejo, da se občina mora pripraviti na sprejem večjega števila upravičencev do brezplačnih dnevnih obrokov. Misliti mora na povečanje števila brezposelnih, na ljudi, ki prihajajo z odsluženja zaporne kazni, na mladoletnike, ki jih zavračajo na mejnem prehodu, za vse ljudi, ki se iz kakršnegakoli vzroka v tržiški občini znajdejo brez vseh sredstev za preživljanje.
Za vse svoje problematične primere so v Tržiču imeli organizirano prehrano v restavraciji na avtobusni postaji, zdaj pa te možnosti ni več. Edino rešitev tržiški občinski možje in delavci socialnega skrbstva in Cen-
vljanju Tržič vidijo v samostojni razdelilnici hrane. Zelo primerna je ponudba Komunalnega podjetja Tržič, ki je pripravljeno odstopiti svoj prostor na Trgu svobode 28 v Tržiču (bivša vrtnarija), kjer je prostora skupaj z vežo dobrih 28 kvadratnih metrov. Kot so izračunali, naj bi zagonski stroški -ureditev prostora, nabava inventarja - znašali 112.898 dinarjev. Znesek bo izvršni svet prispeval iz proračuna, ker pa bo verjetno potrebnih več sredstev, kot načrtovanih, bo del Šel tudi iz sredstev za socialne pomoči.
Tople obroke naj bi tu delili 2 do 3 ure na dan, pripravljali pa naj bi jih v delavski restavraciji SGP Tržič ali v tržiških vrtcih. Člani izvršnega sveta sicer niso postavili nobenega roka, do kdaj naj bi bila razdelilnica hrane v Tržiču urejena, vendar upati je, da bodo z njo pohiteli. • D. Dolenc
VESTI
Krvodajalska akcija za kranjske darovalce
Kranj, 22. marca - Rdeči križ Kranj vabi krvodajalce, da darujejo kri. Akcija bo v Ljubljani na Zavodu za transfuzijo krvi, začenja pa se v torek, 26. marca. Krvodajalce iz posameznih krajev vabijo na naslednja zbirna mesta: Torek, 26. marca
ob 8. uri - Struževo - pred trgovino Živila Sreda, 27. marca
ob 6. uri - Cerklje - avtobusna postaja Cerklje
ob 7. uri - Cerklje - imajo odhod vasi Cerklje, Zg. in Sp. Brnik, Vo-
povlje
ob 8. uri - Cerklje - avtobusne postaje Cerklje, Pšata, Poženik. Šmartno, Pšenična Polica
ob 9. uri - Cerklje - avtobusne postaje Grad, Dvorje in vse v Cerkljah
Četrtek, 28. marca
ob 7. uri - Kokra - odhod z vseh avtobusnih postaj v Kokri ob 8. uri - KS Bratov Smuk - izpred KS (Likozarjeva ulica) ob 9. uri - Žabnica - avtobusna postaja Žabnica ob 10. uri - Voklo - avtobusna postaja Voklo Petek, 29. marca
ob 7. uri - Zlato polje - zbor pred KS Zlato polje
Vabljeni so vsi, ki željio darovati kri, čeprav niso prejeli vabil, dobili jih bodo ob odhodu. Po darovanju krvi jih organizacije RK vabijo na skupno kosilo.
Življenjski stroški
Košarica življenjskih stroškov za februar nam v številkah znova dokazuje, koliko potrebujemo za povprečno življenje, koliko, da zadovoljimo minimalne potrebe in koliko, da še preživimo. Tričlanska družina ima za 22.934 dinarjev povprečnih mesečnih stroškov, štiričlanska pa kar 28.510 dinarjev. Za pokritje minimalnih stroškov potrebujejo v prvi 13.186 dinarjev, v drugi pa 16.415 dinarjev. Ocenjeni minimalni mesečni stroški pa na tričlansko družino znašajo 8.841 dinarjev, medtem ko je statistika štiričlanski prisodila 10.953 dinarjev.
Največ denarja potrošimo za hrano. Družini, ki imata denarja za povprečno življenje, zanjo potrebujeta četrtino povprečnih življenjskih stroškov. Pri minimalnih stroških delež stroškov za hrano dosega tretjino. Če pa zadovoljujemo le najnujnejše mesečne potrebe, gre kar polovico za hrano. Velik strošek so v vsakem od treh primerov prevozni stroški (od 11 do 17 odstotkov), medtem ko v povprečnih stroških visoko postavko predstavljajo tudi izobraževanje, kultura in razvedrilo (pri tričlanski družini 10,2 odstotka, pri štiričlanski 9,9). Pri minimalnih stroških ali na robu preživetja se temu bolj ali manj odpovedujemo, pač pa so po deležih, koliko porabimo, med najvišjimi izdatki za oblačila, ogrevanje in stanovanje.
Bogatejši za šolsko ambulanto
Upnica, 22. marca - Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici ima v sredo, 27. marca, svoj dan šole. Zjutraj ob 8.30 bo v veliki telovadnici najprej atletski troboj vseh osnovnih šol iz radovljiške občine, ob 9. uri v avli šole kulturni program za nižjo stopnjo in
občinstvo, uro zatem pa v mali telovadnici tudi program za višjo stopnjo. Ob 11. uri bodo slovesno odprli tudi letošnjo pridobitev, šolsko zobno ambulanto. V avli šole pa si bo moč ogledati razstavo foto krožka.
KRATEK STIK
Enaka delovna doba moških in žensk?
Poklicala nas je bralka, ki jo je zanimalo, ali je delovna doba moških in žensk res izenačena na 40 let. Ker z našim zagotovilom, da to za zdaj še ne velja, ni bila zadovoljna, smo se po odgovor obrnili na strokovnjaka.
Vinko Šimnovec, direktor območne enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju, odgovarja: »Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so pogoji za izpolnitev pokojninske dobe pri moškem in ženski različni. Moški gre v pokoj po 40 letih delovne dobe in starosti 60 let, ženska pa pri izpolnjenih 35 delovnih letih in starosti 55 let. Ti pogoji po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Še vedno veljajo. Pač pa zakon o delovnih razmerjih dopušča, da ženska dela do iste starosti in enako delovno dobo kot moški. Toda tu gre za delavkino lastno prostovoljno odločitev, ne za obveznost po zakonu. Vendar naj povem, da se pri višini njene pokojnine nič ne pozna dodatnih pet let dela, pač pa je pokojnina tolikšna, kot če bi se delavka upokojila z normalnima pogojema, se pravi 35 let dela in 55 let starosti.« • D. Ž.
Lfch
loške tovarne hladilnikov škofja loka
Družbeno podjetje LTH Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— zaključeno VII. stopnjo zahtevnosti, ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
— zunanjetrgovinsko registracijo
— aktivno znanje enega svetovnega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidat bo izbran za mandatno dobo štirih let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov LTH Škofja Loka, Kidričeva 66.
Občni zbor
društva za cerebralno paralizo
Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo prihodnji teden prireja občni zbor. Srečali se bodo v ponedeljek, 25. marca, ob 18. uri na Tomšičevi 14. Poročali bodo o preteklem delu, načrtovali novo, volili pa bodo tudi nov izvršni odbor. Podelili bodo tudi priznanja ljudem, ki predano delajo v društvu.
JSSSME GLAS    6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Petek, 22. marca
191
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriL Odmevi in Prejeli smo, pr poročamo, da prispevki ni o daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Opozicija
in protipozicija
(Odmev na članek Bogdana An-kersta - Liberalnodemokratska stranka, v Gorenjskem glasu dne 15. 3. 1991)
Gospod Ankerst predstavlja svoje videnje razmerij v kranjski skupščini, s katerimi se ne moremo strinjati iz več razlogov:
- Ni res, da se poslanci Demosa z izjemo Zelenih ne predstavljajo kot pripadniki strank - tako se predstavljajo tudi drugi poslanci, seveda pa ne vsi. Vedeti je namreč treba, precej Demosovih poslancev sploh ni strankarsko opredeljenih, podpirajo pa koalicijo Demosa.
- Seveda Demos nima strankarskega programa, ker pač ni stranka. Strankarski program ima vsaka Demosova stranka, koalicija Demosa pa ima skupen program, ki povzema skupne interese posameznih strank.
- Da je bila bivša ZSMS, predhodnica LDS, opozicija staremu režimu to je pravljica za lahkoverne. Bila je režimska stranka z vsemi pripadajočimi privilegiji (financiranje iz proračuna, plačani funkcionarji in kongresi, lastni objekti oziroma prostori itd.). Nihče pa ZSMS ne oporeka njenih zaslug za razvoj demokracije in preobrazbe slovenskega političnega prostora.
- Gospod Ankerst trdi. da predstava o dvostrankarskem sistemu, ali sistemu dveh blokov, ne obstaja. Kdor zasleduje delo v kranjski skupščini (omejili se bomo na kranjsko skupščino), kdor opazuje nastope in glasovanje posameznih strank, ve, da to ne drži. V bistvu obstajata dve koaliciji: Demos, kot javno priznana koalicija ter prikrita koalicija liberalnih demokratov in prenoviteljev, ki jo s svojim glasovanjem
podpira tudi delegat Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov, medtem ko poslanci socialistične stranke nastopajo bolj samostojno. V »nepolitičnih« zadevah glasujejo predstavniki LDS in SDP, tako kot tudi predstavniki Demosovih strank, neodvisno. Pri političnih zadevah pa je pri eni in drugi koaliciji zelo očitno usklajeno delovanje (kadrovske zadeve, Radio Kranj itd.).
- Predsednik LDS (takrat še ZSMS) Jože Školjč je že pred volitvami za vodilno geslo svoje stranke proglasil »Boj za oblast«. Temu geslu, ki je vodilo stranke očividno še danes, so podrejene tudi štiri pomembne funkcije opozicije v parlamentarnem sistemu, kot jih predstavlja gospod Ankerst. Cilj opozicijske koalicije je, na vse možne načine ovirati delo skupščine in oblasti, na ta način dokazati nesposobnost Demosa, vodstva skupščine in izvršnega sveta, jih spodnesti in se povzpeli na oblast.
- Dodatni motiv temu boju za oblast predstavlja še dejstvo, da je predsednik poslanskega kluba SDP Aleksander Ravnikar, predsednik poslanskega kluba LDS pa Rastko Tepina. Oba predsednika druži dejstvo, da sta bila na volitvah poražena in da ju je porazil, nihče drug, kot »zloglasni« Vitomir Gros. Tega poraza in neizpolnjenih oblastnih ambicij ne moreta preboleti. Zato se oba, s pomočjo svojih strank seveda, trudita gospoda Grosa na vse možne načine osmešiti, oblatiti in ponižati, pri čemer se jih ni sram posluževati niti neresničnih trditev. Pri ustvarjanju take slike o kranjskem županu jim uslužno asistri-ra tudi precejšen del »neodvisnih« novinarjev.
- Lep primer »profesionalne kritike vladne politike« je izvedel gospod Ankerst v nadaljevanju svojega članka, ko predlog stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo imenuje »kraja denarja kranjskim davkoplačevalcem.«
Ne glede na to, ali se naš poslanski klub s predlagano stopnjo strinja ali ne, to ni kraja. To ni denar, ki ga bo nekdo davkoplačevalcem brez njihovega privoljenja in njihove vednosti ukradel in spravil v svoj žep. Je le predlog, ki ga morajo pred izvajanjem izglasovati predstavniki davkoplačevalcev v skupščini. To je denar, ki je namenjen občanom Kranja za nadomestila osebnih dohodkov in povračila stroškov v zvezi z zdravstvenim varstvom, za delovanje humanitarnih društev in organizacij ipd.
Alije obdolžitev s krajo v tem
primeru profesionalna kritika ali poceni demagogija, pa naj presodijo bralci sami.
Poslanski klub SDZ -- Slovenske demokratične zveze
Slovencem se kolca po okrajih
Žal mi je, da se je uredništvu Glasa v naslovu, sicer zelo v redu članka g. Košnjeka, tako zapisalo. Saj vsak, ki to prebere misli, da se Slovencem kolca po socialističnih in samoupravnih okrajih, ki smo jih poznali pred tridesetimi leti. Pa le ni tako.
Današnja razmišljanja o ustavni ureditvi lokalne samouprave, državne uprave in same države daleč presegajo že pozabljene okraje. V teh razmišljanjih se vzgledujemo po zahodnoevropski ureditvi in zlasti po Evropski listini o lokalni samoupravi - vsaj kar se tiče njene osnovne enote: občine.
Danes si že znamo predstavljati, kakšna bo bodoča občina, njena vloga in organiziranost. Manj nam je jasno, kakšni naj bodo odnosi med občinami posebej tam, kjer jih že sicer vežejo enaki ali celo isti interesi (cestne povezave, večje komunalne naprave, urejanje prostora in še in še). Postavlja se vprašanje, ali naj bodo ti odnosi institucionalizirani ali le priložnostni, kadar se pojavi potreba. Menim, da se bodo morale bodoče občine odločiti za bolj čvrsto medsebojno povezavo.
Prvič že zaradi njihovih lastnih interesov o urejanju skupnih zadev, drugič zato, ker ne bomo imeli več občinskih upravnih organov, razen za območja, kjer bodo dobile občine ustrezna pooblastila od države. Državna uprava bo enovita z močnim osrednjim delom in zaradi dostopnosti občanom tudi razdeljena o upravnopolitičnih enotah (okraj, Bezirk, K reis, depart-ment), ki bodo pokrivale več bodočih občin.
In tretjič zato, ker moramo imeti v bodoči državni ureditvi dvodomno skupščino. V zboru pokrajin ali regij bodo poslanci iz volilnih enot, ki bodo zajele več bodočih občin. Smiselno oblikovane volilne enote se bodo morale ujeti z vsebinsko in ozemeljsko zaokroženostjo občin, ki bodo tako enoto sestavljale. Zbor pokrajin ali regij je v bodoči slovenski državni ureditvi nujnost, kot protiutež državnemu zboru, kjer bo nastopala smetana političnih strank in ta bo predvsem iz osrednjega dela Slovenije.
brother STREICHER
CEH* ~~
HOBBY LOCK 783 neto ATS
5.990,-
NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd.____j
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648
Obstajajo torej vsaj trije razlogi, ki se med seboj lahko tudi tako ujamejo, da pokrijejo iste občine: razlogi, da v novo ustavo zapišemo obvezno povezovanje občin v regije, pokrajine ali, če hočete, okraje. Lepo pozdravljeni!
Marko Bezjak, Radovljica
Kako nekateri razumejo demokracijo t 1991!
Na seji ločenih zborov 21. 2. 1991 v SOB Jesenice sem v okviru zato določene točke podal nekaj pobud, med drugim tudi pobudo o raziskavi kolaboracije zadnjega predvojnega jeseniškega župana, ki je bil moj sorodnik. Poudaril sem, da s tem nisem imel namena obremenjevati skupščine, da pa sem že izčrpal vse možnosti, zlasti z glavnimi akterji njegove diskvalifikacije, ki so po večini člani ZB. Formalno sem se obrnil na predsednika te organizacije in ta je odklonil vsakršno sodelovanje. Ker je župan utrpel politično škodo prav zaradi te občine in funkcije, ki jo je v njej opravljal, sem imel za primerno, da primer razišče ista občina in na podlagi dokumentov in prič izvede rehabilitacijo in krivce poimenuje.
Tov. Janez Palčič, sekretar ZB Jesenice, je na omenjeni seji uzurpiral svoj domnevni politični vpliv in si je mimo dnevnega reda, ne da bi se predstavil in ne da bi sploh imel pravico do nastopa v skupščini (ni bil povabljen na oder, niti ni bil izvoljen v skupščino), vzel besedo in podpisanega obsodil, da izkorišča svoj položaj in naj mu skupščina
i ŽIVILA
S? ftMMVLJitt
fr   V DNEH:
22.,23.5.
- SADNEGA DREVJA , - -
- JACODICEVJA
- GRMIČEVJA
V ^cuir
titatum
PRIPOROČAMO SI ZA 0b\& ■
SOBOTA
Oo
to prepreči. Na poziv, naj se predstavi, je odgovoril, da ga tako vsi poznajo.
Zaradi te vandalske uzurpacije, ki pomeni kršitev dnevnega reda in vdor v demokratično delovanje skupščine, sedaj na tem mestu javno protestiram.
Nekateri politični subjeti se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da
je minil čas dogovorne in čas neomejenih politih vilegijev.
O svojem protestu sem M stil tudi predsednika in P}* J stvo SOB, skupščino in ^p \
j—«rf
smo si razdelili za puške. Ponovno in ponovno so °flCir^ strel^' predpostavljeni zahtevali, naj ne streljamo v prazno. VsaK ra zadeti, vsak vojak pa naj hrani po en strel tudi za mor stno uničenje, če ne bi bilo druge rešitve. $g je n
Proti poldnevu smo bili z municijo pri kraju. Treba $ odločiti, kajti do večera ne bi več vzdržali. Sklep je bil, Pr^stti
Alojzij Žibert
23
Pod Marytoim varstvom
»
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -
na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
Komaj so letala opravila svoje, že so zadonele Stalinove orgle iz vseh svojih registrov, pri tleh pa so se plazili proti nam številni črni oklopnih, zamaskirani v oblaku umetne megle. Vojaki smo spontano poskakali iz jarkov in se umikali. Za nami so ostale dobro urejene utrdbe, številni mrtvi in ranjenci, ki so v smrtnem strahu prosili, naj jih vendar za božjo voljo vzamemo s seboj. Sam Bog ve, kaj je bilo z njimi po prihodu osvajalcev.
Na umiku v smer Proskurov (sedaj Hmelnickij)
Umikali smo se v mrazu in snegu, obuti v klobučevinaste škornje. Zaradi vlage pa je klobučevina popustila in škornji so kmalu razpadli tako, da smo postali bosi. Tekli smo že več kot 30 km. Na vsej poti smo iskali priložnost, da bi kje pri uniformiranih ljudeh ali pri civilistih dobili kakršnakoli obuvala, toda nismo imeli sreče. Koža na nogah je začela pokati in odpadati v velikih krpah, pokazale so se boleče krvave rane. Pri vsem tem smo imeli edino zadoščenje, da so v enakem položaju z nami tudi oficirji.
Brez municije v sadovnjaku
Smer našega umika je bila proti cesti, ki pelje v Proskurov. Povsod na umiku so minerci uničevali mostove, da bi tako vsaj malo zadrževali nagel ruski predor rdeče armade, toda vsi tu ukrepi so bili brezuspešni. Umaknili smo se že prek rek lkwa in Buschok v vas blizu Satanova, kjer smo se utaborili. Niso nam še razdelili prvih obrokov hrane, že je sledil strahovit napad iz smeri od vaškega kolhoza. Po nekaj minutah streljanja se je razvil močan boj iz nepo-
sredne bližine ali kakor smo temu rekli nahekampf ali bitka na nož. Pri tem napadu smo kljub velikim izgubam vzdržali, potem pa je sledilo strahovito streljanje iz razdalje 20 do 50 metrov. Ročne granate so padale prav pred naša zasilna zaklonišča, to je pred zidove, sadna drevesa, stebrne ograje in podobno. Od časa do časa, posebej ponoči, so ruski borci hoteli prodreti v naše vrste. Enkrat so prišli med nas civilisti in nam prinesli toplega mleka in čaja, pri tem pa se je izkazalo, da so vsi oboroženi in ko so nam izročali tople napitke, so potegnili nože in pištole. Napadali so tudi plavogardisti, ki so se izdajali, da se žele boriti na naši strani proti komunistom, v resnici pa so se borili tudi proti nam. Napadale pa so posebne skupine mladincev, ki so bili pod posebnim vodstvom izurjenih vojakov in še vrste raznih drugih uniformiranih in neuniformiranih sil.
Oddahnili smo se, ko se je začelo svitati. Pričakovali smo pomoč enot iz sosednih vasi, toda te pomoči ni bilo. Končno smo ugotovili, da smo v vasi obkoljeni. Poslali so k nam parlamentarce z zahtevo, naj se brezpogojno vdamo, ker nam ni rešitve. Obljubljali so nam takoj po zaslišanju odhod v ujetniško taborišče. Skupina kakih trideset vojakov na severnem delu vasi se je resnično predala v ujetništvo. Kmalu pa je pritekel eden od njih nazaj s prestreljeno ramo in povedal, da so v globeli za vasjo vse brez poprejšnjega zaslišanja postrelili. Vse to nam je vlilo še več strahu pred zavojevalci in nam je dajalo voljo, da vztrajamo za vsako ceno in se rešimo iz obroča.
Zaradi splošnega pomanjkanja municije v obkoljeni vasi, so nam oficirji prepovedali streljati s strojnicami tekoči ogenj, pač pa le posamezne strele na čisto gotove cilje. Naboje iz strojničnih verig
za vsako ceno. Da bi se vsaj delno zaščitili, so vojaki raZi,,v0\. ce, polomili udarne igle in razmetali posamezne dele zakl P-^v
Tudi jaz sem se umikal od drevesa do drevesa. Trije nekateri civilisti so me imeli stalno na muhi. zbližal sern s manjšega hriba. Že sem se hotel spustiti po bregu navzdol, kaže tik pred menoj skupina ruskih vojakov. Začeli so VP ^ pravijo t i ročne granate, da me zasujejo z njimi. Tudi jaz se ^,7/-' ves glas. Pomagali so mi nekateri tovariši, ki so bili tudi ff sadnimi drevesi. Tedaj pa sem, sam ne vem, kako in za.^^ pločevinasti zaboj od municije za strojnico, udaril z njim ^ ^* da je kovinsko zažvenketalo in ga vrgel med napadalce- ^ verjetno so mislili, da pada proti njim večja mina, zato so se vsi hkrati vrgli na tla. Jaz sem jo v trenutku pobrisal2   ^jfl • šo. Že so švigale krogle proti meni, ko sem se splazil za ov ^ kel v večjem ali manjšem kritju proti drugemu koncu vaS':e flPj nekateri naši opazili, da obroč le ni popolnoma zaprt. $gt\ ruskih vojakov prehitro odšlo v napad. Od tu smo se potem gimi begunci, vsi popolnoma izčrpani in do smrti utrujeni ^ šeni umikali. Več kakor polovica naše prejšnje skupine J sadnem vrtu.
Poslednji boji v Proskurovu (Hmelnickij)
Prišli smo z nekaj sto kilometrov dolgega umika, veC^ ^tij lometrov celo bosi, neprestano v strahovitih bojih, večkra nož in brez strelne municije. Bili smo do smrti utrujeni' epoky zirani, izgubili smo številne tovariše, ki smo jih večinoma  0 s ne pustili na miru, ranjence pa prepuščali negotovi uso ■ ^lo\. gotovi, da nas bo enota 17. tankovske divizije pustila vs J ^ 1 čivati. Toda star pregovor pravi: »Kadar ima hudič j^še^l vedno več skupaj.« tfikoli ni tako hudo, da ne bi moglo l0fii' ■{ Tako je bilo tudi tokrat. Dne 14. marca 1944 smo se « j ft0fii vzpetini nad mestom Proskurov. Mesto samo je ležaUt v ^/Ij kotlu. Skozi mesto je tekla reka Bug. Izpred železniškem po0 ga poslopja se je venomer nekaj kadilo in močno smra.. -'j^ji-h ni, civilisti so rekli, da so se tam že nekaj dni odvijali si1   t0, f?A so na vsak način hoteli zavzeti in potem tudi obdržati p^K to važno železniško križišče, so ga hoteli imeti tudi Ne $po»*-radi tega je mesto kar večkrat v nekaj dnevih menjat0 s
Petek, 22.
marca 1991
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN
»iMGLAS
Pred novo premiero na Loškem odru
VONJ
PO KRSTNI PREDSTAVI
škofja Loka - V začetku aprila bodo na Loškem odru predstavili že četrto premiero te sezone. Gledališče je poleg svojega igralskega "stmhla povabilo v goste kot režiserja Iztoka Alidiča in dva igralca - Krajcerja in Slaparjevo, vsi iz Kranja. Brez dvoma zanimiv ___ gledališki projekt je med drugim tudi v nenavadnem sozvočju z aktualnim današnjim trenutkom.
mrtMvec?h Dek,eVa Je Vo"J P° Sko o\ a naPlsal za novogori-leti gedališče že pred petimi gajalo?a Seje od nekdaj dostava Se marsikatera pred-di dr."a gledališkem odru zaz-je : "P^vroča, kot pa sicer gram ?lon niso uvrstili v prota 'v ,~3J P° Petih letih pa je u/0; krompir", ki nastaja dalia   tava ob zaključku gle-
odru Sezone na Loškem nutj,' P°sta' v današnjem tre-odsijT. mal°dane gola realnost,
Prav h a Vsega' kar se nam 'ahkn *3J do8aJa ali bi se nam res h Ze danes ali jutri tudi zapodilo.
k|ev ratka krstna izvedba De-Prih°Vega samskega besedila oder na slovensk> gledališki SDnr„xavno v pravem času. cer z° je Milan Dekleva sina u^' vvkriminalno zgodbo, o?na.r kaze tudi podnaslovna i ne ,a ■ Družinska kriminalka sledjo enimi fužinskimi po-mi- Da pa se ne bo na minal-ln tudi
Vonj po mrtvecih Milana Dekleve. Posnetek z vaje na Loškem odru. Na sliki: Tina Teržan in Jure Franko.
^ črno kadilo od kri 'asičnih prijemov
aIci ne bodo zaradi krimi
no kI 8'edai "alno
?krb, . tudi Sdstav«
sn0 j, p.ol!tičnih grozot predčž skrbPlezau iz dvorane, sta pc
kot t1,Htako avtor z besedilom ' režiser. Loški oder je > zaupal režiserskim cVn ka Alidiča; če koli-'^ke D°-2namo Alidičeve gleda-so DrE[!Jerne> posebej do izraza ča v Predstavah Gledališ-Vatj v Cesto, potem je pričakovano tj drugega kot dolgovi predstavo- Alidič pa ni Paf %0st Loškega gledališča, Gleda?..tudi Andrej Krajcar iz nju 'lsca čez cesto, ki je v Vo-v|0j,Q mrtvecu prevzel glavno H v . UpaJ z Va"Jo Slapar,
Tev Slavni vlogi. Nriu nni skoraj vsak večer v !lČi p"3 L°škem odru gorijo Don^ezni Prizori, ki so -^Jj[eJ vadili posebej, se
lih
zlepljajo v daljše odlomke. Igralci, večina je že rutiniranih stalnih članov dramske skupine Loškega odra, potrpežljivo sledi pripombam režiserja. Igor Žužek in Matjaž Eržen se tudi pri tretji ponovitvi njune "malice" nesmrtno zabavata in že v naslednjem hipu gostilniško vzdušje zamenjata za srhljivo resno zasliševanje.
Igor Žužek je tokrat za razliko od režiserske v igralski vlogi: "Z Matjažem igrava vlogi dveh zasliševalcev, ki prestopita svoje pristojnosti, od prisluškovanja ni daleč do samosvojega zasliševanja. No, potem začneva malo misliti s svojo glavo, in je vse narobe." Matjaž Eržen: "Kaj takega je možno v vseh sistemih. Iz odlomkov pogovorov po telefonu si izmisliva kar državni udar, no, farsa pa seveda je, da na koncu vsega dogajanja na odru do tega tudi pride.
Meta Petrač, vodja Loškega odra, sedi vedno v dvorani in pozorno spremlja vaje, ne da bi se kakorkoli vpletala v delo. Svoj organizacijski del, ki ga
Slovesnost pri Sv. Juriju
IZŠEL TRŽIŠKI ZBORNIK
19.
0f|
Predst*a,i  turo m 'z°brazevanJe ter Komunalno podjetje Tržič konuf , -6* snoP'č Tržiškega zbornika "Zgodovina in razvoj alnih dejavnosti v občini Tržič". S koncertom je prvič —^2^topila nova tržiška glasbena skupina DUMA.
marca - V vili Bistrica nad Tržičem sta v torek zvečer
Pred
no del ^zicarn Tržiškega zbornika, ki obsega zvezke "Nato življenVsko.8'banje v Tržiču do 1941", "Po poteh okamnele-v občVtrŽ'Šlcern Prostoni'\ "Od spomenika do spomenika I"1 ^acist> Trzič"> "100 let organiziranega gasilstva v Tržiču" nJižica o okupacija 1941-1945", seje pridružila še zanimiva V\Cd dvemZ^°dovini m razvoju komunale, ki bi morala iziti že okletr>ico 7 oma' ko je Komunalno podjetje Tržič praznovalo ^biektivnih Je nastala zaradi obsežnosti gradiva in vrste
?r°f- EdvarHPAeprek- Avtor dokaj zajetne knjižice je domačin, PJe nazaj v, R°blek. V svojih raziskavah posega dobro stole-hSnoveJa l t0- 1873' ko Je Tržič dobil prvi vodovod, (še iz ma-*> e PriselieSa lzdolben) in prve zametke industrije ter z njo tudi p ni pustnCe^ KnJižica o zgodovini in razvoju komunale v Tr->r°f- Edvard a entarno branje, natrpano le s številkami.
dV,Semi vri;,? • ^oblek Je človek, ki Tržičane pozna v dno duše, 2fc> čePrav m' w" slabostmi in to se odraža tudi v tem njegovem in*1' lržiškiKre i eseda 0 vodovodnih ceveh, o kanalizaciji, sme-Vegovih p ra kah' Pokopališčih. To je slika človeka, Tržičana
lal;ePrav je *J na pobudo in z materialno ^očjo - vsealneča Podjetja Tržič, njegova vsebina ni zgolj b^ogranj *5vS?lj nujne - dejavnosti za naš obstanek, ampakposkusa kalneS,emfrek demografskih in socialnih vidikov posnet, del .o A. Rl8odovine," prtvi v svojem uvodu v knjižico prof. bdvar C'?' ki Je Podatke o prvih zametkih organizirane tržaške n«to i5kal v orumenelih zapisnikih trškega in kasne e mest T*°xra Tržica v^e od leta 1871 do danes Priznati je treba, zato J^č s tem svojim šestim snopicem Tržiškega zborka bo
■fa°P°lnil bibliografijo svojega častitljivo starega mesteca. TržičTa redek kulturni dogodek v vili Bistrica pri Sv. Juriju nad ^M? R z gla^bo poilahtnua nova tržiška glasbena skupina Vič 7^' kAjo ustavljajo domačini Veno Dolenc, Klansa Jovano ' uze Gazvoda in Lado Canak. • D. Doler
sto let.
potrebuje premiera, ta bo 4. aprila, je zastavila pravočasno in zaenkrat gre vse, kot je dogovorjeno. Se vedno igrajo Mrožkov Tango, z Deklevovo noviteto bo to že četrta premiera te gledališke sezone, ki se počasi izteka. Za jesen pa že te dni potekajo priprave na novo predstavo.
Toda zdaj je aktualen Vonj po mrtvecih. Tina Teržan in Jure Franko sta v vlogi študentov, ki se znajdeta povsem ne-kriva v rokah policije in to samo zaradi diplomske naloge o književnosti argentinskih Slovencev.
Janez Debeljak sodi med tiste igralce Loškega odra, ki je pred desetletji doživel srečne čase tega gledališča, preživel zamrtje in sedanji ponovni vzpon gledališča. "Rad nastopam tudi v predstavah take vrste, kot je ta, ki jo pripravljamo. Morda starejši obiskovalci gledališča niso ravno za takšne 'šoke', kot so v modernih delih, toda s stolov kljub temu ne bo treba padati."
Glavno vlogo igra Andrej Krajcer in sicer premožnega mesarja, okoli katerega se vse skupaj dogaja - tako policija, nezvesta žena, politika, vojska
in še kaj. "Predstavo sicer gradimo precej na komedijskem izrazu, toda skozi smeh seva grozeče družbeno ozadje. Vendar je predstava grajena tako, da ne pušča morečega vzdušja, je pa vsekakor opozorilo, kaj bi lahko bilo, če bi bilo." Josip. J. Drabik je prevzel vlogo gledališkega kritika, je skratka v intelektualnem "pulu" kot tudi urednik glasila Zadničar. Drabik je eden tistih loških igralcev, brez katerega praktično ne mine nobena odrska postavitev. "Z Deklevovo farsično komedijo imamo igralci dosti dela in dosti veselja, upam, da bo to v predstavi tudi tako. Mislim, da je avtor napisal delo, da bi se občinstvo zabavalo. Malo že postraši na koncu, ko se izničijo vse institucije sistema, vse se začne iz nič in znova. Toda to je na odru, življenje pa..." Režiser predstave Iztok Alidič: "Gre za aktualen tekst, lahko bi ga igrali lani, predlani, no, mi smo izbrali letos, čeprav gre za nekaj let star tekst in čeprav se pri nas razmere bliskovito menjajo. Toda pričakovanje, grozljiva negotovost, da se nekaj pripravlja in na odru se tudi zgodi ta sprememba, je priokus, s katerim gledalec, vsaj mislim, da bo tako, odhaja iz dvorane. Živimo v čudnem času, da se lahko zgodijo nekatere stvari tako pri nas v Sloveniji ali kjerkoli - kot bi besedilo avtor pisal včeraj. No, nekatere politične okoliščine so se od nastanka besedila do danes sicer spremenile, ZK na primer je zdaj v opoziciji, takrat je bila na oblasti in podobno, vendar besedila namenoma nismo spreminjali. Vse drugo, namreč militantne zadeve, s katerimi oblast obdeluje ljudi, ki se ubadajo s svojimi povsem nedolžnimi problemi, pa ostajajo kot vedno tukaj in povsod, včeraj in danes." • Besedilo in slika: Lea Mencinger
Iz galerije Dom
KIPI BORISA HOLYJA
V domu krajevne skupnosti Stražišče je ta mesec na ogled razstava kiparskih del domačina Borisa Holyja. Kipar samouk beleži petindvajset letnico ustvarjanja.
Če bi ga življenjska pot ne speljala k športni pedagogiki, bi Boris Holy najbrž študiral kiparstvo. Mladostna ljubezen do tovrstnega ustvarjanja je ostala in kot samorastnik se je z deli uveljavil v ožjem krogu prijateljev in znancev. Zaradi po-redkih razstav ga širše občinstvo skoraj ne pozna. Andrej Pavlovec takole razmišlja o njegovem delu:
Osnovni motiv Holvjevih plastik je človeška figura, oblikovana polnoplasti-čno ali vkomponirana v reliefno ploskev. Iz teh dveh osnovnih komponent se razvija koncept dveh smeri v kiparjevem ustvarjalnem procesu. Prva je plastično polna, kiparsko tvorna, drugo lahko opredelimo za rezbarstvo. Holy daje prednost motivu ženske figure. Polakte ali samo obraze združuje v mikavne kompozicije stebričastih lesenih plastik, ki so včasih statično mirne in v različicah tudi vznemirljivo razgibane. Vendar ta razgibanost ni posledica zunanje obdelave kipov, ampak neke simbolike, pa naj bo to ljubezen, igra ali celo rahla primes erotičnosti. Govorica Holvjevih plastik je skladna z njegovo vizijo o tem, kar te plastike tudi izražajo. To je vedrina, ki proseva skozi dekliške obraze in je humor, ki preveva njegove reliefe. Njegove plastike so blizu naivnemu kiparstvu." • T. J., foto: J. Cigler
LUTKE IZ SMIHELA
Zveza kulturnih organizacij Kranj gosti lutkovno skupino iz Šmihela na avstrijskem Koroškem. Z uprizoritvijo Sanje o eovorečem cvetu Milana Dekleve in pod mentorstvom Saše Kumpa se bodo predstavili v ciklu Lutkovne sobote jutri, 23. marca ob 10. uri v modri dvorani gradu Kieselstein.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je odprta razstava umetnic Sonje Rauter - Zelenko in ISine Zelenko. K Prešernovi hiši je odprta razstava ilustracij za knjigo Enci benci na kamenci akad. slikarja Zvonka Čoha. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 - 1990. V knjižnici kranjske Gimnazije je na ogled razstava risb Petra Jovanoviča na temo Pesmi štirih. Gauloi-ses Blondes klub v hotelu Creina prireja v petek in soboto DJ MIX prvenstvo YU '91 z gosti večera skupino ET iz Zagreba, danes, in Dave Fascherjem, uradnim svetovnim prvakom, jutri.
PREDDVOR - V župnijski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 19. uri s koncertom sakralne glasbe nastopil Mešani pevski zbor Primsko-vo Kranj.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike umetnic Nede Bevk in Janje Smole Cvelbar.
V razstavnem salonu Dolik razstavljajo barvne in črnobele fotografije člani Foto kluba Tržič.
V Gledališču Tone Čufar bo v nedeljo, 24. marca, oo 10. uri v okviru Vaše naše matineje lutkovna igrica O Kljukcu in spored dejavnosti za otroke.
BLED - Predstava Kabaret '91 v Kulturnem klubu \c odpovedana.
RADOVLJICA - V galeriji Ekos, Trubarjeva 5 razstavlja Janko Korošec, član slikarska skupine 6+4.
V Šivčevi hiši je na ogled razstava banderskih slik iz zbirk Gorenjskega muzeja v Kranju.
V avli Občine Radovljica razstavlja slikar Branko Čušin. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slik znanih jugoslovanskih avtorjev imenovano Kadar umetniki niso utesnjeni
LESCE - V galeriji Flamingo razstavlja likovna dela Bernarda Šmid.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec. V galeriji Fara je odprta razstava slik petih članov škofjeloškega likovno umetniškega društva.
V galeriji ZKO Knjižnica je odprta slikarska razstava Rada Da-
farina Poslikani strop. ;ELEZNIKI - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri koncert Slovenskega pevskega zbora Fran Venturini iz Doline pri Trstu, Rudarskega pevskega zbora Loški glas iz Lok pri Zagorju ter opernih pevcev Rajka Koritnika, Sonje Hočevar in Ladka Korošca.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik Vinka Hleb-ša. V Kurnikovi hiši je odprta razstava fotografij Sandija Čufar-ja.
KAMNIK - V Kavarni Veronika bodo danes ob 17. uri odprli razstavo Tomaža Gostinčarja.
RADOMLJE - V kulturnem domu bo danes ob 19. uri nastopil Moški komorni zbor iz Podnarta in operna pevca Zlata in Dragiša Ognjanovič.
Uspela razstava
KAREL KUHAR V CELOVCU
V znani galeriji Slama v Celovcu je pred kratkim razstavljal slikar
Karel Kuhar. O razstavi so pisali skoraj vsi koroški dnevniki. Najobsežnejši zapis je priobčila v časopisu Kleine Zeitung znana koroška likovna kritičarka Grete Misar:
»Prežeta z značilno slovansko otožnostjo in razpoloženjsko ubrana je razstava mladega Slovenca Karla Kuharja, s čigar deli se že tretjič srečujemo v Celovcu. To pot je Hubert blama napolnil svojo galerijo z 41 Kuharjevimi originali iz preteklih treh let. Z njimi je umetnik ob pomoči svetlobno zastrtih in simbolno poj-movanih barvnih tonov ustvaril estetsko dognano in umirjeno razpoloženje, ki prevladuje na razstavi.
Slikarske motive išče in najde 38-letni samouk v kamnolomu, nedaleč od rojstnega kraja Besnice, čigar kamnine, polne fo-silij, vsebujejo pomemben dejavnik, ki ga imenjujemo - čas. Mnoge slikarske študije kamnin Karla Kuharja, ki naravne oblike pojmuje le kot simbole, delujejo v njihovi prostorski poudar-jenosti monumentalno, podobno kot študije kakega kiparja. Upodobljeni objekti skušajo v svojem kopičenju ali pravem potresnem razpadanju oblik streti okvir slike in prodreti v globino imaginarnega prostora. V rjavih, sivih in sočno modrih tonih, oprijemajoč se te stalne barvne skale, nas popelje Karel Kuhar v svet razpadanja, ki ga ne povzroča samo erozija in petina časa, temveč tudi človekova roka in človekov duh. Slikarjeve v tenkočutnih sivih tonih naslikane fantastične razvaline in stanovanjske votline lahko pojmujemo kot znamenja, lahko pa tudi kot odmeve dogajanj v slikarjevi domovini.
Temu razdejanju nasproti postavlja Karel Kuhar odrešujoči simbol križa, ki ga vpleta v prostorsko neopredeljive razvaline sakralnih prostorov ali ga na primer v dveh tehnično dognanih kompozicijah izpostavlja v njegovi sijoči moči.    Cene Avguštin
Kranj - Po lutkovni predstavi Fidl fadl je mlada, a le po imenu, sicer pa izkušena lutkovna skupina TRI na torkovi premieri v gradu Kieselstein predstavila novo lutkovno predstavo Čenča. Vsekakor gre za drugačen lutkovni izraz, brez dvoma za svežino, ki ji v mnogočem stoji ob strani likovna zamisel Jožeta Trobca. Nekatere likovne in tudi animacijske izpeljave, na primer "gozd", pa tudi "strah" so sila zanimive - prav škoda bi bilo, če bi jih ustvarjalke predstave ne razvijale in uporabljale še naprej. Posebna privlačnost predstave je živa glasba, napisal in jo na čelu tudi izvaja Dino Gojo. To, kar je pokazala skupina TRI s predstavo Čenča, je brez dvoma obet, da se v lutkovno bogatem dogajanju med kranjskimi lutkarji, ohranja pestrost, svežina in iskanje novih izrazov. - L. M. - Foto: Jure Cigler
GLAS   8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 22. marca^
Gospodarski komentar
Naložba v veter
Ni še dolgo, ko smo o našem turizmu govorili kot paradnemu konju, konju, ki bo iz blata dvignil naš polomljeni gospodarski voz, ki bo dal delo brezposelnim in s trdno valuto pomagal drugim. Zadnje tedne turistični strokovnjaki ugotavljajo, da je turistično gospodarstvo v blatu prav tako ali še bolj kot ostalo gospodarstvo in da je paradni konj dobil toliko težkih udarcev, da ga lahko reši le še čudežno zdravljenje. Prva terapija pa se imenuje turistična propaganda.
Marsikomu se ob besedi promocija, turistična propaganda ali samo propaganda naježijo lasje. Kaj bi propagirali, ko pa lahko pokažemo le revščino, ko lahko pokažemo le zdrahe, slabo voljo, luknjaste ceste, podivjane cene... se sprašujejo nekateri turistični delavci. Drugi obupano zmigujejo z glavami in se sprašujejo malce drugače. Kaj bi propagirali, metali denar (ki ga je tako zelo malo) proč, da bi pokazali naše lepote, potem pa se bo v enem naših mest spet pojavil tank, odjeknili bodo streli... in bo spet šlo vse k vragu, v veter. Hkrati s temi pa se pojavlja še eno vprašanje. Ali propagirati Jugoslavijo ali Slovenijo ali Slovenijo in Jugoslavijo skupaj. Ali sploh kaj propagirati?
Ob teh pomislekih mi prihajajo na misli besede velikih znanstvenikov in vrhunskih športnikov, ki pogosto pravijo: "Kaj nam mar naši dosežki, naši rezultati, če nihče ne izve zanje ?" In prav tako bi lahko rekli, kaj nam mar naše lepote, naše turistične zmogljivosti (kljub mnogim stokanjem imamo Slovenci vrsto lepih zdravilišč, lepo urejenih gorskih in obmorskih krajev, naravnih lepot), če nihče ne ve, da jih imamo in kako izgledajo. Če turisti na naslovnicah svojih časopisov gledajo tanke, nihče pa jim ne pove, da so ti tanki daleč od Slovenije in da v resnici ni vse tako kot izgleda v političnih poročilih iz Jugoslavije.
Ob tem ko tehtamo ali bo denar za turistično promocijo "šel v veter", je treba vedeti, da se politične razmere pri nas lahko tudi prav kmalu umirijo in pride do mirne razdružitve. Toda takrat bo gotovo že maj ali junij, takrat pa se večina turistov že odloči za svoj počitniški cilj in naše gospodarstvo bo izgubilo prepotrebne devize. Jeseni pa bo veter še bolj mrzel. • V. Stanovnik
V ponedeljek se začenja
30. mednarodni sejem Alpe - Adria
Sejem odprt v svet
Ljubljana, 20. marca - Eden najzanimivejših in najbolje obiskanih sejmov v Sloveniji zadnja leta, Alpe - Adria, bo ob 30. obletnici dobil novo podobo. Potekal bo namreč v dveh delih, pod dvema naslovoma: "Svoboda gibanja" in "Svoboda bivanja". Prvi del sejma se bo začel v ponedeljek, 25. marca, in bo trajal do 30. marca, drugi del pa bo od 9. do 13. aprila. Obe sejmski prireditvi bosta na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Kot je na sredini tiskovni konferenci pred jubilejnim sejmom Alpe Adria povedal novi direktor Gospodarskega razstavišča Borut Jerše, je v tridesetih letih prireditev doživela več sprememb, zaradi prevelike koncentracije razstavljalcev in obiskovalcev pa so se letos odločili, da sejem pripravijo v dveh ločenih tematskih celotah. V preteklih letih sta se namreč oba, tehnični del, ki je bil posvečen predvsem domu, in del, ki je bil posvečen prostemu času, zelo razrasla, zato so se odločili, da letos naredijo dve samostojni prireditvi. "Vodilo nas je dejstvo, da bo sejem postal preglednejši tako za razstavljalce kot obiskovalce, saj je prav sejmska prireditev mnogokrat edini pristni stik med njimi. Naša usmeritev pa je, da bo tako ta sejem kot drugi odprt v svet," je dejal Borut Jerše.
Prvi del razstave nosi naslov "Svoboda gibanja", prikazano pa bo sodelovanje dežel z območja Alpe - Jadran. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, kaj je novega na področju turistične ponudbe, športa in rekreacije, navtike, kampinga in kara-vaninga, avtomobilizma in avtomobilske opreme. Organizirana bosta salon prehrane in salon kozmetike, posebna pozornost pa bo prav gotovo tudi letos namenjena tako imenovanemu "Turističnemu forumu", v okviru katerega bo dopoldanski del namenjen strokovnemu izobraževanju s področja turizma, predavatelji pa bodo predstavili teme: Projekt marketing 2000, Trženje turistične dežele in Trženje turistične organizacije.
Na letošnjem sejmu bo 263 domačih in 170 tujih razstavljalcev, v torek, 26. marca, bo na sejmu "Avstrijski dan", v četrtek, 28. marca, pa "Italijanski dan". Poleg tega se bodo vsak dan z najrazličnejšimi programi predstavljale turistične agencije, športniki, pa tudi podjetja s svojimi programi in ponudbo. Svečana otvoritev sejma bo v ponedeljek, 25. marca, ob 10. uri v Festivalni dvorani, sejem pa bo odprl dr. Dimitrij Rupel. Za obiskovalce bo sejem odprt od 10. do 19. ure. • V. Stanovnik
i't JELOVICA
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
Cesta JLA 14     64290 Tržič
objavlja za letošnjo sezono prosta dela v počitniškem domu v Poreču
UPRAVLJANJE POČITNIŠKEGA DOMA
Pogoji:
— 4-letna šola (V. st. str. izobr.)
— tečaj iz higienskega minimuma
— 2 leti delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije
— okviren program obratovanja počitniškega doma
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas, za čas poslovanja počitniškega doma, predvidoma od 1. 6. do 15. 9. 1991.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave, na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Cesta JLA 14, Tržič.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Jugoslavija bo letos zgolj rezervna turistična destinacija
SOS za naš turizem
V zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah se naši turistični in gostinski delavci kako zavedajo, da jih čaka težko leto, kot pravijo sami - leto, ki bo usodno za preživetje "j šega turizma.
Ljubljana, 20. marca • Prav malo spodbudnih besed je bilo slišati na sredini skupni seji odbora sekcije za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije ter Izvršnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem Zveze obrtnih združenj Slovenije. Seja, ki so jo sklicali zaradi aktualne problematike v pripravi na letošnjo turistično sezono in zaradi iskanja rešitev v zvezi z davčnimi in drugimi obremenitvami v gostinstvu, je le še potrdila dejstvo, da tako pomembna gospodarska panoga, kot je turizem (deviz od turizma je lačno vse gospodarstvo), ne more uspešno delati v pogojih, ki jih narekujejo naše politične in gospodarske razmere. Seje se je, zaradi izredno pereče problematike in težkega stanja v panogi, kot je ocenil sam, udeležil tudi slovenski minister za turizem in gostinstvo In-go Paš, poleg njega pa tudi predstavnik ZIS - Franc Horvat.
Turistični promet v Jugoslaviji v primerjavi z mednarodnim, ki še vedno beleži pomembne stopnje rasti, zaostaja že več let. Delni vzrok temu je jugoslovanska turistična ponudba, ki se ni prilagodila novim tržnim gibanjem, najpomembnejši vzroki v zadnjem letu pa so prav gotovo visoke cene zlasti v izvenpenzionski ponudbi, upadanje življenjskega standarda, in politične razmere pri nas. Tako je bilo v minulem letu v Jugoslaviji najnižje število prenočitev v zadnjih desetih letih, v primerjavi z letom poprej pa jih je bilo 12 odstotkov manj. V Sloveniji je izpad prenočitev nekaj manjši (7 odstotkov), razloga pa sta bližina meje z Avstrijo in Italijo in kvalitetnejše storitve. V Sloveniji pa se je močno zmanjšal obisk domačih gostov, predvsem iz Srbije (22 odstotkov). Podobni trendi so tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, predvsem zaskrbljujoč pa je podatek, da je vedno manj takih, ki si še lahko privoščijo počitnice (letos so bile šolske
počitnice tudi krajše,) zato je bil izpad prenočitev domačih gostov letos kar 17-odstoten v primerjavi z lanskim letom.
Ker so se zaradi vsega tega podjetja v turizmu in gostinstvu znašla v izredno težkem položaju, je Sekcija za gostinstvo in turizem januarja obvestila predsednika IS Lojzeta Peterleta o problematiki turističnega gospodarstva, o nelikvidnosti podjetij in o problemih v zvezi s spremembo prometnih davkov na prodajo pijač in drugih storitev ter terjala rešitve. Rešitev ni bilo, zato je sekcija preko delegata v Zboru združenega dela Darka Bizjaka, posredovala dve zahtevi v obliki amadmajev. Eden se je nanašal na plačilo republiškega prometnega davka od prometa pijač, drugi pa na tolmačenje zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, ki določa, da se temeljni prometni davek po stopnji 3 odstotkov plačuje od proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi ter 50 odstotkov za kavo.
SLOVENIJA	AVSTRIJA	ITALIJA
14	38	18
80	44	28
105	44	28
68	32	18
15-28,50	32	18
Stopnje prometnih davkov na prodajo pijač v gostinstvu
Vrsta pijače
vino naravno naravno žganje, vinjak
ostale alk. pijače pivo
brezalkoholne pijače
Delničarji Ljubljanske banke d. d. zborovali
Kljub težavam pozitivna bilanca
Ljubljana, 20. marca - Z letošnjim prvim januarjem je - po združitvi Ljubljanske banke d. d. ter LB - Gospodarske banke d. d. - v slovenskem bančništvu prišlo do precejšnje spremembe. O tem, kako sta obe banki poslovali v lanskem letu ter kakšno poslovno politiko namerava izvajati Ljubljanska banka d. d. letos, so odločali delničarji na svojem zboru.
Leta 1990 sta Ljubljanska banka d. d. ter LB - Gospodarska banka d. d. poslovali kot samostojni banki. Obe sta lansko poslovno leto zaključili pozitivno, vendar je dosežena rast bančnih rezerv ter ustanovitvenega sklada realno nižja od inflacijske stopnje. Podatek, da se je nominalna vrednost ustanovitvenih delnic povečala le za 30 odstotkov (od 1.000,00 na 1.300,00 din), je dovolj zgovoren pokazatelj, kako se je zaključilo prvo poslovno leto največje slovenske banke v novi delničarski organiziranosti.
Prihodki Ljubljanske banke d. d. so v preteklem letu znašali skupaj 6.389.190.289,40 din, medtem kot je Ljubljanska banka - Gospodarska banka d. d. Ljubljana realizirala 4.014.358.127,20 din prihodkov. Ko smo pred kratkim v Gorenjskem glasu poročali z zbora delničarjev Ljubljanske banke - Gorenjske banke d. d.,
smo razčlenili pogoje, v katerih so poslovale banke v lanskem letu - zato v tem poročilu ne ponavljamo ugotovitev o precenjenosti dinarja, omejevalni denarni politiki, nedoslednosti zvezne vlade pri izvajanju antiinflacijskih sider, gospodarske recesije ter drugih makroekonomskih značilnosti leta 1990, ki so uokvirjale poslovno politiko (tudi) največje slovenske banke. K utripu banke so zlasti v lanskem drugem polletju veliko prispevale reakcije varčevalcev na poslabšane politične razmere v državi, zaradi česar se je pričel ogromen odliv deviz iz banke, krhanje ugleda banke zlasti v drugih republikah ter neljubi omejevalni ukrepi, zaradi njih pa še vedno trpi ugled Ljubljanske banke d. d., ki ga, po besedah njenega generalnega direktorja Antona Slapernika, ne bo zlahka povrniti. Na zboru so predstavniki delničarjev LB d. d. poslušali
Minister za turizem Ingo Paš je razložil, kakšni so zadnji dogovori v republiškem izvršnem svetu, da bi pred turistično sezono rešili, kar se še rešiti da: "Naši panogi, ki je izvozno usmerjena, se bo zagotovilo za rešitev likvidnosti in rešitev nujno potrebnega renoviranja, sredstva v višini 800 milijonov dinarjev, seveda kot kredit. Ta sredstva naj bi se porabila na osnovi programov, predvsem glede na zakon o intervencijah v gospodarstvu. Drugi del ukrepov se nanaša predvsem na pripravo sezone, kjer je IS
čnejši. Kljub veliki denaijj ši smo v predlogu p[°y
led«'
določena sredstva, siccN "'rezervira'1
na in prepolovljena g lansko sezono, "rezervi promocijo. Preden prorafu bo sprejet, pa sredstev ni 1 Kot je povedal Franc HJI član ZlS-a, so tudi v Beog končno spregovorili 0 našega turizma in skleni''' je zadnji čas za SOS: "Ze° membno je, da smo en ugotovili, da so politih mere največja grožnja m sezoni. To pa se mi zdi vre
izpostaviti predvsem
zato.
Kot ocenjujejo turistični delavci, se bo slaba zasedenost počitniških kapacitet nadaljevala tudi v prihodnje, da ^ primerjavi z lanskimi velikonočnimi prazniki "stanje D°°j0^ od 60 do 75 ostotkov manjše. Prihaja do celoletnih odf'* aranžmajev "turoperatorjev" iz Anglije, Nemčije, SkandMj Jugoslavija bo v glavni sezoni, po ocenah strokovnjakom rezervna turistična destinacija, ki se je bodo tuji turisti P° :| vali, ko bo zasedena Španija, Portugalska, Italija, Franc1), še to le v primeru, da se bodo umirila politična trenja promotivna dejavnost postala agresivnejša.
podprl možnost, da se zagotovijo vsaj ustrezne bančne garancije za najetje kreditov (tudi tujih) v višini 700 milijonov dinarjev. V izredno težkem gospodarskem stanju ti ukrepi pomenijo, da se panogi v resnici skuša pomagati. Tudi glede davkov smo vladi predlagali
več ukrepov, ki pa niso bili sprejeti. Bilo pa je sprejeto stališče, da se stopnje prometnih davkov v Sloveniji uskladijo s stopnjami prometnih davkov v sosednjih deželah, s čimer bi naši gostinci postali konkuren-
doslej tega nihče ni ho»U stavljati, ker so vsi P0"'* in zmanjševali pome" L čnega stanja v državi " turizma. Da ima turizej1 poro v vladi, je dokaz,c predsednik Markovih * da se nameni nekaj (s'ce5l!, malno) sredstev za tuf , propagando v tujini. Jj zveznega proračuna že , časa ni bilo nobenega 0 . za gospodarske int^jL Odobrenih je že 44 nU'Jj dinarjev, v teh dneh Pa jfl jih dobili še okrog ® nov. " • V. Stanovnik
LEPENKA TRŽIČ p. o. Slap 8, Tržič
Po sprejetju sklepa delavskega sveta Lepenka Tržič. P-razpisne komisije razpisujemo delovno mesto:
DIREKTORJA LEPENKE TRŽIČ
Pogoji: /
- VII. ali VI. stopnja usposobljenosti tehnične ali e* ske ali organizacijske smeri . A
- najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih deli'1 spodarstvu ,j„i
- znanje enega svetovnih jezikov (angleščina ali nems Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. ... 0-Kandidati morajo pisne prijave s priloženimi dokaz' izpolnjevanju pogojev in opisu dosedanjih delovnih j2- j vložiti v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov: LeP ji Tržič, p. o., Slap 8, 64290 Tržič pod oznako »za razpisn^< misijo«. O izidu razpisnega postopka bomo kandidat6 stili v 10 dneh po sprejemu sklepa.
tudi poročilo o ukrepih poslovne politike v glavnih podružnicah Zagreb ter Sarajevo in v podružnici Skopje, kjer bo iz sedanjih organizacijskih enot Ljubljanske banke bržčas prišlo do ustanovitve novih samostojnih bank z delničarsko udeležbo LB.
Običajno so naša poročila z zborov precej šablonska, kajti takšna upravljalska odločanja običajno potekajo po utečenem scenariju. Na zboru delničarjev Ljubljanske banke d. d. v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pa se je izkazalo, da vsaj nekaterim delničarjem ni preveč za to, da bi zgolj pritrjevali predlogom Upravnega odbora ter vodstva banke. Zataknilo se je namreč pri volitvah v upravni odbor ter pri podpori delničarjev predlogom republiške vlade glede načina odločanja v zboru. Poleg tega pa so v razpravah predstavniki delničarjev izrekli kar nekaj pikrih
besed na odločitve ba«1 J uveljavljene   na SJ°JI »deviznem tržišču« v\A je nameren). O Posl° j,f ki Ljubljanske banke .2 letošnje leto pa je bi'^Jjf i mnenje enega od ?! A\ kov delničarjev, da )e $ za zbor napisano ze ^ obsežno, a čakanja v ^ le noči pred banko z3 po nekaj ur za Plai.°:f,t nino so stvari, ki bi J1 ^ energična poslovna^ banke najprej odpraj, želi vrniti omajani.^/ kakor pa ostaja dejs ^( delničarji Ljubljansk6 d. potrdili poslov"0 yr za lansko leto, pos'° «j ko banke za letos ter ji Ljubljanska bankai % priključitvi Gospoj*..* ke, d. d.) kot osredflJ | ska banka predstavu > dejavnik gospodar5 * ma samostojne Slo^ VI
petek, 22. marca 1991
9. STRAN @®3E®3M©IEIIGLAS
Niko Kuret
Praznično leto Slovencev
Butara, beganica, hebanca.
Gorenjski naziv za cvetno butaro je v glavnem »beganica«; v Bohinju ji pravijo »hebanca«, okoli Besnice »gbanca«. Gornja savska dolina kaže, kako je zvezana s Koroško - tod pravijo butari »prajtelj«.
Njega dni so v deželici pod Stolom povijali v beganico mladike kolikor mogoče različnih dreves, »da je blagoslovljeno vse drevje m grmovje, ki nam daje sladkega sadja ali trdega lesa ali pa zdravilnega cvetja.« F. S. tlnžgar se spominja, da je moralo biti v njeJ sedmero lesov. To da je pomenilo sedem zakramentov. Lesovi so bili: vrba (be-*a). leska, cvetoč dren, čmež, hudales, brš-uan, brinje; za okras so dodajali cvetočo cesrijo - natrgali so češnjivih vejic in jih na Peči umetno silili v cvet. Tudi rdeče resje je sodilo v beganico, nikakor pa ne vrba iškar-Jotovka, tista z rdečim ali črnim lubjem; na [akšno vrbo se je baje obesil Juda Iškarjot tn take se po ljudski veri »žegen ne prime«.
Beganico so svoje dni opasali z vencem jabolk, na trto nabranih - za vsakega pri hiši po eno jabolko. Cvetnonedeljsko vzdušje v rodinski cerkvi, gorenjski prafari, nam je lepo opisal Janez Jalen v »Ovčarju Marku«. Kakor še marsikje na Slovenskem so bega-nice tudi tukaj razodevale družbene razlike v fari. Gruntarske beganice so bile mogočne in košate, bajtarske večinoma sloke in tenke. Poleg jabolk so imele gruntarske beganice v vrhu še toliko pomaranč, kolikor je bilo konj pri hiši. Radi so delali več manjših beganic ali pa so nekaj manjših beganic vdelali v vrh večje beganice. Tako so imeli potem posebno beganico za hlev, za konjak, za ovčjak, za čebelnjak, včasih - pri hišah, kjer so vozili v Trst ali na Dunaj - še za pa-rizar. Posebno beganico so nesli v cerkev tudi za planšarico, da jo je imela potem v planini. Po ljudski veri je beganica varovala njo in pastirje, da škrat katerega ni mogel zvabiti v prepad.
Pred cvetno nedeljo. - Foto: Jure Cigler
Urednikova beseda
Osrednja tema današnjih Odprtih strani so gorenjske ceste. Novinar Andrej Žalar je pripravil okroglo mizo o cestnem dinarju in zapisal, kar so povedali slovenski cestni minister, direktor slovenske skupnosti za ceste, predstavniki gorenjskih občin in predstavniki gradbenih organizacij. Uvodnik je tokrat pripravil Viktor Zakelj in govori o slovenski politični pomladi, na zadnji strani objavljamo zapis Darinke Sedejeve o še eni povojni krivici in zanimiv zapis Milene Ivanovič in Blaža Telbana o cvetni nedelji, ki ji posvečamo tudi fotografijo in kratek zapis iz knjige Nika Kureta iz knjige Praznično leto Slovencev na prvi strani.
Leopoldina Bogataj
lo/ Žakelj
Lanska politična pomlad ugaša
ferem nazadnje izdani Kocbe-*0v dnevnik, in premišljam: ^akaJ neki ljudje tako čislamo Pomlad? Mar ni prav tako lepo Poletje, pa s sadovi dela in na-bogata jesen, pa seveda lb,rla) zima. No ja, tudi v tem J/mveru smo dandanašnjiki ne-*e vrste ujetniki izkušenj svojih Predhodnikov, ki so še živo ču-JJi da so le organsko nadalje-~a,}je narave. Sčasoma smo to d uno občutje prenesli v sfero Quhovnega: vse, kar naj bi bilo l^Po, novo, obetavno povezuje: J° s Pomladjo. Kako čudno bi jandanes npr. zvenelo, če bi *f0 rekel, da smo zakorakali v al°V,ensko (politično) poletje, Jv k.asneje (politično) sloven-
n uJCSen- Pa bi moral° bitl 10 ekaj povsem normalnega: to-eJ Po (politični) pomladi mora "uJno priti (politično) poletje. Ja^ga ne bo rekel nihče. Za-f.aJ? Verjetno zato, ker (mladi) raJe - vsi pa hočemo biti ve-I10 mladi - globoko v sebi no-imo neke vrste prekucništvo, ^ementarno slo po rušenju, Preminjanju, po novem, ki bo ti«     bolJše> naprednejše od *le&a, kar imamo. To novo pa eta v naravi le pomlad, kakor koli: tudi politična S- ■  PreJ ko sleJ sPuhtL Na" u^)»i jo mora nekaj drugega, vmirjenega, utečenega - do no-n* Pomladi seveda, ko se vse že ^ Ve se katerikrat ponovi. aQnJa slovenska politična po-aa počasi ugaša. Življenje se 0. [Ja v običajen ritem, glave se In v      misli se Počasi čistijo. la KaJ nam je prinesla? Sprožile restavracijo očitno prezgo-
daj opustelih vrednot, prinesla obilo razočaranj in kanček novega upanja: vse več pa jih je, ki bi robato pribili: korita so ostala, le svinje so se menjale. Je zgodovina res eno samo ponavljanje že neštetokrat ponovljenega? Smo ljudje vendarle osli, ki se moramo kar naprej prekucevati po ledu časa? Tečemo v krogu ali po spirali in če po slednjem, kje je njen konec, vrh. Je ta vrh tuzemsko Marxovo carstvo svobode in sreče ali Kristusova nebesa? Zakaj neki so tudi intelektualci Kocbekovega kova sredi tridesetih let, se sprašujem, tako neomajano verjeli v »revolucionarni pohod zgodovine«? Kje je tu prislovična intelektualna skepsa? Smemo sploh zameriti takratnim, današnjim in vsem bodočim revolucionarjem, ki vedno verjamejo v »nove zarje«, jih obsojati, da za njih dosego zanje ni »pregrad in ne mej«? Ne in da: ne tedaj, če njih revolucionarnost moramo poistovetiti s permutacijo, ki prinaša novo življenje v naravi, da tedaj, če omejuje duha in ubija telo.
Mnogi so tako preprosti v razlagi bližnje preteklosti: vse naj bi bilo ena sama zarota zakrknjenih prekucnikov, socialna beda in krivice izmišljotina teoretikov socializma, osvoboditi bi se morali pustiti drugim. A vse le ni bilo tako šolsko preprosto, kaže, da korenine naših mednacionalnih, socialnih, ideoloških in drugih nasprotij resnično segajo do pekla. To je čutil tudi Kocbek (ta nikogar-
šnja »lastnina«, kot mi je nekdo dejal te dni), ki je že desetletje pred »nobovsko revolucijo« zaznal, da se pripravljajo tudi pri nas tektonski premiki. Tako je v pesmi Zarje preroško zapel:
Od kod te čudne zarje,
od kod se krije zlila v tih večer?
V trepetu gorkem se rodi nemir in hoče planiti v viharje. Fabriko črne bodejo v oči.
V krvavo mavrico zazremo tiho: iz nje zaplaka tisoč vzdihov,
iz nje zaplaka mučeniška kri.
Te čudne zarje so se okroglo deset let kasneje uresničile, planil je vihar, zaplakala je mučeniška kri in, ojoj, hotelo se je prehiteti čas. Revolucionarne prvine noba torej niso nepotrebni ali celo do zunaj vsiljeni dodatki partizanskemu osvobodilnemu dejanju, so njegov nujen in zato neločljiv del. Nacionalna in socialna svoboda sta namreč si-amski dvojčici. To ni le čutil, to je vedel tudi Kocbek sicer ne bi prevzel socialističnega nazora in se ne bi priključil partizanstvu. A neodgovorjeno ostaja: zakaj in v našem primeru tudi, kdaj je prišlo v nobovskem osvobodilnem in revolucionarnem naporu do točke, ko se je upravičeno teženje po socialni pravičnosti začela enačiti s to-poumno egalitarnostjo ter duhovni in politični pluralizem OF nadomeščati z enoumen. V teh zablodah koreninijo mnoge naše kasnejše osebne - posamične kot globalne nacionalne in socialne tragike. Človek posa-
meznik se je namreč iznenada začel izgubljati v labirintu v začetku toliko obetavne družbenosti in sredi šestdesetih let npr. Kocbekov »pesniški sorodnik« Tone Kuntner razočaran zapiše: »Moj oče se ne boji socializma, boji se vetra in zadružnih njiv«.
O odnosu med nacionalnim in socialnim, med revolucijo in evolucijo nasploh, in v našem posebnem primeru, sem zadnje čase mnogo razmišljal. Tako me je še posebej vznemirjalo podtikanje, da smo tudi tisti na slovenski politični sceni, ki bi morali v skladu s svojim deklariranim političnim prepričanjem dajati prednost socialnemu podlegli sladkim glasovom novih povzpetnikov, ki nacionalno povzdigujejo nad vse. Pobuda za plebiscit za samostojno in neodvisno republiko Slovenijo naj bi bil kronski dokaz za to. Pa je temu res tako? Moj odgovor je ne! Zakaj?
Če je npr. eden temeljnih ciljev socialističnega gibanja socialno pravična družba, potem se moramo vprašati, kako ga je mogoče doseči. Seveda odgovor ni preprost, a nekaj je gotovo: v razpadajoči Jugoslaviji, polni starih in novih zamer in sovraštva, je ta cilj gotovo nedosegljiv. Torej, samostojna in neodvisna Slovenija je conditio sine qua non za dosego toliko želene socialne pravičnosti. In
spet smo pri Kocbeku, ki je vseskozi nacionalno osvoboditev povezoval z vzpostavitvijo socialno pravične družbenoe-
konomske ureditve. Tisti pa, ki tega še tudi danes ni sposoben doumeti, objektivno pristaja na realsocialistični internacionali-zem, razume nacijo kot prehodno zgodovinsko tvorbo, ra-zrednost pa kot trajno podlago za integracijo sveta. Tu pa se je treba vprašati: ali je socialno pravična družba kot nova kvaliteta dosegljiva po revolucionarni poti, skokovito, po potrebi na nasilen ali samo na evolutivni način. Kocbek, zdi se mi, da je verjel v prvo možnost, čeprav je pri tem verjetno mislil predvsem na duhovno raven, manj pa inertno ekonomsko sfero. Čas je pokazal, da so kakovostne in trajne družbene in ekonomske spremembe dosegljive edino le po evolutivni poti. Napredek se torej ne dosega po bližnjicah, narod posameznih razvojnih faz ne more zaobiti. Socialistične revolucije so doživele svoj polom prav zato, ker so bile zgolj politične, ne da bi zanje prej dozoreli pogoji v materialni sferi; v svojem bistvu so bile v opreki z naukom, ki jih je navdihoval. Realsocia-listične družbe prav zato niso uspele odpraviti odtujenosti, ne razrešiti konflikta med posameznikom in družbo, niso bile sposobne integrirati civilizacijskih pridobitev, kot so univerzalne človekove pravice, avtonomna civilna družba, obvla-dovana tržnost in pravna država.
Ta čas, ko (zadnja) slovenska politična pomlad počasi prehaja v (vroče) poletje (ki pa zanesljivo nikoli ne bo dobilo oznake kake romantične vzvišenosti), je treba kritično razmišljati o tem, kaj je zdaj in tu tista prava Ariadnina nitka, ki
nas bi varno popeljala iz zablod kolektivističnega labirinta. Nekateri med nami zmotno mislijo, da je to zapozneli liberalizem, pustimo vsem prosto pot, pravijo, posameznik je vse, vsaka družbenost zabloda. Drugi, spet, so prepričani, da je Švica dosegljiva preko noči -le hoteti je treba - nova revolucionarna zabloda.
Rešitev je premišljena, a uporna izgradnja socialno tržnega gospodarstva. To ne bo lahek in hitro dosegljiv cilj, a Slovenija to more in mora storiti. Koliko bo še pljuvanja po preteklosti, koliko neučakanosti, polne tudi še demagogije na tej trnovi poti, na katero so nas spravljali že Krek, pa Cankar in še posebej Kocbekova tova-rišija. Upam, da nam bo to pot uspelo, če ne, bom verjel v Cankarjevega Jermana logiko, da smo po vseh (proti)formaci-jah in (kontra)revolucijah ostanek ostankov, verjel, da nam je hlapčevstvo v genih.
Nič ni bolj neizprosnega, kot je resnica. Kolikokrat smo jo Slovenci v preteklosti odganjali, prirejali, bežali pred njo - a vedno nas je dohitela in vsakokrat je bila bolj neizprosna. Tudi sedaj jo nekateri že glasno odganjajo, drugačijo, toda še malo, pa bomo v klinču - tedaj bo padlo po nas. Pešajoče številke, ki govorijo o naši proizvodnji, izvozu, dohodku itd. neusmiljeno omejujejo možnosti našega nadaljnjega materialnega in duhovnega življenja. Zato politične pomladi kmalu ne bo več in revolucionarnega zanosa tudi ne, ostal pa bo trpek vsakdan, a »stati«, kot pravi Pavček, »pokončno, možato, pa naj že bije v obraz luč ali blato«, bo treba.
mmmM® GLAS   10. STRAN
Petek, 22. marcal^
Pripravil: Andrej Žalar
Pred odločitvijo v skupščini Republike Slovenije: Omizje Gorenjskega glasa s Cestnim podjetjem Kranj razgrnilo in razgalilo cestno problematiko
Poslanci bodo odločili o "cestni valovni dolžini" v Sloveniji
Že po številu živahnih razprav o cestni problematiki, ki naj bi prihodnji teden v republiški skupščini dobila piko na i, bi lahko ugotovili, da nam ni vseeno, kako in kaj se bo letos dogajalo na cestnem omrežju v Sloveniji, za katerega je ugotovljeno, da je najbolj gosto v Srednji Evropi. Morda ceste tudi ne bi tako silile v ospredje pred dokončnim izoblikovanjem slovenskega proračuna. Pa so že v preteklosti zaradi takšnega ali drugačnega "iobijevskega obnašanja", kot je bi-io zadnje čase slišati oceno na račun precej splošne prizadetosti oziroma kritičnosti, ceste dobivale današnjo žalostno podobo. Zdaj pa se je nenadoma zgodilo, da naj bi se bencinski dinar, potem ko je julija lani prvikrat po vojni v Sloveniji bila uveljavljena višja cena goriva zaradi cest, namesto namensko na ceste "odtekal" v skupno republiško blagajno. Iz nje pa naj bi se kot eden pomembnih davčnih virov, vendar ne na osnovi Iobijevskega, marveč novega miselnega pojmovanja, ki da ga pač še nismo vajeni ali pa smo nanj preveč pozabili, vračal na ceste okrnjen s približno za tretjino manjšim delom, kot so na primer pričakovali v ministrstvu za promet in zveze in v Republiški upravi za ceste, ko so sestavljali program za letos. Takšna "ponudba" iz ministrstva za finance je seveda ob še živem spominu na včerajšnji odnos do cest, ko je zvezna vlada ob poudarjanju pomembnosti cest bencinski dinar hkrati prav tako drobila in cestam dajala drobtinice, zdaj dvignila precej prahu na že tako slabih cestah. In ker ima Gorenjska nedvomno dovolj utemeljenih razlogov, da tudi pove svoje mnenje o tem, smo v uredništvu skupaj s Cestnim podjetjem Kranj pripravili "okroglo mizo", omizja pa so se v torek, 19. marca, na Jesenicah udeležili minister za promet in zveze inž. Marjan Krajne, direktor Republiške uprave za ceste oec. Andrej Levičnik s sodelavci, pa direktor Avtocestnega inženiringa inž. Saša Skulj s sodelavci in nenazadnje predstavniki oziroma predsedniki gorenjskih izvršnih svetov. Celotno omizje je izzvenelo v skupni valo-vni dolžini, da so ceste v Sloveniji nasploh (tako kot povsod v svetu), in Gorenjska ni s tem v zvezi nikakršna izjema, pomembne predvsem zaradi številnih drugih razlogov, kot pa zaradi cestarjev. Gorenjska enotna valovna dolžina glede sedanjega stanja in bodočega "opredeljevanja" cest pa, tako je bilo slišati, ne odstopa tudi v primerjavi z drugimi deli Slovenije. Zato bodo prihodnji teden pač poslanci v republiški skupščini tisti, ki se bodo zavestno in odgovorno morali odločiti ne le o "valovni dolžini", marveč o tem, kaj se bo in koliko se bo letos na slovenskih cestah dogajalo.
Danes "podvinska skakalnica"; jutri...?
Minister za promet in zveze inž. Marjan Krajne:
Ceste se ne gradijo iz proračuna
Direktor Republiške uprave za ceste oec. Andrej Levičnik:
Ustavitev del? Pod nobenim pogojem.
"Slovenija se resnično nahaja v zelo težkem položaju. Sedanji proračun ni enostavna zadeva, saj naj bi zadovoljil vse, pri čemer pa nam manjka generator denarja. Ogromno podjetij oziroma industrije v našem gospodarstvu je pred stečajem. Vendar je treba upoštevati tudi odločitve slovenskih uporabnikov cest, ki so se julija lani zavestno odločili in niso protestirali, ko smo rekli: plačajte malo večjo ceno goriva, plačajte večje takse, plačajte cestnine na cestninskih postajah, da bomo ceste lahko nekako razmeram primerno gradili in vzdrževali. Takrat je celo ZIS nekako podprl našo akcijo. Zdaj, ko je Republiška uprava za ceste predstavila svoj plan za leto 1991, ni bil to predlog, da bi pokrili vse zamujeno oziroma vse potrebe, marveč da bi se na podlagi virov približali nekako povprečnemu letu v cestnem gospodarstvu."
Zadeva pa zdaj postaja nerodna, je opozoril Marjan Krajne, ker gredo velike vsote v obubožan republiški proračun. Vendar pa se ob takšnem stanju ne gre sprenevedati, da se nikjer takšne velike investicije v prometni infrastrukturi oziroma na cestah niso izvajale iz prora-
čuna. Celo bogatejše države, kot so Nemčija, Francija, Avstrija... se tovrstnih projektov lotevajo mimo proračuna oziroma namensko.
"Celo bogata Nemčija se je ob priključitvi petih dežel NDR s 1500 kilometri cest znašla v položaju, da bodo morali ceste graditi oziroma urejati po sistemu koncesije z uvedbo cestnin in izven proračuna. Avstrija je že leta 1981 sprejela zvezni zakon, ki veleva, da je treba od približno 100 kilogramov goriva (pri nas imamo na liter bencina) plačati za vzdrževanje in za gradnjo
zveznih cest in avtocest od 440 do 450 šilingov. Ta denar gre potem direktno v cestno gospodarstvo. Tu je tudi odgovor na veliko razliko, ko se pripeljete iz inozemstva, da padete pri nas na ceste, če so že zgrajene, imajo slabo signalizacijo oziroma opremo, ker nam tega denarja pri nas vedno primanjkuje. Zato, če tako gledamo na cestno problematiko, je težko razumeti današnje razlage o nekakšnih lobijih pa naj bodo potem to cestni, kmetijski... Predvsem gre za to, da bi želel vsak svoj sektor pripeljati čimbolj ugodno naprej, pri čemer pa ne gre spre-
Dmar iz proračuna
Odločitev je torej zdaj samo v rokah poslancev. Ob zadnji seji skupščine so bili zaključki: Denar za ceste naj gre na ceste, pri čemer pa je treba proračun zmanjšati. Ob tem pa ne gre pozabiti, da so tuja posojila, ki so opredeljena v proračunu, vezana samo na investicije v cestnem gospodarstvu. In če ne bomo imeli pri tem lastnega denarja, potem bo izpadla tudi milijarda 50 milijonov dinarjev posojil, ker so to krediti, ki so bili odobreni in nekatere tudi že koristimo. Ob pomanjkanju denarja pa pomeni to tudi upočasnitev na odseku Hrušica-Vrba.
Skratka, čeprav nisem finančni minister in nisem delal finančnega proračuna, bi vseeno svetoval, da je treba "cestni denar" izločiti iz proračuna in se pri tem ne bomo obnašali prav nič drugače, kot se obnašajo v drugih državah..., je ocenil minister Krajne.
"Ali morda ta trenutek razmišljate o odstopu zaradi stanja in opredeljevanja v zvezi s cestami?"
"Mislim, da moj odstop ne bi bila za ceste nič lažja rešitev. Če pa je, sem takoj pripravljen odstopiti. Tudi Jeseničanom, od koder dobivam dopise, tudi od izvršnega sveta, moram pojasniti, da njihovim zahtevam ne nasprotujem in imamo iste cilje. Prizadevam si, da bi čimveč denarja, tistega, za katerega menim, da bi moral biti, spravili na ceste... Mogoče sem postal res malce neugoden. Navsezadnje sem prišel na to mesto zato, da bi uresničil ta program, za katerega menim, da je v redu in se mi to potrjuje tudi s tem, da me je večina Slovencev tudi podprla. Navsezadnje vlada ni sama sebi namen in minister tudi ne. Sicer pa, hvala bogu, da smo prišli do sistema, da se ljudje, ki niso sposobni, lahko zamenjajo... Ne razmišljam pa o odstopu, dokler imam podporo..."
gledati, da cestarji ne gradijo cest zase, ampak za nas vse..."
Po mnenju ministra Krajnca predvideno zmanjšanje denarja za ceste pomeni pravo agonijo, saj bi lahko zgradili le Karavanški predor in Šentiljski prehod. Vse drugo pa je treba upočasniti. Pri čemer ne gre spregledati, da so nas lani prizadele poplave in zaradi katerih in od lepih besed cestno gospodarstvo še ni dobilo nič, ob tem, da je ceste vsaj toliko usposobilo, da so prevozne. Vendar pa je bil to denar, ki je bil namenjen za druge naloge. Ta lanski dolg bo treba letos poravnati, zato znaša letošnji indeks za ceste le dobrih 92 odstotkov, kar pomeni praktično precej manj kot lani. "Pa ne gre le za letošnje novogradnje. Na sanacijah rekonstrukcijah se nam letos ob uresničitvi predloga oziroma najugodnejše variante glede denarja obeta pravi polom; posebej velja to za varianto tri, kjer je vse prazno. Zato ne morem drugače, da kar zamerim kolegu na financah, ki ga sicer razumem, da težko krpa ta proračun, vendar pa ne bi smel reči, da denar je in da bi ga tudi dali za ceste, vendar pa zanje ni projektov. Projekti za vse predloge so oziroma se delajo in sledijo dinamiki, za sanacije pa jih sploh ne potrebujemo... Da ne govorim o tem, da nikdar nismo 100-odstotno vzdrževali naših cest... Zato je razlaga, saj bi vam dali denar, vendar ga sploh ne boste mogli porabiti, na kratko rečeno: popolno nepoznavanje stanja v cestnem gospodarstvu..."
Povsem nedvoumen in hkrati zelo odločen glede proračuna, in tudi če bi prevladala v poslanskih klopeh odločitev za uveljavljanje tiste tretje, najbolj črne variante, za katero pa tudi v celotnem omizju ni nihče verjel, ali je vsaj na glas ni zagovarjal, je bil direktor Republiške uprave za ceste oec. Andrej Levičnik.
"Po predlogu tega proračuna bi morali ustaviti dela na vseh teh investicijah. Naše mnenje je, da to ne pride v poštev. Pod nobenim pogojem, ker kakršnakoli ustavitev teh tekočih investicij (predor - cesta Hrušica - Vrba ali Malence - Šmarje) bi povzročila ogromne dodatne stroške. To bi bila totalna oslarija. Tudi če bomo dobili tistega malo denarja, ga bomo usmerili predvsem v dokončanje del..." Takole pa je komentiral izjavo ministra za finance v znanem intervjuju v časopisu Delo: "Minister Kranjec je povedal oziroma piše, da tam, kjer je dokumentacija, denar ni problem. Zato glede te ceste (Hrušica -Vrba) in Malence - Šmarje ni problema, ker dokumentacija je, podjetja normalno delajo in ni nobenega formalnega razloga, da bi se kdo na kaj skliceval. In zato bomo v upravi za ceste naredili vse, da se ti objekti, ki so letos v gradnji, čimprej končajo. Gre namreč tudi za veliko družbeno in gospodarsko škodo, ki bi nastala, če bi gradbišča zdaj zapirali. Res pa je, da ne bomo zato nič drugega odpirali, pa še česa, kar bi morali, ne bomo mogli narediti, vendar začeto je treba dokončati..." Ko pa je govoril o tako imenovanem integralnem proračunu, se je strinjal, da je v Evropi znan in da v teoriji opredeljuje, da se vsi viri zbirajo na "enem mestu" in se tudi z "enega mesta" deluje po predlogu vlade ali parlamenta.
"Vendar je treba vedeti, da smo mi do letošnjega leta imeli sistem, ko so bili vsi viri rezervirani in strogo namenski za to cestno infrastrukturo. In tudi vsi plani, ki smo jih delali, so bili opredeljeni za pet let. Takšni so tudi dogovori, ki jih imamo z mednarodnimi ustanovami oziroma bankami. Opredeljeni so na pet let. Zato ni moč tega zdaj, ko smo šli na bolj sodoben sistem, kar čez noč vse spremeniti. Že sedaj imamo velike teža-
• r v obl'' vzeti iz proračuna in sicer ki posebnega finančnegask . ki naj bo pri republiški sk H ^ ni pod nadzorom, ali pa P ,„ javnega podjetja, kot i«18' Hrvati..."
Sicer pa o našem PT0Tai^ meni, da je milo rečenei 0 ravnovesen. Ob tem, ko 1 ej,i-5 do 6 tisoč dolarjev na P n3 valce, pa porabniki visu ^ njem, kot da znaša ta don f£ 10 do 12 tisoč dolarjev. „vf. potem v takšen proraču a. žeš" vse cestne vire, se V d vlja nenazadnje vprašan
1S*A
■ cioven'J strateškem cilju, kaj »
misli s tem v zvezi na P<
turizma, prometa.
ve, ker mednarodna banka zahteva vrsto dodatnih podatkov in ne želi sklepati kakršnihkoli pogodb, dokler ne bo dobila jasne slike o naših finančnih virih v prihodnjih petih letih..." Andrej Levičnik je prepričan, da je treba ceste obravnavati drugače; na poseben način, ker je slovenska cestna infrastruktura življenjskega, ekonomskega oziroma gospodarskega pomena za prestrukturiranje življenja in gospodarstva v Sloveniji. "Če je temu tako in če se bodo poslanci odločili, da je to res tako pomembna zadeva, potem je treba to financiranje iz-
mislim, da smo vsaj, ^X.'nW va današnje omizje, na is» vni dolžini. Ob tem, ko im^o venija najbolj gosto . in V omrežje v Srednji Evropi w je tudi vsaka lokalna ce redno pomembna, nas ce ^t kovnjaki mednarodne
opozarjajo, da na avtoceste
preveč
n namiguJeK/J|
gojevanje posojil do po} p$. lokalno cestno omrežje-kaže, da pri nas nekateri vorni ljudje" ne poza*)0 ^ na cestah. Denar za cesi v nekaj letih vsekakor ^ij imeti, sicer nas čakfF ffv ekonomski in tudi poI»IC | blemi..."
Karavanški predor bo gotov 1. junija; takrat naj bi zaZI ploščad na naši strani pred njim...
AVTO ŠOLA ZŠAM
Škofja Loka TEČAJI:
- cestnoprometnih predpisov
- prve pomoči OBČINSKI TESTI PRAKTIČNA VOŽNJA na vozilih GOLF
in OPEL CORSA Informacije: 631-729
GORENJSKI GLAS PETEK, 22. MARCA 1991
Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič
KAM NA NEDELJSKO KOSILO
To nedeljo Vam bodo nedeljsko kosilo pripravili v gostilni KUNSTELJ v Radovljici. Ponudili Vam bodo domače jedi in hišne specialitete, med katerimi priporočajo steak z jurčki, pikantni steak s sirom in steak z zelenim poprom. Točijo pet različnih vrst odprtih vin. Gostilna je, razen četrtka, odprta vsak dan od 9.30 do 23. ure. Telefonska številka: 75-178
LUNINE MENE
V soboto, 23. marca, bo prvi krajec ob 7. uri in 3 minute. Ker se Luna spremeni zjutraj, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež ob se-verozahodniku in sneg ob vzhodniku.
Sonce bo v torek, 26. marca, vzšlo ob 5. uri in 55 minut in zašlo ob 18. uri in 22 minut. Dan bo dolg 12 ur in 27 minut.
V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE
Poleg sporedov za televizijo, radio in kino boste v današnji šestnajstici našli tudi obilo drugega zanimivega branja. Omenimo le nekaj novinarskih prispevkov: Danica Zavrl-Žle-bir predstavlja Stjepana Šepa-ta, ki zdravi z akupresuro in bi-oenergijo, Danica Dolenc vsestranskega tržiškega umetnika Vena Dolenca, Matjaž Grego-rič piše, kako je bilo na bruco-vanju v Gorenji vasi. Bioritem tokrat posvečamo dr. Petru Venclju. Vabimo vas, da sodelujete v novi avtomobilski uganki in nagradni križanki, posebej pa opozarjamo tudi na ponudbo kvalitetnih ■filmov, ki jih bodo pod naslovom Mini Fest predvajali v kinu Center.
KOLEDAR IMEN
PASJE ŽIVLJENJE - Foto: J. Cigler
Petek, 22. marca: Lea, Katra, Katka, Vasja Sobota, 23. marca: Viktor, Oto, Ajda, Majda Nedelja, 24. marca: Gaber, Gabrijel, Simona, Denis Ponedeljek, 25. marca: Minka, Brida, Matjaž, Tjaž Torek, 26. marca: Emil, Maksa, Maksima, Kekec Sreda, 27. marca: Rupert, Lidija, Lazar, Lacko Četrtek, 28. marca: Ivo, Vojko, Mila, Ivanka
NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA
VREME
Naslednji teden: deževno vreme
Pratika nam za prve spomladanske dni napoveduje takšno vreme: v petek, 22. marca, bo jasno, v soboto, 23. marca, bo prvi krajec, v nedeljo, 24. marca, bo jasno, v ponedeljek, 25. marca, bo nestanovitno, v torek, 26. marca, bo oblačno, v sredo, 27. marca, bo dež, prav tako napoveduje pratika dež za četrtek, 28. marca. |1|
Kolikor žaba pred Šmarnom v postu kriči, toliko potlej po Šmarnu molči.
Kakršno je vreme cvetni teden, ko se pere in suši cerkveno perilo, tako bo, ko se bo seno sušilo.
Jeseniški odborniki, veliko sreče!'
Stroga komisija našega uredništva, ki se ji je pfidružil tudi novinar Neodvisnega Dnevnika Miran Šubic, je na Glasovi tehtnici stehtala delegatsko gradivo za zasedanje zborov jeseniške občinske skupščine, ki bo 27. marca. Nedvoumno smo zapisniško ugotovili, da se odborniki mučijo s 390 stranmi gradiva v zajetni knjigi s težo 1270 gramov. Pričakujemo, da bo za naslednje zasedanje skupščine odbornikom pripravljeno gradivo, ki bo težje od slovenskega telefonskega imenika.
Nagradna
avtomobilska uganka
Danes vam zastavljamo drugo avtomobilsko uganko, v kateri vas ponovno sprašujemo, kateri avto je na sliki. Navesti morate popolno ime. Vaše odgovore pričakujemo na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Upoštevali bomo odgovore na dopisnicah, ki bodo v naše uredništvo prispeli do četrtka, 28. marca. Tudi tokrat enega od izžrebancev čaka sodelovanje na Glasovi testni vožnji. Slikovna uganka je delo Jurija Ciglerja.
Na slikovni uganki, ki smo vam jo zastavili v prejšnji šestnajstici, je punkelj, blazinica za klekljanje. Prejeli smo ogromno dopisnic z večinoma pravilnimi odgovori, med njimi smo za nagrado izžrebali Mojco Sedminek iz Tržiča, Deteljica 3. Čestitamo, obljubljeno nagrado pošiljamo po pošti.
TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV
ŠPAROVEC
SPAR MARKET
STRUGA-STRAU Tel.: 9943-4227-2349
PETEK
SPOREDI
ZZ. marca
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00 10.10 15.20 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10
18.25
18.55 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20
21.05
22.00 22.25
0.40
Video strani TV mozaik Klub Klobuk Simenon, TV nanizanka Video strani
Sova, ponovitev v EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik
TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in razbojniki, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nadaljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna
Uganka Kumranskih rokopisov, avstralska dokumentarna oddaja
Popolni vohun, angleška nadaljevanka TV dnevnik Sova
Dragi John, ameriška nanizanka
Beg, ameriški film Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.00 Korak pred drugimi: Smučarski poleti v Planici, reportaža
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M
19.00 Videomeh, ponovitev
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Oči kritike
21.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija ob 70-letnici Primoža Ramovša
21.45 Satelitski programi - poskusni prenosi
23.05 Yutel, eksperimentalni program
0.05 Satelitski programi - poskusni prenosi
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade
10.00 Šolski program
10.00 Edukon: Ena zemlja, ena atmosfera, kontaktna oddaja
11.30 Izbor iz JRT programov
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
13.50 Kronanje Popeje, opera
16.30 Video strani
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Antologija sodobne hrvaške poezije: Slavko Mihalič
17.30 Hrvaška danes
18.15 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade
18.45 Polna hiša ameriška nanizanka
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Papirnate lutke, ameriški film 21.35 TV dnevnik 21.55 Ekran brez okvira 23.25 Duoptrija, talk show 0.15 Poročila
TV HRVATSKA 2
15.55 Video strani 16.00 Dober dan
Spregledali ste - poglejte 16.10 Splošna praksa 17.10 Kvizkoteka, ponovitev
18.25 Najljubši sin, ponovitev ameriške nadaljevanke
19.20 Dober večer
19.30 Glasbeni vsakdan
20.00 Planica: SP v smučarskih poletih, posnetek
20.30 Dokumentarni film
21.15 Nostalgija, dokumentarni film
21.50 Alf, ameriška humoristična nanizanka
22.20 Marlboro Music Show, 1/10
del glasbene serije 22.50 Poročila
23.10 Cinema, francoska nadaljevanka
TV KOPER
16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25
20.00
20.30 21.30 22.20 22.30
Športne oddaje
Program v slovenskem jeziku
Odprta meja
TV dnevnik
Videoagenda
Čarobna svetilka, otroški program
Leo, kralj džungle, risanka Bober, Don Chuck, risanka Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja
Sarin dnevnik, TV nanizanka Leteči zdravnik, serija TV dnevnik Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki in
Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina
10.00 Šolska TV, ponovitev 10.30 Modro je nebo, sovjetska komedija 12.05 Nekoč
12.10 Domače reportaže, ponovitev
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
13.05 To Flv, o privlačnosti letenja in
razvoj od balona do vesoljskih
poletov
14.05 Bratje Marx v cirkusu, ameriški
film 1939 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kwak, Mora, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Kotiček za živali 16.35 Jaz in ti, pregled programa za
prihodnji teden 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Dustv, 4. del nadaljevanke po
knjižni uspešnici avstralskega
pisatelja 17.30 Mini kviz
17.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka 18.00 Mi
18.30 Falcon Crest, Med frontami 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Stari, Ljubezen in smrt 21.25 Manekenka in vohljač 22.15 Pogledi s strani 22.25 Trailer, oddaja za ljubitelje filma
22.55 Zakon kot sem jaz, ameriški triler; Charles Bronson 0.35 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama
16.20 Leksikon umetnikov
16.30 Borzna poročila
16.45 Ladja zaljubljencev
17.30 Leto dni na Antarktiki, 3. del
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 VVurlitzer
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih,
Avstrijci v Indiji
21.15 Oualtinger, kabaret
22.00 Čas v sliki
22.25 Mrtvi iz Seine, dokumentarna oddaja
23.40 Butoh - ples z Japonske 1.05 Prix ars electronica 90, računalniške animacije 2.05 Poročila
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
l, RADIO M
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Predstavitev ELISA - Centra za novo kvaliteto življenja Ljubljana - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE:
FREKVENCE:
96,00 Mhz. 87,7 Mhz 96,8 Mhz 89,8 Mhz 96,8 Mhz
- Radovljica. Kranj, Kamnik, Domžale, ZL2 Bohinj Jesenice
Gorenjesavska dolina
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, Petkov ocvirk, DO-godki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, Kamen spotike, čestitke - 19.00 - Zaključek -
FILMNET
7.00 Les Miracles n'ont lieu q'une Fo-is, francoska drama 9.00 Cannonball Run II, Shirlev McLaine, Burt Rey-nolds 11.00 Choopv and the Princess, risanka 13.00 VVhat's up Doc? 15.00 For Keeps; Mollv Ringvvald 17.00 VVithnall and I 19.00 The little drum-mer Girl; Diane Keaton 21.00 Just betvveen Friends; Ted Danson 23.00 Hell's Angels on VVheels; Jack Nic-kolson, Sabrina Scharf 1.00 Breaking Point; Joanna Pacula, Corin Bernsen 3.00 Bevond the VValls; Arnon Zadok, Muhammed Barki, Assi Davan 5.00
LJUBLJANA 1 SOVA BEG
ameriški barvni film 1987; glavna vloga: Arnold Schvvarzeneger ZDA, mračna policijska država na začetku 21. stoletja. Policija in televizija si v stalni represiji nad vedno večjim številom lačnih podajata roke. Demonstracije so vedno krvavo zatrte. Toda nekega dne se pilotu policijskega helikopterja Benu Richardsu ubijanje upre in zavrne ukaz, da bi streljal v množico. Upornik mora biti kaznovan. Pod obtožbo, da je prav on streljal v neoborožene ijudi, ga kot »mesarja iz Bakersfi-elda« zapro v delovno taborišče. Ko se mu z dvema tovarišema posreči pobegniti, ga ujamejo in mu dajo možnost, da v nekakšni televizijski igri znova zbeži. Zasledujejo ga stalkerji - izurjeni morilci. Televizijskemu pogledu ne uide nobena podrobnost, vsak dogodek lahko poljubno oblikuje in tako ustvarja krvav spektakel za razjarjene množice.
Deadlv Game; ChHstopher Collet, John Linthgovv, Cvnthia Nixon
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.26 Pot k vrhu, angleški film 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, serija; Lee Marvin 13.00 Dirtv Dancing, Razbita sreča 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Narodnozabavni napevi, ponovitev 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost, serija 20.15 Airvvolf II, Lovci na teroriste 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, 4. del 22.15 Nogomet 23.10 Poročila 23.20 Tutti Fruti 0.20 Glavico v vodo, repek kviški, nemška erotična komedija 1.45 Nevarna naloga, ameriški film 3.20 Glavico v vodo... ponovitev filma 4.40 Navihanca, nemško-avstrijski film 5.50 Risanka
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 D J Kat Show, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, britanska formula 9.30 Nordijske discipline, Osio, ponovitev 10.30 Konjeništvo 11.30 Evrobika 12.00 Lahka atletika 13.00 Rodeo, ponovitev 14.00 Golf, ponovitev 16.00 Motošport, ponovitev 17.00 Maraton, ponovitev 18.00 Športno plezanje, ponovitev 18.30 Konjeništvo, Pariz 19.30 Poročila 20.00 Rodeo, ponovitev 21.00 Rokoborba 22.30 Motošport 23.00 Najmočnejši možje na svetu, ponovitev 23.30 Odbojka, ponovitev 0.30 Motošport 1.00 Poročila 1.30 Ski report, ponovitev
Mini
- Kako ti je všeč moja nova obleka? Veš, lahko sem jo kupila na kredit.
- Videti je, kot da si danes oblekla prvi obrok...
Rože Frančiške Prosen
V petek, 11. marca, ob 19. uri bodo v avli kulturnega doma v Šenčurju v počastitev materinskega dne odprli likovno razstavo Rože Frančiške Prosen. Ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 25. marca od 10. do 13. in od 15. do 19! ure, bo tudi kratka svečana akademija. Svoje pesmi bo bral Martin Kadivec ob glasbeni spremljavi Marjete Naglic.
<
rr w
oi
8
< o
< S
U H W C-
.<Z3 <
O
<—> Z
w as
C
O
/ KINO
22. marca.
< i—
C/)
co
—
<
u
<
S
a.
<
z: -(si O O
CENTER amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 16. uri, franc. thrill. Nl-KITA ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodrama CMERA ob 18. uri, amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri KOMENDA amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 19. uri LAZE amer. akcij. kom. NEVAREN POSEL ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. BREZ IZHODA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. ALIBI ZA UMOR ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film NE-WYORŠKE ZGODBE ob 20. uri BLED amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 20. uri
NOVO V KINU
PROBLEMATIČNI MULC (Problem Child)
komedija o zakonskem paru (John Ritter in Amy Yasbeck), ki posvoji sladkega malega Juniorja (Michael Oliver). Starša ne vesta, da je sedemletni fantič pravo vražje seme, ki so ga različni obupani posvojitelji že tridesetkrat vrnili nazaj v sirotišnico, kjer so nune, ki jo vodijo, zaradi Juniorja že na robu živčnega zloma. John Ritter je prepričan, da se bo Junior spremenil, če bo vedel, da ga ima nekdo rad...
Film, ki je zabaven za vso družino, bo na sporedu v kinu Center ta teden v sredo, četrtek, petek in soboto.
<m>mm
GLAS
~J Promocija turizma malce drugače
i Panjske končnice v Munchnu
Stjepan Šepat zdravi z akupresuro in bioenergijo
Ne ponujam čudežne ozdravitve
Visoko, marca - Stjepan Šepat, se je iz tehniške stroke že pred leti preselil v zdravilstvo. V Nemčiji je opravil nekaj izpitov in postal zdravstveni praktik, zdaj pa šest let poskuša zdraviti ljudi z akupresuro in bioenergijo. Ta področja so sicer precejšnja neznanka, zato je tudi ortodoksna medicina močno nezaupljiva do tako imenovanih alternativnih metod zdravljenja. Bolniki z močno željo po ozdravitvi pa obiskujejo tudi alternativne zdravilce. Mnogi trdijo, da se jim je zdravje povrnilo...
Stjepan Šepat pomaga lajšati težave z masažo akupunktur-nih točk ali pa prek njih deluje bioenergetsko. Trdi namreč, da je mnogih človekovih težav kriva energetska in ne anatomska okvara v telesu. S principom uravnovešanja energije skuša ljudski zdravilec to popraviti. Kot ve povedati iz svojih izkušenj, lahko pomaga pri številnih boleznih: vazomotornih glavobolih, migrenah, sinusih, nevralgijah, trigeminusu, lum-balnem išiasu, aknah, psihičnih blokadah, vnetjih, ginekoloških problemih, prebavnih motnjah, revmatičnih boleznih, depresijah, vnetjih ven, astmi, bronhitisu, steriliteti, anemiji, krvnem pritisku, negibljivosti po poškodbah, bolečinah hrbtenice, vratu in podobnem. Ne odvrača od zdravljenja z zdravili in ne odreka avtoritete ortodoksni medicini, pa tudi čudežnega ozdravljenja ne ponuja. Pravi, da 80 odstotkov njegovih klientov čuti izboljšanje, ostala petina pa ne in pri teh tudi ne nadaljuje zdravljenja.
Veliko klientov ima. Pripeljali so mu jih tisti, ki jim je že olajšal težave z zdravjem, priporočajo ga tudi nekateri zdravniki. Ko smo govorili z nekaj Stjepanovimi pacienti, so
po vrsti zatrjevali, da jim je po obiskih pri njem bolje. Bolnica z okvaro hrbtenice, ki je poprej drsajoč hodila ob palici, zdaj počasi obvladuje pot brez nje. Druga, ki je bila poprej negibna v postelji, zdaj občasno vstane in se začenja počasi gibati. Tretji z nekdaj neznosnimi bolečinami zaradi žolčnih kamnov jih s Stjepanovo terapijo lažje prenaša. Paciente sprejema v Ljubljani, Brežicah, Mariboru, na Gorenjskem jih je doslej samo v Podkorenu. Poslej ga je moč dobiti tudi na Visokem pri Kranju, in sicer na telefonski številki 43-083 vsako torkovo dopoldne. © D. Z.
Tuja sredstva obveščanja, predvsem v Nemčiji, odkoder k nam še vedno prihaja največ tujih gostov, nemirne politične čase v Jugoslaviji izkoriščajo za propagando proti našemu turizmu. Hkrati navadno tudi opozarjajo na številne nerodnosti in pomanjkljivosti pri nas. Tudi sami priznavamo, da še marsikaj ni tako, kot bi želeli, vendar pa mnoge lepote naših krajev še prepričajo turiste, da nas obiskujejo. Nekaj posebnega v naši kulturni dediščini pa so prav gotovo panjske končnice.
Te dni si Nemci in obiskovalci Miinchna iz vsega sveta lahko v munehenskem nacionalnem muzeju ogledujejo razstavo slovenskih panjskih končnic. Zanimivo ob tem je, da so vse stroške razstave, od tiskanja plakatov naprej prevzeli Bavarci, pobudnik izvedbe teh razstav pa je Ivan Martelanc z Izvršnega sveta Slovenije (razstavi sta bili že v Zurichu in na Dunaju), ki ob tem pravi, da mora naša turistična promocijska dejavnost na tujih tržiščih vsebovati več domiselnosti, kvalitete in prepričljivosti, in poudarja, da bi morali v tujini sistematično in kontinuirano predstavljati pričevanja o slovenski kulturi in drugih oblikah ustvarjalnosti. • V. Stanovnik
GLAS
»VIC« - MLADI VOZNIK d. o. o.
Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato polje 1 KRANJ
MLADI VOZNIK
AVTO ŠOLA
— organiziranje tečajev cestno-prometnih predpisov s tehniko vožnje po pedagoško-andragoških metodah
— praktično poučevanje kandidatov
— izposojanje knjig
— organiziranje zdravniških pregledov
— organizacija občinskih testov
— možnost nakupa ur na 3-obroke Tečaj CPP je brezplačen. Pričetek tečaja bo 4. marca.
Ob vpisu v tečaj prejmete brezplačni bon za društveni izpit. Pri nakupu ur lahko izbirate med kapico ali klobučkom. Praktične vožnje vas bodo poučevali inštruktorji z višjimi kategorijami.
RENT-A - CAR
Izposojanje osebnih avtomobilov po konkurenčnih cenah. Vozilo vam dostavimo tudi na dom.
Vse informacije dobite osebno na sedežu firme (med ETP in AMD) ali po tel. 23-619 vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro.
NON
STOP
SPOREDI
Z3. marca \99\ \
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.25 Video strani 8.35 TV mozaik 8.35 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Smuči 9.10 Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov 9.30 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in
razbojniki, lutkovna igrica 9.45 Novinarske  zgodbe: Poznanstvo, češka nanizanka 9.55 Alf, ameriška nanizanka 10.20 Periskopov raček: Programski
jezik Logo 10.30 Zgodbe iz školjke 11.30 Večerni gost. Prof. dr. Boris
Velimirovič 12.20 Oči kritike
13.00 Kulturni dnevi Koroških Slovencev, posnetek iz Cankarjevega doma
15.05 Video strani
15.15 Malboro music show, ponovitev
15.45 EP Video strani 15.50 Žarišče 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 Zajček Dolgouhec - Veliki lov, ameriški risani film
18.35 Zdaj pa po slovensko: Naslikanega kruha ne moreš pojesti, ponovitev izobraževalne odda-
19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Titanic
22.10 TV dnevnik, šport, vreme
22.30 Sova
Na zdravjel, ameriška nanizanka
Twin Peaks, ameriška nadaljevanka
Besede in glasba, francosko kanadski film 1.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 Satelitski programi - poskusni prenosi
9.20 Planica: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.00 Muppet show: Senor VVences 19.30 TV dnevnik
20.15 Filmske  uspešnice:  Boter I, ameriški film
23.10 Svetovni pokal v smučarskih
poletih, posnetek s Planice 0.40 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
8.15 Poročila 8.20 TV koledar
8.30 Vesela sobota, spored za otroke
10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Pripovedujemo zgodbo: Kdo je
rekel mijav? 10.15 Igranimacija 10.30 Antika v Sredozemlju 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Danes skupaj 12.30 Izbrali smo za vas 13.00 Veličastni Tarzan, ameriški film 14.30 Mikser M, zabavna oddaja 15.15 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.25 Narodna glasba 15.55 Ciklus B. Marjanovića: Prebujanje, dokumentarni film
16.10 TV teden 16.25 Poročila 16.30 TV avkcija
18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka
18.55 Denver, poslednji dinozaver, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Talent za umor, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.10 Prisrčno vaši 22.55 Športna sobota TV Novi Sad 23.15 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.00 Poročila
TV HRVATSKA 2
9.10 Video strani
9.15 Dobro jutro, Spregledali ste -poglejte
13.10 Glasba
1325 Shovv Fantastico
13.50 Nostalgija, ponovitev
14.25 Alf, ponovitev
14.50 Ekran brez okvirja, ponovitev
16.20 Cinema, ponovitev francoske nadaljevanke
17.45 Hrvati pod južnim križem, ponovitev domače dokumentarne oddaje
18.45 DP v nogometu: Zemun - Dinamo, posnetek
19.30 DP v nogometu: Rijeka - Hajduk
20.00 Dober večer 20.05 Individum v Heksagonu 23.20 Nedelja na vasi, francoski barvni film
TV KOPER
16.00 18.30 19.00 19.20 19.25 19.35
20.00
21.30 22.15 22.30
Športne oddaje Telerama šport TV dnevnik Videoagenda
Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program
Človek pajek, risanka
Dolgo povratno potovanje - TV
movie
Leteči zdravniki, TV film TV dnevnik Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki in
Pravica do ljubezni, ponovitev
9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina
11.00 Zadnja ljubezen gospoda Jožeta, ponovitev 12.25 Fred Basset, risanka 12.30 Mi, ponovitev 13.00 Čas v sliki
13.10 Skrivnosti Litve, reportaža 14.10 Sadeži zemlje, kakav 1425 Doktor v hiši, britanska komedija
15.55 Če mene vprašaš...
17.55 Kapitan Smodnik na črni svinji,
risanka 18.00 Pogled s strani 18.24 Vprašanja kristjanov 18.30 Nogomet
19.00 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport
20.15 Denarna past, ameriška komedija
21.45 Srček, oddaja za zaljubiti z Rudijem Carrellom 22.10 Čas v sliki 22.10 Šport
22.30 Nevarna prijateljica, ameriški film o.20 Hunter 1.05 Čas v sliki 1.10 Ex libris
TV AVSTRIJA 2
14.15 Borzna poročila 14.30 Ah, odprite oči, opera 15.00 Poročila iz parlamenta 16.00 Moja najljubša pesem 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom
18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Magazin Alpe-Jadran
19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura
20.15 Le nozze di figaro, opera VVolf-
ganga Amadeusa Mozarta 23.50 Čas v sliki
23.55 Barrv Manilovv live on Broad-way 0.40 Čas v sliki 0.45 Ex libris
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.06 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski MerkurČek 4- EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
SLOVENIJA 1 SOVA BESEDE IN GLASBA
francosko-kanadski barvni film 1984; scenarij in režija: Elie Chouraqui; igrajo: Catherine De-neuve, Christopher Lambert in drugi
Margaux je očarljiva ženska, ki živi za svoj poklic: dela v agenciji za odkrivanje novih talentov. Njen mož je pisatelj, ki ne najde več navdiha, le redko pa najde stik z Margaux, ki je prezaposlena. Imata dva otroka. Odloči se, da bo vsaj začasno sam zaživel v Ameriki. Sprva obupana Marga-ux se loti novega podviga, pri tem pa spozna mlada pevca Je-remvja in Michaela, ki sta neraz-družljiva prijatelja. Prav Margaux jima omogoči prvi večji uspeh. Njun veseli odnos in skupni glasbeni interesi pa se začno krhati, ko se Jeremv usodno zaljubi v Margaux. Tudi ona sprva doživlja pravo strastno ljubezen, zdi se, da je končno zaživela sproščeno. Toda ambicija, otroci in ljubezen so za Margaux preveč, da bi vzdržala. Zato zapusti Jeremvja -toda kljub razočaranju Jeremv po tem najde navdih za pesem, ki ju bo skupaj z Michaelom peljala k novemu, največjemu uspehu.
RADIO TRIGLAV JESENICE
1, RADIO ŽIRI
16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa -
11.45 - Pričetek opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzroja. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II. Moja je lepša kot tvoja - Sobotno popoldne, čestitke - 19.00 - Zaključek -
Moped šov v Šenčurju
Društvo prijateljev mladine Šenčur vabi na zabavno prireditev Vrtiljak v soboto, 23. marca, ob 18. uri v domu kulture v Šenčurju. Zabavali vas bodo pevci, plesalci, glasbeniki in Moped šov.
KINO
23. marca
CENTER amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 17. in 19. uri prem. amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 21. uri STORŽIC amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 16. uri, amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodrama CMERA ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma JEKLENI OREL III. ob 21. uri DUPLICA prem. amer. sodne drame NEDOKAZANA KRIVDA ob 19. in 21. uri TRŽIČ franc. thrill. film NIKITA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. ALIBI ZA UMOR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. BREZ IZHODA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 18. uri, amer. zab. film TAM, KJER JE SRCE ob 18. in 20. uri BLED amer akcij film DRUŽINSKE SLIKE ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. gangstr. film DICK TRACY ob 20. uri
NOVO V KINU
8.30 Vremenska panorama 14.05 Leksikon umetnikov
TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA (Three Men and a little Ladv)
Režija: Emile Ardolino; igrajo: Tom Selleck, Ted Danson, Steve Gut-tenberg
Nadaljevanje enega največjih hitov zadnjih let Trije moški in zibelka, z igralci, ki so nas zabavali v prvem filmu.
Peter, Jack in Michael vzgajajo petletno Marv. Njena mati Silvia misli, da bi morala mala Marv živeti drugače, zato se hoče poročiti. Trem moškim ne preostane drugega, kot da preprečijo ta zakon, če hočejo še naprej skrbeti za malo Mary.
Premierska predstava bo v kinu Center v soboto, 23. marca, ob 21. uri, film pa bo na rednem sporedu še od 1. do 7. aprila.
J. PROGRAM TV SLOVENIJA
Z < rr h-co
tO T-
»■«
K t
C-
o
I—<
8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja. Živ žav 9.45 Mesečeva ura, ponovitev angleške nadaljevanke
10.15 V znamenju zvezd, ponovitev nemške dokumentarne serije
10.45 Muppet show: Senor VVences, ponovitev
11.10 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja
11.40 Obzorja duha
12.00 EP video strani
12.05 Nagrada Dannvja Kava (mednarodna otroška prireditev), 2. del
13.05 Križkraž, ponovitev 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Pot v Damask, kanadski film 18.30 Rišem sonce, oddaja za otroke 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Dolgo življenje zakoncev Kos,
drama TV Beograd 21.10 Zdravo
22.30 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 Sova
Kremplji in praske, ameriška
nanizanka
Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
9.17 Planica: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos 13.10 športno popoldne, vključitev 19.30 TV dnevnik
20.00 Skandinavija, angleška dokumentarna oddaja
20.50 Kdor si že tu, poglej, glasbena oddaja
21.30 Svetovni pokal v smučarskih
poletih, posnetek iz Planice 23.00 Športni pregled TV Sarajevo -23.45 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
8.45 8.50 9.00
11.00
12.00
13.10 13.15 14.05 1425 1720 18.45 19.10 19.30 20.00
21.05
22.00 2220 22.35 2320 020 120
Poročila TV koledar
Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke
Poreč: Evharistična slovesnost cvetne nedelje, prenos iz Ev-frazijeve bazilike Sadovi zemlje, kmetijska oddaja
Poročila
Daktari, ameriška nanizanka Družinski magazin Obzorje, nedeljsko popoldne Ranč prekletih, ameriški film Leteči medvedki, risana serija TV sreča TV dnevnik
Bogdan Pop Gorčev. Poštar,
drama TV Skopje
Nafta, angleška dokumentarna
serija
TV dnevnik TV razstava
Športni pregled TV Sarajevo
Glasbena oddaja
Yutel
Poročila
TV HRVATSKA 2
9.20 Planica: Svetovni pokaf v smučarskih skokih, prenos 13.10 Športno popoldne
Antvverpen:  SP v  atletiki -Cross Countrv, prenos Pokal Jugoslavije v rokoborbi, posnetek
DP v vaterpolu: Bečej - Jadran, prenos
Pred nogometno tekmo Severna Irska - Jugoslavija, reportaža
20.00 Sedma noč 20.05 3 + 3 + 1 = nedelja 20.40 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanke 21.40 Ugibanje gosta, nagradna igra 2220 Gost sedme noči 22.50 Skrita kamera 23.25 Srečanje z likovnim umetnikom in začetek nove avkcije 23.35 Čudežne ženske
0.00 Nočni klici
0.45 Rezultati avkcije
TV KOPER
16.00 18.00 19.00 19.20 19.25
20.00 21.30 22.00 22.10
Športne oddaje
»Tutti frutti«, glasbena oddaja
TV dnevnik
Videoagenda
Čarobna svetilka - otroški program
Človek pajek, risanka Zgodil se je čudež Globus, politična oddaja TV dnevnik Športna oddaja
TV AVSTRIJA 1
9.00 9.05 10.35 11.00 12.00
13.00 13.10 1325 13.35 14.00 14.05 15.35
16.00 16.10 17.00 18.00 1825 18.30
19.30 19.48 20.15
21.55 22.00 0.10
Čas v sliki
Teleskop: Mali zmaj Tednik
Tiskovna konferenca Hallo Austria, hallo Vienna, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku Čas v sliki Nekoč
Glasbena skrinja Pravica do ljubezni Čudežne minute Splash too, ameriški film Dogodivščine bremenskih mu-zikantov. Zaklad v jami Mini čas v sliki Daktari
X-large, oddaja za mlade Slika Avstrije Kristjan v času
Falcon Crest, Blaznost in resničnost Čas v sliki Šport
In violine so utihnile, 2., zadnji
del TV filma
Salom
II Trovatore, opera Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
9.05 Video strani 9.10 Dobro jutro
8.30 9.00 9.30 10.30 9.35 11.35 12.20 12.40 12.50 13.00
13.30 14.30 15.00
16.00 16.45 19.00
Vremenska panorama
Čas v sliki
Kultura za zajtrk
Mozartov koledar
Mozartove skladbe 1772 - 1774
Vodnjak tihega veselja
Sveta gora v Varallu, reportaža
1000 mojstrovin
Computeranimation
Dober dan, Koroška, oddaja za
koroške Slovence
Slike iz Avstrije
Uporabno, praznični običaji
Športno popoldne
SP v umetnostnem drsanju -
Revija, 2. del
Hokej, Avstrija - Japonska, iz Beljaka
Klub za seniorje Šport
Avstrija danes
19.30 Cas v sliki
19.48 Primer za tožilca 20.15 Fantom v Monte Carlu, britanski film 21.50 Čas v sliki
21.55 Kakršen oče, takšen sin, ameriška komedija 23.30 Hunter 0.15 Šport/čas v sliki
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
1. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - EPP - Al-petourovo turistično okence - kino -10.00 - Minute za šport in rekreacijo -10.15 - Tednik - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 -Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Pričetek, Ura za najmlajše, Slovenci v svetu, špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne 19.00 - Zaključek -
SLOVENIJA 1 17.05 POT V DAMASK
kanadski barvni film 1988; igrajo: Remv Girard, Pascale Bussiere, Jessica Baker, Markita Boies, Pauline Lapointe, Pierre Povvers Jean-Marie Couturier je preživel marsikatero izkušnjo v svoji hipi-jevski mladosti, zdaj pa je izvrsten, a prav nič ortodoksen podeželski župnik. Ker zna svoje »ovčice« potolažiti brez obsojanja grehov, ga kar naprej kličejo na pomoč; s svojo modrostjo in vedrino rešuje družinske probleme, v spovednici pa mora poslušati tudi o neizpolnjenih ljubezenskih sanjarjenjih. Čeprav ga zaradi svojevrstnega pojmovanja svojega poslanstva predstojniki pogosto grajajo, je Jean-Marie vendarle izvrsten du-šebrižnik, ki je v srcu predan pravi čisti veri.
Nekega dne pa sam pade v težko preizkušnjo: na vrat na nos se k njemu zatečeta hčerki njegove nekdanje ljubice, ki je zdaj v zaporu. Jean-Marie ravna po krščansko - ne le da ju sprejme, marveč jima tudi pomaga, saj ju le tako lahko obvaruje stranpoti, na katero je zašla njuna mati. Toda položaj je težak in postane celo nesprejemljiv za sedanjega župnika, ko izve, da je starejše dekle zapleteno v grdo afero in se mora odkupiti z veliko vsoto denarja. Za Jean-Mariea je to prava preizkušnja vere, tudi vesti, ko se mora odločiti, ali bo izvedel tvega posel, da reši dekle...
GLAS
KINO
24. marca
CENTER amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame CMERA ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij kom. NEVAREN POSEL ob 16. uri, amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film JEKLENI OREL II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. erot. drame HENRY IN JUNE ob 21. uri DUPLICA amer. akcij, kom. NEVAREN POSEL ob 10. uri, prem. amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 18. in 20. uri DOVJE amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 18. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film OREL SMRTI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. BREZ IZHODA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film TAM, KJER JE SRCE ob 18. uri, amer. zab. film NEWYORŠKE ZGODBE ob 20. uri BLED amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 18. uri, amer. gangstr. film DICK TRACY ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film DRUŽINSKE SLIKE ob 18. in 20. uri
CMERA (Crv Baby)
Za nekdanjega, kralja kiča Johna VVatersa je vse skupaj presenetljivo krotko, zabavno pa je še zmeraj, seveda če od filma Cry-Baby, ki naj bi bil parodija na najstniške rockerske filme petdesetih in šestdesetih, ne pričakujete preveč. Od parodije je ostalo bore malo, namesto tega je film stilizirana glasbena pravljica o najstnikih s »prave« in »napačne« strani mesta in o prepovedani in na vse možne načine oteženi ljubezni med predstavnikoma obeh strani. Veliko pojejo in plešejo, občasno malo jokajo in.se sploh zelo dobro zabavajo ob glasbi s konca petdesetih. Na koncu še vedno ostane nerazrešeno glavno vprašanje, namreč ali zna Johnny Deep, ki igra Cry-Baby VValkerja, igrati. Da je zelo dekorativen, ni dvoma, pri petju so ga sinhronizirali, pri igranju pa pokaže več kot samo brezizrazni obraz, ki ga nosi okrog v svoji domači nadaljevanki 21 Jump Street, ampak ne bistveno več.
\ P OTSTEPELiTEK
SPOREDI
ZS.maica 199 \
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV HRVATSKA 2
8.50 9.00 9.00
9.15 9.30
10.00 10.15 10.30 15.05 15.15 15.35 16.55 17.00 17.05 18.30 18.30 18.40 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05
22.30 22.50 23.40
1.00
Video strani TV mozaik
Zbis: S. Rozman: Oblaček Po-hajaček, oddaja za otroke Ciciban, dober dan: Lizika Slovenski ljudski plesi: Goriška, Beneška Slovenija in Rezija
Utrip
Zrcalo tedna TV mernik Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik
Mozaik, ponovitev - Zdravo
Spored za otroke in mlade
Radovedni Taček: Luč
Alf, ameriška nanizanka
Risanka
TVokno
TV dnevnik
Vreme
Figarova svatba, Tv priredba predstave Šentjakobskega gledališča
TV dnevnik, vreme Osmi dan Sova:
Avtoštopar, ameriška nanizanka
Kriminalna zgodba, ameriška
nanizanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Zelena ura
21.00 Sedma steza, športna oddaja 2125 Rezervirano za šanson: Rogaška '89
22.40 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke
10.00 Šolski program
10.00 Izza zelenih vrat
10.30 Bodite z nami
10.45 Iz vašega čtiva: Vladimir Vidrič
11.15 Familv album, tečaj ameriške angleščine
11.45 TV Leksikon: Iluminacija
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
15.40 Budnica za mrtvece, dokumentarna oddaja
16.30 Video strani
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine
17.30 Hrvaška danes
18.15 čas za pravljico, oddaja za otroke
18.45 Neubran   prometni orkester,
dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 Boljše življenje, humoristična
serija TV Beograd 20.50 Sedem dni v svetu, zunanja
politika 2120 TV Dnevnik 21.40 Energija in razvoj 22.25 Kinoteka Hollvvvooda: Spet te
ljubim, ameriški film 0.00 Yutel 0.40 Poročila
15.30 15.35
15.45
17.15
18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 20.10 20.15 21.15
21.50
22.45 23.10
Video strani Dober dan
Spregledali ste - poglejte Talent   za   umor, ponovitev ameriškega barvnega filma Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minutka Sreča,' nagradna igra Velikani, dokumentarna serija Orson in prijatelji, risana serija Zgodba za lahko noč Svet športa
Cosbv shovv, ameriška humoristična nanizanka Najljubši sin, ameriška nadaljevanka Poročila
Mož, imenovan orel, ameriška nadaljevanka
TV KOPER
16.00 18.00
18.30 18.45 19.00 19.20 1925
20.00
20.30 21.00 21.30 21.45
Športne oddaje
Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja
Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda
Čarobna svetilka - otroški program
Stanlio in Olio
Veliki glasbeniki: L. V. Beethoven
Ponedeljkov športni pregled Telerama šport TV dnevnik
6. krog - šport iz zamejstva
TV AVSTRIJA 1
9.00
9.30 10.00
10.30
1120 12.05
12.35 13.00 13.10
14.10 14.15 15.30 15.35 16.00 16.20 16.30 16.55 17.05
17.30 17.55 18.00 18.30 1922 19.30 20.00 20.15 21.08 21.15 22.05 22.15 23.45 0.30
čas v sliki
nato, Najhitrejša miš iz Mehike, risanke Avstrija v sliki
Srečanje z naravo, oddaja o živalih
Manekenka in vohljač, ponovitev
High Chaparral, serija
Primer za tožilca, ponovitev z
odmevi gledalcev
Tednik
Čas v sliki
Poročila iz parlamenta, ponovitev Nekoč
Plug in zvezde, ameriški film
Otroški program
Babar, risanka
Am, dam, des
Mini oder
Mini srečanje
Mini čas v sliki
Tako ali drugače, mladinska serija
Video uspešnice in kviz V 80 dneh okoli sveta Mi
Falcon Crest Znanje danes Čas v sliki, vreme šport
Šport v ponedeljek
Mojstri kuhajo
Peter Strohm
Pogledi s strani
Upor starcev, ameriški film
Hunter
Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Potovanje po Ekvadorju 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni, telenovela 18.30 VVurlitzer
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Kulturni dnevnik
20.15 Otrok sanj
21.00 Novo v kinu
21.08 Mojstri kuhajo
21.15 Šiling, gospodarski magazin
22.00 Čas v sliki
22.25 Zalivski tok, dokumentarna oddaja
23.10 Nočni studio 0.10 Čas v sliki
l, PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
l. RADIO Žffil
16.00 - Napoved programa - reklame
- obvestila - 17.00 - Vroča tema: Pogovor s psihologinjo o nadaljnjem šolanju - 17.20 - Zakajčkova mini šola
- 17.35 - Obisk pri naših šolarjih -18.00 - Da se bolje spoznamo med seboj   19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., pregled športnih dogodkov, Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, DOmače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, glasbena rubrika - klasična glasba - 19.00 - Zaključek
FILMNET
7.00 The greates Shovv on Earth; Charlton Heston, Bettv Hutton 9.00 A Fish called VVanda, komedija 11.15 Mon Oncle, komedija 13.15 VVho fra-med Roger Rabit?, igrano risani film 15.00 The Milagro Beanfield War 17.00 Cvrano de Bergerac, Prva filmska priredba klasičnega romana o dolgonosem pesniku iz 17. stoletja, ki za prijatelja piše ljubezenska pisma gospodični, ki jo sam ljubi 19.00 Mid-night Covvbov; John Voight, Dustin Hoffman 21.00 The Accused; Judie Foster, Kelly McGillis 23.00 Rain Man; Dustin Hoffman, Tom Cruise 2.00 Oscar Gala 1991, podelitev filmskih nagrad, prenos
SLOVENIJA 1 SOVA
KRIMINALNA ZGODBA
Poročnik Torello in njegov sodelavec VValter Clemmons sta si edina, da so novi partnerji Iris Marshall nevarni tipi, ki jim ne gre zaupati. Predvsem Marcus Št. John je človek, ki ne izbira sredstev, da bi si izboril svoj prostor pod soncem. Clemmens posvari Iris, a ga noče poslušati. Ravna se le po komisiji za igralnice in ta pravi, da so njeni partnerji čisti. Medtem nekdo poskuša ukrasti zaboj z vinom. Policija najde v njem 380.000 dolarjev. Zaboj je naslovljen na firmo, ki je že pred leti propadla. Preiskava pokaže, da je novi lastnik podjetja slepa družba, katere glavni delničar je St. Marcus.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.25 Formula 1, vrhunci VN Brazilije 9.45 Ljubljena vohunka, ameriški film 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.30 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo, serija 13.00 Obtožba, zadnji del serije 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, mehiška telenovela 15.38 Neto, gospodarstvo danes 15.50 Bojna ladja Galaktika, 1. del 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Stern-taler, nagradna igra 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 18.45 Poročila 19.15 A-team, FBI je vedno zraven 20.15 Mini Play Back, otroci imitirajo znane pop zvezde 20.15 Dark Night - smrt pride ponoči, ameriški triler 22.55 10 pred 11, Vojna z Irakom in njeno zgodovinsko ozadje 23.25 Priložnost za ljubezen, z Eriko Berger 0.05 M, moški magazin 0.40 Goli čelo, italijanska erotična komedija 1.30 Sin z otoka, ponovitev 2.20 Pregled programa 3.00 Oskarji 91, prenos podelitve iz Los Angelesa
EUROSPORT
6.00 Poslovne novice 6.30 Poročila 7.00 DJ Kat 8.30 Evrobika 9.00 SP v umetnostnem drsanju, 1. dan v Miinchnu 10.30 Motošport, VN Japonske, ponovitev 12.00 Motošport, VN Brazilije, ponovitev 14.00 Kolesarstvo, Milano - San Remo, ponovitev 15.00 Motorizem 16.00 Rodeo Show-dovvn, ponovitev 16.30 Nogomet 17.30 Najmočnejši moški na svetu, zgodovinsko merjenje moči v Angliji (3) 18.00 Motošport, Big VVheels 18.30 Hokej, ponovitve 19.30 Poročila 20.00 US-College-Basket-Ball 21.00 Boks, veliki dvoboji 22.00 Motorizem, VN Japonske 23.00 Konjeništvo, Dresura 0.00 Speedway na ledu, ponovitev 1.00 Poročila 1.30 Kriket
Samogovori
- Ima vaš prijatelj večkrat samogovore, kadar je sam?
- Res ne vem, gospod sodnik. Se nikoli nisem bil pri njem, kadar je bil sam.
Prepad med generacijami
Mladoletnica: "Rada bi vedela, od kod poznajo naše mame stvari, ki jih nam prepovedujejo!"
Z <
cc I-
C/)
< <
N
m -
OD -
1
s: —, Z
S
o 0
KINO
25. maraa / KONCERUSTI KOTIČEK
CENTER franc. barv. thrill. NI K/TA ob 16., 18 in 20. uri STORŽIĆ in ŽELE-ZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. zab. film NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 20. uri BLED amer. zab. film TAM, KJER JE SRCE ob 20. uri
<
J—
co
Os
u
o«
C/5
►J
C/3
tU C* O
o
Oven
Sicer si boste prizadevali slediti dobremu nasvetu, a boste že po prvih težavah vse skupaj pustili. Ali ne bi bilo bolje, ko bi imeli malo več potrpljenja in bi bili zadovoljni tudi z majhnim uspehom?
Bik
Če boste predolgo odlašali, vam bo nekdo hudo zameril, zato se raje odločite in si vzemite tisto, kar vam tako ali tako pw9xada. Ne pričakujte preveč od prehitro dane obljube, ampak poglejte vse skupaj malo bolj realno...
Dvojček
Ne poskušajte ustvarjati videza, da ste stanovitni, saj vam tako ali tako ne bo nihče nasedel. Je že tako, da je vaša preteklost vse prepolna kratkih avantur, ki so na žalost pustile tudi nekaj slabih posledic.
Rak
Opazili boste nekoga, ki ga sicer že dolgo poznate, a mu doslej niste posvečali večje pozornosti. Pazite se, saj utegne biti vse skupaj prav zapleteno in lahko na koncu potegnete krajši konec prav vi sami.
Lev
Prisrčno se boste nasmejali nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden le za vas in ne za vašo ljubezen. Priložnost, ki pa se vam bo s tem ponudila, pa le izkoristite, saj se zlepa ne bo več ponovila.
Devica
Nikar ne obešajte svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj vas bodo slišali celo v deveto vas. To pa utegne biti izredno b%zgodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenaglite.
Tehtnica
Trpeli boste zaradi neutemeljnega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v vašem življenju bo ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamislite nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje.
Škorpijon
Zaupali boste prijatelju in skupaj bosta vendarle našla izhod iz trenutne krize, ki vas preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled vam bosta odgnala črne misli.
Strelec
Tvegana napoved vam lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in vas ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj pa bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo.
Kozorog
Postavljeni boste pred odločitvijo, a vam nobena alternativa ne bo ustrezala. Še najbolje bo, da tvegate, saj lahko v najslabšem primeru ostanete tam, kjer se nahajate zdaj. V najboljšem primeru pa...
Vodnar
V srce vam bo prišel namig, to pa vas bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boste trezno mislili, ampak kar medleli od skoraj bolečega hrepenenja. To je lahko varljivo, saj se vam lahko kar prehitro zgodi, da boste razočarani...
Riba
Z ljubosumnostjo ne boste dosegli prav ničesar, pa čeprav vas bo nekdo prepričeval popolnoma nasprotno. Raje se prepustite trenutnemu utripu in si privoščite tisto, čemur ste se ponavadi izmikali. Uspelo vam bo!
V Ljubljani ponovno, dne 26. marca 1991 v SMG - Vlado Kres/in z gosti. Etno večer z Beltinško bando, tamburaši »Sukar« navzoči pa bodo tudi harmonikašice Zupan in Dare Valič. Vlado v svoji najboljši luči. Etno revival tudi na slovenskih tleh.
Ne ob 19.30 uri kot gospod Kreslin v SMG, ampak ob 20. uri v dvorani Slovana na Kodeljevem, isti dan. Organizator Škuc. Skupina Jane's Addiction. Škandalozna skupina iz ZDA, ki je s svojim trdim, ročno izdelanim rockom uspela postati ena izmed boljših debitantov lanskega leta.
Ne pozabimo pa koncerta velikana jazza Milesa Davisa, ki bo 30. marca 1991 ob 20.30 v sklopu 32. Jazz festivala v Cankarjevem domu. Pohitite z nakupom kart, kajti zanimanje je veliko.
Pa poglejmo še v Miinchen. Front 242 - 27. 3. Circus Crone -Belgijski pionirji Electronic Body Music (E BM). AC/DC - 9. 4. - brez besed - Money Talk's. Aprila pa še Pet Shop Boys, Bran-ford Marsalis in Rod Stevvart.
Pa veliko koncertnih užitkov. Z. Bavdek
VIP«
TRGOVINA
Reševa 14, Kranj -Primskovo
Gumbi, sukanec, zadrge, gobelini, podloga
0VERL0CK šivalni stroji že za 15.500,00 din
Prodaja in montaža stiskačev.
AVTOSOLAtS
Begunjska 10. KRANJ tel 26-245
TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV se prične v  ponedeljek 1 4 1991 Tečaj lahko obiskujete dopoldne ob 9. un. popoldne ob 17   uri ali celo v izmenah
PRVO POMOČ IN OBČINSKE TESTE
boste opravili v naši avto šoli. Dogovorili se bomo za
ZDRAVNIŠKI PREGLED.
ZA VSE INFORMACIJE
pokličite med 9. in 11. uro ali med 16. in 18. uro vsak dan po telefonu ali nas obiščite osebno.
AVTO ŠOLA BB VAŠA AVTO ŠOLA
VSE ZA VOZNIŠKI IZPIT NA ENEM MESTU
Če želite hitro in poceni do vozniškega izpita, če želite osvežiti znanje praktjčne vožnje NAS POKLIČITE
CELOTNA PONUDBA:
- od tečaja cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, zdravniškega pregleda, občinskih testov do izpita.
Praktična vožnja na novih vozilih RENAULT 5 in DAIHATSU CHARADE.
Ura vožnje samo 140 din. Prva ura brezplačna. Dijaki in študentje imajo poseben popust.
Informacije:
064/22-891 ali 064/27-481
DEL/VSKA UNIVERZA .TOMO   BREJC" KRANJ
Klara v ilegalo,
Če v zadnjem času v tej Jugoslaviji - kolikor jo je še in kolikor je sploh ni več - ne slišiš ali ne bereš drugega kot o vsakdanjih doneskih zveznih in vojaških organov in o odzivih republiških struktur. Saj! Če pri nas odstopi predsednik zveznega predsedstva, naj bi trepetalo pol Jugoslavije! A tiste pol Jugoslavije, ki naj bi poleglo od groze in strahu, v maniri demokratičnega zahoda le skomigne z rameni. Pa kaj? Odstop je povsem normalna stvar, če ne moreš več, če ne znaš ali si povožen.
Take igrice, ki smo jim priča sleherni dandanašnji dan, so le posledica nekih scenarijev, ki pa niso računali, da se demokratična zavest vsenaokrog neustavljivo prebuja. Lahko imaš okoli sebe briljantne pravnike, ki ti variantno izdelajo odstopni scenarij, a kaj pomaga, či se gluh za nasvete političnih svetovalcev! Potem pa padeš v tako godljo, da se moraš permanentno javljati po televiziji in ljubim svojim državljanom med vrsticami še kar naprej obujati srhljivi vojaški scenarij. Vojska pa je institucija, ki tako kot vsaka institucija krvavo potrebuje denar in zato ne bo tjavdan padla v uganke in zanke političnih elit.
Na domačem, slovenskem pragu, smo spet pometali: tokrat je ni skupil kakšen rdeč direktor, ampak smo se spet spravili na medije, ki niso lepo poročali. Poročati moraš namreč tako, da si všeč vladajoči koaliciji. Samo enemu se zameri, pa te bodo stisnili za vrat: hopla Cefizeljka, oddaj akreditiv! Pravilno! Naj se novinarska zmeneta že enkrat zavedajo, da živijo v demokraturi, v sistemu, ki je nekje med demokracijo in diktaturo. Še proslavljeni Vaclav Havel je pred časom malodane dal obesiti nekega češkega novinarja, ki si je upal napisati, kakšne ogromne količine hrane in pijače izginjajo na protokolarnih večerjah v rezidenci. »Poiščite mi tega pankrta,« je dal ukazati predsednik.
V tem lepem demokraturskem stilu, ki je odlika postkomu-nizmov vsenaokrog, bo bržkone šlo naprej in bodo tako druga za drugo padale take poročevalske glave, ki si domišljajo, da imajo možgane zato, da mislijo. Misli pa danes vse več novinarskih praskačev, tudi takih, ki jih niso izšolali rdečkarji, zato bo boj hud in krvav. Zna se tudi zgoditi - bog ne daj, da bi potegnili kakšne paralele z beograjsko televizijo - da bi javnost kakšno dobrohotno pozicijo dušebrižniškega lovca na ničvredne novinarske buče napak razumela in se nekritično postavila v bran medij-
ske 4.rwe. AcmoVLvavun -v v>van ^>T\v>o*otaLlm V.omY>\c\m \w
ta\m odsVre\. »\Jstav"\\.e R.ev\Ver\«. je xav\Vaxa\ StaUn.
Take in podobne YyubV.e sUcice novodobne Slovenije so nas popolnoma odvrnite od razprav, ki se jim podvržemo s pravo strastjo in nagonom. Kar nekako smo pozabiti, da imamo marca poleg uveljavljenih cerkvenih praznikov še dva praznika: 8. marec in materinski dan. Materinski dan prvič, 8. marec pa najbrž zadnjič, saj bi minuli dan žena kar nekako pozabili, če vsaj nekaj časopisnih hiš ne bi na prvi strani poslalo bralkam, ki praznujejo, svojo čestitko. Drugi - trgovine, tovarne, zasebniki - pa so sramežljivo in negotovo umolknili. Nič se ne ve, kaj si oblast misli, a ne da?
Sveta preproščina!
Kakorkoli mi je bil vedno dan žena odurno licemerje in odvratna ideološka propaganda o veličini in pogumu naših delovnih mamic in žena, se mi zdaj želodec obrača ob dekretih, ki so jih dobile trgovine, da ob 8. marcu ne smejo krasiti svojih izložb! Kršenduš, kdaj bo že enkrat konec ideologij vseh sort in kdaj se tu pod Alpami nameravamo obnašati civilizirano in v duhu evropskih tradicij?
Da Evropa ne obeležuje 8. marca? Seveda ga - s simpoziji in odmevnimi tribunami o socialnem in političnem položaju žensk v zahodnoevropskih deželah nadaljujejo s tradicijo mednarodnega dneva solidarnosti žensk, kakor je predlagala CIara Zetkin. Če pa smo ga pri nas spremenili v balkansko veselico in ga ideološko obarvali, je to naša sprevržena pamet.
Enako se lahko zgodi tudi materinskemu dnevu - kaj lahko zapade v kult materinstva in že bo zadišalo po nemških nacional-so-cialistih ali po treh K-ajih: Kinder - Kirsche - Kiiche...
Tako kot si CIara Zetkin niti v sanjah ni mogla misliti, kakšne ideološke predznake bodo komunistični režimi zrisali pred dan žena, tako si tudi Američanka Ann Jarvis Grafton, mati enajstih otrok ni mogla predstavljati, da bodo njen predlog za materinski dan kot spomin na žive in umrle matere izkoristili v Nemčiji in v Avstriji.
Na teh naših tleh seveda nimamo kakšnega Fiihrerjevega plana v tej smeri in bo materinski dan obeležen v družini, kot se mu tudi spodobi. Velika neumnost pa je, da se v razmerah, ko so ženske brez dela in na cesti, potihoma ukinja dan, ko bi opozorile na številne probleme. Evropa brez zadržkov obeležuje tako materinski dan kot dan žena. V Evropi sta CIara in Ann enakovredno spoštovani in cenjeni, pri nas pa v najboljši ideološki maniri: Klara hajd v ilegalo, Ančka pa na plan... • D. Sedej
Ančka na plan!
ČLOVEK, NE JEZI SE
Včeraj zjutraj, natanko ob četrti uri zjutraj, pa še minutko in štiriinpetdeset sekund čez, nas je večina prespala pričetek pomladi. Tako rekoč pravočasno, z ustrezno zeleno uverturo, zadnjimi krpicami snega nad tisoč metrov in sploh čisto po pravilih je torej nepreklicno izbruhnila pomlad '91. Za vse, ki vas že razganja pomladansko vrvenje, vesela novica: trajanje najlepšega letnega časa je letos izračunano na 92 dni in še 18 ur in za povrh še skoraj 17 minut. Dolgo bo in, upamo, lepa. Zanesljivo pa kar težka, pa ne zaradi pomladi same, temveč zaradi stvari ob njej in mimo nje.
Zgodilo se ni zatorej nič pretresljivega: jugoslovanski generalštab je sicer analiziral izredne razmere ob zaključku zime, vendar se je v dobro narodov in narodnosti odločil, da ne posreduje z oboroženimi silami. Tako nam je celo uspelo, da smo pomlad pričakali v miru in je zeleno zaradi naravnih zakonov, ne pa zaradi neumnih ukazov prenapetih vojaških ja-
strebov. Tako je vsaj za zdaj izključeno, da bi vas med nabiranjem regrata presenetil tank ali pa bi vam na avtobusni postaji, namesto nabito polne škatle, ustavil vojaški transporter. Vse to je navsezadnje možno v preostalih 91 pomladnih dneh, saj so gospodje generali po večdnevnem temeljitem razmisleku jasno dali vedeti, da so alfa in ornega jugo politike, vsi ostali organi pa so porinjeni v out.
Današnji petek naj bi nam minil v vedrem razpoloženju, kot se za uvod v prvi pomladanski vikend spodobi. Res bi bila škoda, če taka napoved ne bi vzdržala - vendar pa se nekam čudno plete vse na levo in desno okrog nas, zaradi česar so prognoze zelo tvegane. Ko tole prebirate in vse ni čisto tako, kot je še bilo v času pisanja rubrike »človek, ne jezi se« -potem vas lahko potolažim, da sem na vse skupaj ravno tako nemočno besen kot vi. Nujen spremljevalec pomladi je seveda tudi spomladanska utrujenost. Pomanjkanje vitaminov,
nenadna sprememba vremena, dodatne aktivnosti doma in pri sosedah - vse to povzroča pojave kronične utrujenosti. Pravzaprav bi glede na to, kako ponekod uradniki vse leto delujejo utrujeno in naveličano, lahko upravičeno pomislil, da se jih neugodni spomladanski pojavi držijo kar neprekinjeno. Ampak za vse oblike nemarnega odnosa do strank, stresanja nejevolje na vse strani, predolgih odmorov za malico in za kar tako - za vse to imamo zdaj nekaj časa prima izgovor v spomladanski utrujenosti. Če se vas bo lotil šef in vas priganjal k delu - opozorite ga na katastrofalne posledice prihoda pomladi. Morda bo zaleglo, velika verjetnost pa tudi je, da kronične težave zgrabijo še njega.
Življenje teče dalje, s spomladansko spodbudo v pozitivnem in negativnem hkrati. Lepota življenja je, gledano na daljši čas, če vanj ne sekajo nepredvideni tragični dogodki. Da jih le ne bi bilo, pa bo, kajneda?
AKlaMatOR
ZAKAJ NEKI SE UPOKOJENCI JEZIJO?
(Tudi) gorenjske upokojenke in še bolj upokojenci v zadnjih mesecih bentijo čez oblast. Sivi panterji se jezijo, ker so se morali obrisati pod nosom za prehitro obljubljen poračun. Poleg jutranje kavice jim dviga pritisk spremenjeni pokojninski zakon ter dodatno realno padanje pokojnin. K vsemu temu je v javnost pricurljala informacija, da so si v strokovni službi slovenske SPIZ povsem mirno izplačali letošnji regres za letni dopust v povprečju po 12.284,00 din na delavca te službe. Lahko bi si izplačali še več, so povedali najbolj pristojni v SPIZ, ker so si tako izračunali po obrazcu. Jeznim upokojencem blagohotno svetujemo, da si poiščejo partnerja za dopust v takih dobrih firmah, kot je strokovna služba SPIZ. ki imajo regres za letni dopust v višini skoraj dveh povprečnih plač.
z <
s
od
—
<
s
<
I— C/3
z
Zelenci vstopajo med s\udeiv\e
Brucovanje je vsakoletni obred, ki ga morajo doživeti in preživeti tisti, ki z velikimi upi sedejo v univerzitetne klopi. Starejši kolegi morajo seveda strokovno ugotoviti primernost (ne moralnopolitično) bruce v za študentsko življenje, ko pa je obred opravljen, sledi vsesplošen žur, ki se zaradi "objektivnih razlogov" ponavadi zavleče do jutranjega svita.
Bruci so odeti v zeleno barvo potrpežljivo čakali na preverjanje pri cesarju.
In kako naj bi bilo potem kaj drugače na brucovanju Kluba študentov Poljanske doline, ki se je letos zgodilo že dvajsetič. Bruce, napol (nestrankarsko) zelene študente so seveda estetsko opremili z zeleno barvo, potem pa so morali na preverjanje k
Za temperaturo je skrbela Plava trava zaborava, po domače Blue grass of forgiven.
presvetlemu cesarju, ki je ugotovil, da bruci ustrezajo študentskim standardom.
V dvorani Partizana v Gorenji vasi so na odru razgrajali kavboji znani po imenu Plava trava zaborava, ki so poskrbeli, da so marsikoga zasrbele pete. In seveda brucovanje ne bi bilo brucovanje, če študentje ne bi poskrbeli tudi za srečelov, za katerega so največ dobitkov prispevali zasebniki iz Poljanske doline.
Skratka, bilo je veselo kot tudi mora biti, saj bodo bruci in ostali študentje že čez nekaj tednov kmalu zaživeli v postnem času kar se tiče zabave, nikakor pa ne izpitov. # M. G., foto J. Cigler
NOVO V TRŽIŠKI GLASBI
Od Sedmine do DUME
Tržič, marca - Veno Dolenc, tržiški vsestranski umetnik, pesnik, slikar in glasbenik, nekdanji vodja ansambla Sedmina, je po premoru dveh let ob sebi zbral novo glasbeno druščino, ki koncertira uglasbljeno poezijo, v njihovi glasbi pa je najti elemente od šansona, latina, folka, srednjeveške balade do ročka in grškega sirtakija. Z nekaj manjšimi nastopi v Kranju in Ljubljani je DUMA svojo uradno pot nastopila s predstavitvijo 19. marca v vili Bistrica pri Sv. Juriju nad Tržičem.
taro in orglice, zraven pa še piše pesmi in jih komponira, KJarisa Jovanovič poje s svojim žametnim, globokim altom, Jože Gazvoda - Jodl igra na dvanajststrunsko kitaro, Lado Čanak, ki si je (ali pa so mu) nadel umetniško ime Jean-Pier-re Babatunde, pa mojstrsko obvladuje tolkala.
Medtem ko je Sedmina pretežno izhajala iz tradicije slovenske ljudske glasbe in šansona, prinaša DUMA v naše glasbeno življenje nove pesmi; nekaj najlepših Sedmininih je Veno prearanžiral, skomponiral je nekaj Prešernovih pesmi, kot Zapuščena, Nezakonska mati.
Pevcu in druge. Prešerna smo vajeni le v zborovskih priredbah, ob takole zapetem pa poslušalec doživlja Prešerna povsem drugače, s svojstveno intimo. Prekmurske ljudske pesmi pojeta s Klariso v dialektu, Veno pa je uglasbil tudi nekaj Menartovih pesmi in njegovih prevodov francoskega srednjeveškega pesnika Villona, ki prinaša s seboj nekakšno baladno vzdušje srednjega veka, v program pa je z nekaj prirejenimi grškimi pesmimi vpletel tudi grški melos. Skratka, na slovenskem glasbenem nebu se je pojavila nova skupina, ki glasbo posreduje malce drugače, bolj intimno, zato si njihovih koncertov človek ne more zamišljati v velikih dvoranah, pač pa v manjših prostorih, v atrijih starih hiš, cerkvah. Tako blizu duši in človeku je... • D. Dolenc
"Manufaktura za poezijo in glasbo" je drobno zapisano pod "firmo" DUMA, malce v posmeh današnjemu času, ki je ves v evforiji podjetništva in tu-
di "kdor se s petjem ukvarja", mora hoče ali noče v njegovo kolesje. DUMO sestavljajo akterji Veno Dolenc, ki je hkrati vodja, igra na šeststrunsko ki-
GLASBENO OGLEDALO Midnight Oil z dne 30. 5. 1990 Nevv York. Tega dne so v sodelovanju z Greenpea-ceom organizirali protestni koncert, pred glavno stavbo bencinskega giganta Exxon na 6. Aveniji na Manhattnu. Spontano, pred 10.000 pešci in brez prejšnje napovedi. Kvaliteta zvoka je sicer slaba, kot dokument upora pa je zabeleženo in sedaj dano v množično prodajo.
Skupina R. E. M. je posnela svojo »Grenn VVorld Tour«, ki se je končala novembra 1989. R. E. M. so zanimivi v tem trenutku, kajti pred kratkim so izdali tudi novo LP ploščo, ki zelo dobro kotira v ZDA.
Z. Bavdek
j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA j
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske 10.55 Angleščina - Follovv me 11.20 Sedma steza, ponovitev 11.45 Osmi dan, ponovitev 15.20 Video strani 15.30 TV mozaik: Angleščina 16.00 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev
18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Periskopov raček: Programski
jezik Logo (2. del) 18.25 Maja, kratki igrani film 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka
21.00 Novosti založb: Prelistajmo skupaj
21.05 Oto Pestner 1990, glasbena oddaja
22.15 TV dnevnik
22.40 Sova
Haggard, angleška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka
23.55 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 Naša pesem '90: Jacobus Gallus
19.30 TV dnevnik
20.00 Danes v skupščini
20.30 Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer: Povečava: Od Berlina do Los Angelesa, oddaja o filmu
23.05 Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Pripovedujemo  zgodbo: Pod goro
10.25 Vprašajte - odgovarjamo: Prostitucija
10.40 Mojstri glasbene delavnice: Klarinet
11.10 Vojna krajina na Hrvaškem: Od bitke pri Sisku do obleganja Dunaja
11.40 Zgodbe preteklosti: Vlak
12.00 Poročila
12.10 Video strani
1220 Satelitski program
15.15 J. S. Bach: Pasijon po Mateju,
3. del 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar
17.00 Šolski program: Pixel, računalniški magazin 17.30 Hrvaška danes 18.15 Mali svet, oddaja za otroke 18.45 Preteklost v sedanjosti 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 Deset zapovedi, poljski TV film 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja
22.40 TV dnevnik
23.00 Kinoklub Evropa: Ciklus filmov Jirija Menzla: Škrjančki na vrvici, češki film
0.30 Yutel
1.30 Poročila
TV HRVATSKA 2
14.20 Video strani
14.25 Dober dan
Spregledali ste - poglejte
14.35 Cosbv Shovv, ponovitev ameriške humoristične nanizanke
15.05 Svet športa, ponovitev
16.05 Najljubši sin, ponovitev ameriške nadaljevanke
17.00 Dober dan
17.05 Otroški program
18.00 Podelitev oskarjev, posnetek
19.30 Glasbeni vsakdan
20.00 Orson in prijatelji
20.10 Zgodba za lahko noč
20.20 Na zdravje: Cheers, ameriška humoristična nanizanka
20.50 Petdeset plus
21.55 Najljubši sin, ameriška nadaljevanka
22.50 Poročila
23.15 Max Headroom, ameriška nanizanka
TV KOPER
16.00 16.30 17.30
19.00 19.20 19.25
20.00 21.30 22.20 22.25 22.35
Športne oddaje
6. krog - šport iz zamejstva
Skupni program z II. mrežo TV
Slovenije
TV dnevnik
Videoagenda
Čarobna svetilka - otroški program
Človek pajek, risanka Obupane ženske Leteči zdravniki, TV film Žrebanje lota TV dnevnik Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki
nato, Pravica do ljubezni 9.30 Disputationes 10-30 Denarna past, ponovitev ameriške komedije 11.55 Komična opera 12.05 Šport ob ponedeljkih, ponovitev
13.00 čas v sliki
13.10 Živalski svet na Kitajskem
13.20 Romeo in Julija, britanski film
15.30 Otroški program
15.35 Tudi hec mora biti
16.00 Am, dam, des
16.30 Mini atelje
16.55 Mini čas v sliki
17.KS Tako ali drugače
17.30 Mini reportaža
17.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka
18.00 Mi
18.30 Falcon Crest 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport
20.15 Čudeži puščave: Druga Arabija
21.07 Dallas
21.50 Pogledi s strani
22.20 Sonce vzhaja in zahaja, 1. del
ameriškega filma 23.30 Hunter 0.15 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 16.45 Bogovi, grobovi in problemi,
dokumentarna oddaja 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki
19.35 Vreme
20.00 Kultura
20.15 Spet shovv
21.07 Reportaža iz inozemstva
22.00 Čas v sliki
22.25 Oskar 1991, posnetek podelitve
Oskarjev 0.05 Čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
1, RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved progra-
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, vmes čestitke in obvestila - 19.00 - Zaključek
FILMNET
9.00 Un Homme et une Femme, klasična melodrama 8.45 A Star is born 10.45 The Empire strikes back 12.45 Return of Jedi 15.00 Round Midnight, glasbeni film 17.15 The right Stuff 20.30 Superman 23.00 Ran 2.00 Plato-on 4.00 Mephisto
RTL PLUS
7.00 Halo Evropa, jutranji program 9.15 Spet ti. Idealna ženska z napakami 9.40 Srečo moraš imeti, nemški glasbeni film 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Holmes in Yoyo,
SLOVENIJA 1 20.05 VČERAJŠNJE SANJE
Matthevv se na avtoštop pripelje za materjo in očetom. Od očeta zahteva, da jih pusti pri miru, saj so srečni brez njega. Don je zdaj njegov in Katin oče. Ni mesta za nikogar drugega. Oče je vedno imel vse, kar si je želel, le njih ni maral. Spravili so ga v zelo slabo voljo, zato jo je pobrisal. Zdaj je velika živina. Mar mu to ni dovolj? Ne, z materjo se imata še vedno rada, mu odgovori Martin, in želi si, da bi bila spet skupaj. S kakšno pravico govori o tem, Diane očita Martinu. Stopil je spet v njuno življenje, kot da vseh teh let ni bilo. Ne, Martin je imel priložnost. Izbral je. Zdaj naj živi s tem, tako kot živi ona.
zadnji del serije 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.10 Springfieldova zgodba, serija 14.55 Divja Roza, mehiška telenovela 15.38 Neto 15.50 Mini Plavback Shovv, Otroci imitirajo pop zvezde 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider, serija 20.15 Solo za dva, ameriški film 21.50 Eksplozivno, magazin 22.45 Zakon v Los Angelesu, serija 23.40 Poročila 23.50 Noč Legvana, ameriški film 1.50 Aerobika
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat 8.30 Evrobika 9.00 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci 10.30 Motošport, ponovitev 12.00 Motošport, VN Japonske, ponovitev 13.00 Golf, Australian Masters 15.00 Speedvvav na ledu, ponovitev 16.00 Rodeo Shovvdovvn, ponovitev 16.30 Košarka, evropski pokal 17.30 Najmočnejši možje na svetu, zgodovinsko merjenje moči v Angliji 18.00 Nogomet, Španska liga 18.30 Lahka atletika, SP paraplegikov 19.30 Poročila 20.00 Kolesarstvo, dirka za svetovni pokal: Milano - San Remo 21.00 Rokoborba 22.00 Motošport, nemško državno prvenstvo v rallvju 22.30 Košarka, Evropski pokal pokalnih prvakov, finale v Ženevi 0.00 Kolesarstvo; SP paraplegikov v Gletnu, ponovitev 1.00 Poročila 1.30 Kriket, Zahodnoindijski otoki - Avstralija
John Davison Rockefeller (1839 - 1937), ameriški industria-lec, kije ustanovil petrolejski trust in bil eden najbogatejših ljudi sveta, si je nekoč izposodil od tajnika deset centov za avtobus.
»Spomnite me, da vam jih vrnem,« je rekel.
»Ni vredno besed, gospod Rockefeller,« je odgovoril tajnik.
»Kaj!« je vzkliknil Rockefeller. »Saj to so dveletne obresti od enega dolarja!«
Tantra duhovnost in seks
Jeseniško društvo mejnih ved prireja v torek, 26vmar-ca, ob 18. uri v prostorih društva v gasilskem domu ŽJ na Jesenicah, C. železarjev 35, zanimivo predavanje Tantra duhovnost in seks. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo po knjigi indijskega duhovnika in mistika R. Oshoja vodil Danilo Celan iz Ljubljane. Celan je tudi prevedel Os-hojevo knjigo, ki jo boste lahko kupili na predavanju.
Predsednik jeseniškega društva mejnih ved še sporoča vsem, ki jih zanimata radiestezija in bioterapija, da opravlja storitve vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure na svojem domu na Jesenicah, C. revolucije 9, I. vhod, 4. nadstropje.
<
ON ©v
< <
as w
O
t—i
C/D
>—j
C*
O O
Z
< rr h-
OD
i
<
u
<
p
u a.
/ <
'J
/)
—1
z [ti S
C
CENTER amer. drama AVALON ob 15.45,18. in 20.15 uri STORŽAČ amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. trhrit. N1KITA ob 18. uri, amer. erot. drama HENRY IN JUNE ob 20. uri CERKLJE amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 18. uri ŠKOFJA LOKA amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. zab. film TAM, KJER JE SRCE ob 20. uri
Z Glasom na testni vožnji
Strah je hitro minil
V naši nagradni avtomobilski uganki smo pred dvema tednoma izžrebali Ireno Rogina iz Hrastja pri Kranju. Prejšnji četrtek smo se skupaj odpeljali na testno vožnjo, na kateri smo preizkusili avto ford fiesta 1.1 Ci.
Naši nagrajenki Ireni Rogina smo podrobno predstavili vozilo ford fiesta 1.1 Ci, testni zapis pa si boste lahko prebrali v eni prihodnjih številk.
Naši nagrajenki, ki je pred kratkim opravila vozniški izpit, smo avto najprej podrobno predstavili, čeprav se, kot je priznala, ne spozna kaj dosti na motorje in mehaniko. Bolj sta ji bili všeč celotna podoba in notranjost avtomobila, kajti fiesta je na pogled zelo lep avto. Na testno vožnjo smo se odpeljali proti Preddvoru. Vsako testno vožnjo skušamo zastaviti tako, da preizkusimo vse lastnosti posameznega avtomobila in vas seznanimo z našimi izkušnjami, tako da veste, kaj lahko od določenega avtomobila pričakujete. Tudi tokrat smo vozili precej hitro, z ostrimi pospeški, ostrim zaviranjem in podobnimi manevri, ki jih tudi sicer izvajamo na testnih vožnjah. Na ovinkih nam je zadnji del vozila nekoliko zanašalo, kar je pri naši nagrajenki povzročilo nekaj strahu. Ko smo jo po vrnitvi vprašali, kako se je počutila na testni vožnji, je dejala, da jo je bilo malce strah samo na začetku, potem pa se je navadila. Veseli pa smo bili, da je bila z našo nagrado zadovoljna. • M. G., foto J. Cigler
MESARIJA KALAN
vam nudi za e=i i—i k:czz> i\j cz> r>j
domače šunke 4 - 5 kg 10O din/kg suhi vrat b. k. 125 din/kg
ter vse vrste suhega mesa in mesnih izdelkov od 10 do 15 % ceneje.
Vesele velikonočne praznike vam želi Mesarija FRANC KALAN,
Mini Fest v kinu Center5«
Kranj, 20. marca - V kranjskem kinu Center bo v torek, 26. marca, na sporedu prvi iz niza filmov, prikazanih na letošnjem beograjskem Festu. Gre za izbor šestih ameriških in enega domačega dela, film Marjana Cigliča Ječarji, ki bo prav v Kranju doživel svečano premiero.
V Kino podjetju so za ogled vseh sedmih filmov pripravili abonmajske vstopnice po ugodni ceni 180 dinarjev, medtem ko cena za ogled posamezne predstave znaša 35 dinarjev. Na sporedu bodo naslednji filmi:
26. 3. ob 15.45, 18. in 20.15 uri AVALON, amer. drama
Režija: Barrv Levinson (Rain Man)
Igrajo: Armin Mueller-Stahl, Elisabeth Perkins, Leo Fuchs
Film, poln topline, se odlikuje po izvrstni glasbi Randvja Nevvmana in
kameri Allena Daviauja.
Nominacija za 4 OSKARJE!
27. 3. ob 16., 18. in 20. uri
RAZGLEDNICE IZ PEKLA (POSTCARDS FROM THE EDGE), amer. film Režija: Mike Nichols
Igrajo: Mervl Streep, Shierlev MacLaine, Dennis Quaid, Gene Hackman, Richard Drevfuss
Film posnet po avtobiografski knjigi igralke Carrie Fisher pripoveduje o kokainu vdani igralki in njeni zapiti materi.
30. 3. ob 21. uri
ROSENCRANTZ IN GUILDENSTERN STA MRTVA, amer. kom. drama Režija: Tom Stoppard
Igrajo: Garv Oldman, Tim Roth, Richard Drevfuss Tom Stoppard je vzel za svoj film dva lika iz Schakespearovega Hamleta in ju postavil v dramski komični zaplet. Dobitnik ZLATEGA LEVA na Beneškem festivalu!
31. 3. ob 21. uri
DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO (LONGTIME COMPANION)
amer. film (o aidsu) Režija: Norman Rene
Igrajo: Bruce Davison, Campbell Scott, Stephen Caffrev Pretresljiva podoba razočaranj, hrabrosti in upornosti tistih, ki se srečujejo in zoperstavljajo o neozdravljivi bolezni.
1. 4. ob 18. in 20. uri
VROČE MESTO (HOT SPOT), amer. erot. drama Režija: Dennis Hopper
Igrajo: Don Johnson, Virginia Madsen, Jennifer Connellv
Zgodba o mladeniču sumljive preteklosti, ki v malem teksaškem mestu
doživlja ljubezenske in druge peripetije.
2. 4. ob 18. in 20. uri
TAM, KJER JE SRCE (VVHERE THE HEART IS), amer kom Režija: John Boorman
Igrajo: Dabnev Coleman, Uma Thurman, Christopher Plummer Groteskna komedija o tiranskem poslovnežu, ki obuboža in se med siromaki brooklvnskih ulic uči lekcij o preživetju. 6. 4. ob 21. uri
ZAKUUČEK MINI FESTOVSKE REVIJE S SVEČANO PREMIERO SLOVENSKEGA FILMA JEČARJI režiserja Marjana Cigliča
Najnovejši film iz letošnje slovenske produkcije kranjskega režiserja je znanstveno fantastični film, ki govori o posebni loži starcev, ki si prizadevajo ohraniti večno mladost in z nasiljem obvladujejo življenje.
rrrr
w
...................
PRODAJA AVTOMOBILOV
ASTA
D.O.O. ŠKOFJA LOKA
tel: 064/6315TI
fax: 064/6315TI
PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV
• posredovanje pri prodaji in nakupu avtomobilov
• ocenitev avtomobilov
del. čas: od 8.-13. ure in 15.30 -19. ure.
sobota: od 8. do 12. ure «1, 064/631-511
/ i. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živiav
9.50 Figarova svatba, TV priredba predstave šentjakobskega gledališča
12.10 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik
17.05 TV Mozaik: Slovenija: Poletje,
dokumentarna oddaja 17.35 Spored za otroke in mlade 17.35 Risanke
17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja
19.00 Risanka
19.15 TV okno
19.20 Dobro je vedeti
19.30 TV Dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Film tedna: Obramba oblasti,
angleški film 21.40 Mali koncert: Gloria v kamnu 21.45 TV dnevnik 22.10 Videogodba 22.55 Sova
Alf, ameriška nanizanka
Kriminalna zgodba, ameriška
nanizanka
V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija 0.40 Video strani
22.45 TV dnevnik 23.05 Znanstveni forum
0.35 Yutel
1.35 Poročila
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00
16.40 17.10
19.00
19.00 19.15 19.30 20.00 20.30
21.45 22.30
23.25
Satelitski programi - poskusni
prenosi
Alpe Jadran
Beograd: kvalifikacijska tekma za EP v nogometu '92: Jugoslavija - Severna Irska, prenos TV Slovenija 2 - Studio Maribor
Poslovna borza TV ruleta TV dnevnik Danes v skupščini Mednarodno delavsko gibanje: Ko pride čas, ko sine dan..., zadnji del dokumentarne oddaje
Svet poroča
Satelitski programi - poskusni prenosi
Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.20 Poročila 9.25 TV Koledar
9.35 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Zakaj, zakaj? 10.25 Pixel, računalniški magazin 11.00 Mednarodni simpozij o diabetiki
13.30 Poročila
13.40 Video strani
13.50 Satelitski program
15.00 Okno: V Nashvillu, zabavno-
glasbena oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar
17.00 Naši likovni umetniki: Peter Salopek
17.30 Hrvaška danes
18.15 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke
18.40 Risanka
18.45 Usode, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 Moderni časi, oddaja o filmu 20.30 Besede in glasba, francosko kanadski film
TV HRVATSKA 2
15.40 Video strani
15.45 Dober dan
Spregledali ste - poglejte
15.55 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke
16.25 Najljubši sin, ameriška humoristična nanizanka
17.15 Nogomet: Kvalifikacije za EP: Jugoslavija - Irska, prenos
19.00 Polfinale za pokal Jugoslavije v vaterpolu: Jadran Koteks -Mladost
20.20 Dober večer
20.30 Top Cup HTV
21.45 Humoristična serija
22.20 Najljubši sin, ameriška nadaljevanka
23.20 Poročila
23.40 Koncert iz Foruma
TV KOPER
16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25
20.30 21.00
21.30 22.20 22.30
Športne oddaje
Program v slovenskem jeziku
Odprta meja
TV dnevnik
Videoagenda
Čarobna svetilka - otroški program
Leo, kralj džungle, risanka Gianni in Pionotto, risanka Telefilm
Klic globine, dokumentarna oddaja
Leteči zdravniki, TV film TV dnevnik Športna rubrika
TV AVSTRIJA
9.00 Čas v sliki in
Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Disputationes 10.30 Fantom v Monte Carlu, ponovitev
12.00 Komična opera
12.10 Reportaža iz tujine, ponovitev
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi
13.40 Živalski svet na Kitajskem 13.50 Charlv, ameriški film 15.30 Otroški program 15.35 DuckTales
16.00 Leteča gosenica Roži, lutkovna igrica
16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Tako ali drugače 17.30 Mini klub
17.55 V 80 dneh okoli sveta, risanka 18.00 Mi
18.30 Falcon Crest - nato. Kdo nudi več?
19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Črna ovca, nemški film 21.45 Pogledi s strani 21.55 Kadar gondule žalujejo, britanski film 23.40 Čas v sliki
23.45 Velika ukana, francoski film
1.1 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vreme - panorama 18.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 1. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kulturni dnevnik
20.75 Vsakdanja smrt, 1. del TV filma 21.45 Johann Sebastian Bach, koncert
22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini
23.30 Odgovor na Auschvvitz, iz življenja židovskih sirot 0.15 Čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., DOmače novice I, Kupim - prodam, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi - 19.00 - Zaključek
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Za ljubitelje narod-no-zabavne glasbe - gost "v živo" -18.00 - Vedno lepe operne melodije -19.00 - Odpoved programa
FILMNET
7.00 Bullit; Steve McOueen 9.00 Soul Man; Thomas C. Hovvell 11.00 The Eagle; Rudolph Valentino 13.00 For Keeps; Mollv Ringvvald 15.00 Tov Soidiers; Jason Miller, Cleav Little, Terri Garber 17.00 Dominick and Eu-gene; Rav Liotta 19.00 Breaking Po-int; Joanna Pacula, Corin Bernsen 19.40 Pregled programa 20.00 Nightli-fe, komedija. Ben Cross, Mvriam D'Abo 23.00 Playboy late night 13, Part 1 23.30 Fashion Girls, erotični film 1.15 Mogliamente, drama; Mar-cello Mastroianni, Laura Antonelli 3.00 VVithnall and I, komedija; Bruce Robinson 5.00 The Trip; Peter Fonda, Denis Hopper, Bruce Dern
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program; Spet ti, Darilo za rojstni dan 9.30 K6-nigsmark, francosko italijanska grozljivka 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo, serija 13.00 Hart in hart, zadnji del serije 13.20 Kalifornijski
SLOVENIJA I 20.05 OBRAMBA OBLASTI
angleški barvni film 1985; igrajo: Garriel Bvrne, Greta Scacchi, Denholm Elliott, lan Bannev, Ful-ton McKay, Bili Paterson »Politični« dodatek katerikoli zgodbi je vedno sporen; avtorji namreč drezajo v prepovedana področja, ki jih obvladuje sintagma »top secret« - strogo zaupno. Z njo ščitijo države - vse po vrsti - zahodne in vzhodne, severne in južne, oblastne ambicije močnih posameznikov in njihove spodrsljaje, ki naj bi bili očem javnosti skriti. Politični thriller je torej že v osnovi tvegana zvrst, ki utegne avtorjem povzročati težave. Ni naključje, da so v tej zvrsti razen »agentov« v ospredju prav novinarji, tisti pogumni in nepopustljivi iskalci resnice, ki v imenu neodtujljive pravice javnosti do obveščenosti in popolne informacije velikokrat tvegajo kariero in življenje. Le malo jih je, ki iz tega boja pridejo koz zmagovalci, celo v najbolj demokratičnih družbah. Film Obramba oblasti nam predstavlja dva novinarja. Starejši - v sijajni interpretaciji Denhol-ma Alliotta - je že utrujen bojevnik, ki tone v alkoholizmu sredi morja kompromisov, šikaniranja in političnega oportunizma, mlajši pa hoče priti zapleteni resnici do dna. Tudi smrt starejšega kolega ga ne ustavi...
klan, serija 14.10 Springfieldova zgodba, serija 14.55 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Chips, Oderuh 16.40 Tvegano 17.05 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolartjev, serija 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača. Ljubezen iz preteklosti 20.15 Gottschalk, shovv 21.15 Narodnozabavni napevi 22.10 TV Stern 22.50 Primerij dr. VVestphall 23.45 Poročila 23.55 Borba proti mafiji 0.40 Equalizer, serija 1.25 Primarij dr. VVestphal, ponovitev
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 SP v drsanju, 3. dan, ponovitev 10.30 Namizni tenis, US Open, ponovitev 11.30 Evrobika 12.00 Konjeništvo 13.00 Golf, Australian Masters 15.00 Košarka, Evropski pokal pokalnih prvakov, ponovitev 16.30 US-College-Basket-Ball, ponovitev 17.30 SP v artistiki 18.00 Motošport, nemško državno prvenstvo v rallvju 18.30 Transvvorld šport 19.30 Poročila 20.00 Smučarski poleti, Planica, ponovitev 21.00 Ford Ski Report 22.00 Boks, ponovitev 0.00 Kolesarstvo, ponovitev 1.00 Poročila 1.30 Kriket
FILM Kdor si še ni uspel ogledati francoskega filma leta režiserja Jeana Paula Rappeneuja, naj to stori jutri, 23. 3., ali v nedeljo, 24. 3. Predstavi sta v Cankarjevem domjob 20. uri. Seveda, govor je o filmu Cvrano de Bergerac. Re-make, vendar na svež pristop in z veliko prostora za glavnega igralca Gerarda Depardieuja.
V teku pa je tudi (od 20. do 26. 3.) retrospektiva Akija Kaurismakija. Finski režiser se nam predstavlja s petimi filmi. Tako je danes, 22. 3., na sporedu v Cankarjevem domu film Sence v raju; 25. 3. Poslovni Hamlet in 26. 3. Dekle iz tovarne vžigalic. Pričetek vseh filmov je ob 20. uri.
Kot zaključek, ali kot pika na i, bi ustrezal odličen film Leningrajski kavboji. V zvezi s tem filmom pa se skriva majhno presenečenje.
Z. Bavdek
< f£ t—
C/D
uri
< u os <
iS
0-
<
—S
•—>
2.1. marca
CENTER amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR franc. thrill. NIKITA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri RADOVUICA amer. zab. film NAJBOU NORI BOŽIČ ob 20. uri BLED Ni predstave!
GLASBENA SREDA NA RADIU ŽIRI
POGOVOR Z MELOSI V ŽIVO
Ansambel Melos iz Ljubljane
je bil pred leti popularen po zabavnem hitu Poletja ni več, s katerim je sodeloval na Pop delavnici. Potem pa so se po številnih nastopanjih in sodelovanjih na festivalih Melodije morja in sonca, spomnimo se skladbe Nori ritem, v tem stilu izraziti "diskači" preusmerili v narodno-zabavno zvrst glasbe. Le take namreč z repertoarjem zadovoljujejo tudi zahtevno nemško govorno področje. Z večjim spektrom glasbe, kjer pa je za tujino temeljna domaČa "oberkrainerska" (narodno-zabavna) glasba, tako uresničujejo poslanstvo svojega imena MELOS... Plod nove opredelitve pa je izid nove kasete z naslovom ABRAHAM, katere sponzor je NIL - Trgovsko ko-operacijsko podjetje z usnjenimi in končnimi izdelki, izvoz -
uvoz, Nina Ledererja iz Ljubljane. Mladi baritonist ansambla bratov Avsenik Igor Podpečan
se je uspešno lotil komponira-nja narodnozabavne glasbe in za Melosovo kaseto prispeval kar enajst melodij, vse pa je tudi aranžiral, v celotnem projektu pa je tudi producent. Skladbo Naj muzika živi, ki smo jo slišali v nedeljskem Videome-hu (ponovljen pa bo danes, v petek, 22. marca, ob 19. uri na drugem programu TV Slovenija) pa je napisal Melosov vodja in harmonikar Franci Metelko. Besedila so napisali Ivan Sivec, Nande Razboršek in Brigita Ko-be, izdelek pa je založila Založba kaset in plošč RTV Slovenija...
Naj bo dovolj podatkov o novi domači produkciji, več o ansamblu MELOS in novih vi-žah z zvokovno predstavitvijo, pa boste lahko zvedeli, v sredo, 27. marca, med 17.30 in 19. uro na valovih Radia Žiri - UKV 98,2 MHz (za Žiri in Poljansko dolino), na 91,2 MHz (za Škof-jo Loko in širšo Gorenjsko) ter na 96,4 MHz (za Selško dolino). Gostje oddaje V ritmu valčka in polke bodo trije člani ansambla Melos: pevka Vida Sel-šek, klarinetist Lojze Lopič in baritonist Samo Udovč, morda pa še kdo. Po telefonski številki 691-214 se boste z njimi lahko pogovorili neposredno z vključitvijo v oddajo in predlagali izbor glasbe.
Drago Papler
VESELO V YJ^M1^K m
Tretja prireditev Veselo v Kamnik '91 je izzvenela po gasilsko, pravi ljudski praznik z glasbo pa so potrdili po triurnem koncertnem delu še z veselim plesnim delom. Med devetimi na-rodnozabavnimi ansambli smo jih pet videli ponovno po 7. prireditvi Pod mengeško marelo, kar potrjuje, da člani teh sestav delujejo tako v mengeški, kot kamniški godbi, ki imata rdečo nit povezave obeh prireditev. Prvič smo na kamniški prireditvi videli ansambel Na sončni strani Alp, ki se sicer že spogleduje s tujino, debitiral pa je tudi ansambel Borisa Razpotnika, ki je za Helidon pred kratkim naredil prve posnetke. Z nastopom je mladi Jasmin dokazal, da prihaja njegov čas, ansambel Nagelj se kot v podaljšku imena »izpod kamniških planin« nakazuje, usmerja z drugim projektom v planinsko tematiko. Ansambel Stopar pa mladostno usmeritev nadaljuje bolj zrelo po prihodu od vojakov. Ansambel Lipa se trudi nadaljevati specifičen zven, ansambel Krt (na sliki), ki tvori tudi jedro Gasilske godbe Kamniške Bistrice s pravimi muzejskimi instrumenti, pa je nastopil v dveh vlogah ob igranju v čudni godbi, tudi s svojimi narodnozabavnimi vižami. Mimogrede, videli smo jih tudi v novi oddaji domačih ansamblov Televizije Slovenija, minulo nedeljo, za kasetama. Pesmi zvestobe in Pesmi najdaljše noči pa pripravljajo gradivo za novo snemanje. Ansambel Poljanšek, ki je praznoval 20-Ietnico in izdal prvo kaseto v Tuhinjsko dolino, je dokazal, da ima največ pristašev v kamniškem koncu. Tudi ansambel Marela je dokazal svojo priljubljenost in blestel z najnovejšimi vižami s kasete Aljažu v spomin, kot kaže pa je bil to poslednji nastop vodje in trobentarja Franca Kompareta s to zasedbo. Nastopila sta še plesalca plesne šole Urška, trio citer, humorista Franc Pestotnik - Podokničar in Ivica Oštir ter povezovalca Mojca Blažej - Cirej in Tone Ftičar. Ves program pa je na glasben način povezoval Pihalni orkester Solidarnost Kamnik, pod vodstvom Francija Lipičnika. Zanimiv je bil tematski pristop gasilstva skozi vso prireditev, slišali smo kar nekaj praizvedb novih viž. Sveža je izvenela kamniška prireditev s podnaslovom Gasilske storije, pod scenarijsko zamislijo Franca Pestotnika in Toneta Ftičarja. Drugo leto bodo Šoferske storije na 4. prireditvi Veselo v Kamnik '92.
Drago Papler
NATEČAJ ZA ŠTEVERJANSKI FESTIVAL
Do 31. maja se lahko prijavijo na 21. festival domače zabavne glasbe Števerjan 91, ansambli, ki bi radi nastopili na tem zamenjskem festivalu 6. in 7. julija. Prijave s podatki o skupini, besedilom in notnim gradivom izvirne skladbe naj zainteresirani ansambli pošljejo na naslov organizatorja Kulturno-prosvetno društvo Frančišek B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan, Italija. Informacije o podrobnostih posreduje tajnica društva Franka Padovan, tel.: 536-074, vsak dan od 8. do 17. ure.
D. Papler
Drevesnica in cvetličarna PINO
Stražišče Križnarjeva pot 4, tel. 11-600
SADIKE
IN STROKOVNE STORITVE
Si želite več urejenega zelenja in cvetja!
Smo specializirano podjetje, ki se ukvarja s:
- projektiranjem zunanje ureditve,
- dekoriranjem notranjih prostorov,
- vzgojo in prodajo grmovnic, drevja in cvetočih enoletnic.
Naše cene so konkurenčne.
Kvaliteta je zajamčena.
Preberite - odločite se - pokličite nas.
j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Alpe Jadran
9.55 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 15.20 Video strani
15.30 TV Mozaik. Alpe Jadran, ponovitev
16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik
17.05 Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 17.55 Koko - smučarski prvak 18,05 Moj kolaček 18.15 Že veste?
18.30 Spored za otroke in mlade, Zbis: štirideset zelenih slonov
18.50 Novosti založb: Od obzorja do obzorja: Pesniške zbirke
19.00 Risanka
19.15 TV okno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Danes v skupščini
20.40 Simenon, TV nanizanka
21.35 Tednik
22.40 TV dnevnik
23.00 Sova
Ti in jaz, angleška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 0.15 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik
19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija - Norveška, prenos
22.15 PEP v košarki (m): POP 84 - Li-moges 2. polčas, posnetek iz Splita
23.00 Svet na zaslonu
23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi
0.05 Yutel,   eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Jelenko, TV nadaljevanka za otroke
10.00 Šolski program
10.00 Bodite z nami
10.05 Pesmi in zgodbe za vas: L. Suhodolčan: Dvajset slonov
10.20 Premisli in naredi sam
10.35 Anorganske spojine ogljika
10.55 Kunci, prijatelji in sovražniki gozda
11.15 Skrivni jezik slike
11.30 Nemščina - Alles gute
12.00 Poročila
12.10 Video strani
12.20 Satelitski program
15.15 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Kurji tatovi
16.30 Video strani
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Umetna inteligenca, poljudnoznanstveni film
17.30 Hrvaška danes
18.15 Jelenko, nadaljevanka za otroke
19.15 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22 20 TV dnevnik
22.40 30 let Zagrebškega glasbenega
bienala 0.05 Vute/ 0.45 Poročila
TV HRVATSKA 2
15.10 15.15
15.20
17.05
18.00 18.05 19.30 19.55
22.35
23.35 23.55
Video strani Dober dan
Spregledali ste - poglejte Norčije,   ponovitev britanske humoristične nanizanke Najljubši sin, ameriška nadaljevanka
Dober večer
Igre na ledu
Glasbeni vsakdan
Split: Pokal evropskih prvakov
v košarki: Pop 84 - Limoges,
prenos
Najljubši sin, zadnji del ameriške nadaljevanke Poročila
Splošna praksa, avstralska nanizanka
TV KOPER
16.00 18.30 18.45 19.00 19.25
19.50 20.30 21.30
22.00 22.10
športne oddaje
Program v slovenskem jeziku
Odprta meja
TV dnevnik
Čarobna svetilka - otroški program
VVoobinda, serija Aktualna tema
»Tutti frutti«, glasbena oddaja Eurogoal - zadetki v evropskih nogometnih pokalih TV dnevnik Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00
9.30 10.00 10.30 12.00 12.15 13.00 13.10 13.40 13.45
15.30
16.00 16.20 16.55 17.05
17.30 17.55 18.00 18.30 1922 19.30 20.00 20.15
21.45 21.55 2225
23.55 0.40
Čas v sliki
in Pravica do ljubezni, ponovitev
Zemlja in ljudje Srečanje z naravo Črna ovca, ponovitev Ben in princesa, burleska Klub za seniorje, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Nekoč
Pravi učenec svojega gospodarja, ameriški film Otroški program in Janoševa ura, risanka Am, dam, des Uspešnice in napotki Mini čas v sliki
Tako ali drugače, mladinska serija
Mini leksikon
V 80 dneh okoli sveta, risanka Mi
Pod eno streho. Prihod Znanje danes Čas v sliki Šport
5 let zveneče Avstrije, jubilejna oddaja
Pogledi s strani Trailer
Sonce vzhaja in zahaja, 2. zadnji del TV filma Hunter Čas v sliki
W AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 14.30 Leksikon umetnikov 14.40 Križevpot 15.25 Šport
18.00 Pravica do ljubezni, telenovela
18.30 VVurlitzer
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
19.45 Biblijske zgodbe
20.15 Vsakdanja smrt, 2. del
21.50 Johann Sebastian Bach, koncert
22.00 Čas v sliki 22.25 Jaz o sebi 23.25 Pozor, rdeča luč, TV film 0.10 Čas v sfiki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8,00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
i. radio zna
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.30 - Iz zgodovine naših krajev -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - A91Gospodinj-ski nasveti -19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke, Vendozelene melodije - 19.00 - Zaključek
FTLMNET
7.00 Dr. Goldfoot and the Bikini Mac-hine, komična grozljivka 9.00 Portrait d'un Assasin, francoska drama 11.00 Guts and Glorv: The Rise and Fall of Oliver North 13.00 London Melodv; Tullio Carminatti, Anna Neagie 15.00 SSSSSSS, grozljivka; Dirk Benedict 16.45 Ishtar, komedija; VVarren Beat-ty, Dustin Hoffman 18.30 Cry Fre-edom; Kevin Kline, Denzel VVashing-ton 21.00 Visinquest 23.00 Raw Deal; Arnold Schvvarzeneger 1.00 The Trip; Peter Fonda, Dennis Hopper, Bruce Dern 3.00 Boulevard nights, drama;
SLOVENIJA SOVA TI IN JAZ
Ashlev napove obisk svojih prijateljev- poročenih prijateljev! najprej predstavi Karen, Gordonovo ženo, potem še Elaine, svojo... Obisk se spremeni v nič kaj romantičen prikaz zakonske »idile«, vendar to Ashlevja ne odvrne od njegove največje želje -poroke. Prstan na roki vendarle zagotavlja socialno varnost! Prijatelj Perce mu pomaga s pametnim nasvetom iz časov, ko je bil mlad.
Richard Yniguez, Marta Dubois, Car-men Zapato 5.00 Mogliamente, drama; Marcello Mastroianni, Laura An-tonelli
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.05 Spet ti, Konjske dirke 9.30 Vražji fantje, ameriški film; Spencer Tracv, Mickev Roonev, Henrv Hull 12.0 Ponovitve: Tvegano 12.00 Cena je prava 12.35 Policijsko poročilo, serija 13.0 Dirtv Dancing, serija 1320 Kalifornijski klan, serija 14.10 Springfieldova zgodba, serija 14.55 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Buck James; Dennis VVeaver 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street; Johnnv Deep 20.15 E.T. - vesoljček, ameriški film 22.15 Poročila 2225 Brannigan, ameriški film; John Way-ne 0.25 Pranje možganov, ameriški film 1.50 Aerobika
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 D.J. Kat Shovv, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 SP v umetnostnem drsanju, 4. dan v Miinchnu 10.30 Namizni tenis, US Open, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 Lahka atletika, SP paraplegikov 13.00 Golf, Australian Ma-sters 15.00 Hokej, ponovitev 16.00 Smučarski poleti, svetovni pokal, ponovitev 17.00 Ford Ski Report, ponovitev 18.00 Motošport, poročila 18.30 Konjeništvo, Dresura - svetovni pokal 19.30 Poročila 20.00 Alpsko smučanje, vrhunci finala svetovnega pokala ZDA 21.00 Motošport, Formula 1 22.30 Nogomet, Evropski pokal: Jugoslavija - Severna Irska 0.00 SP v hokej, skupina B: Francija - Poljska, iz Ljubljane 1.00 Poročila 2.00 Kriket
Junkar poje mamam
Priljubljeni slovenski pevec Nace Junkar poklanja svoji in vsem materam posebno tematsko kaseto z naslovom Mama. Na njej je zbral deset skladb, v katerih je od 1984. leta opeval matere. Naj jih nekaj naštejemo: Mam'na l'bezen, zmagovalka Vesele jeseni '89, Mama in Mati, zemlja slovenska, ki ju je zapel v duetu z Otom Pestnerjem, solistične Ne zapusti me, mati, Mati, Mama, Spominčice in druge. • D. P.
31. MARCA POLETNI ČAS
V nedeljo, 31. marca, bomo v Evropi spet merili poletni čas. Z zimskega merjenja bomo na poletno prešli tako, da bomo ob 2. uri v noči med soboto in nedeljo urne kazalce premaknili za eno uro naprej. Seveda vam ni treba vstajati sredi noči, uro lahko premaknete že zvečer ali v nedeljo zjutraj. Poletni čas bo trajal do 29. septembra, ko bomo kazalce vrnili za uro nazaj.
2&. revaxcB.\ 1
CENTER amer melodrama CMERA ob 16. in 18. uiri, amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri STORŽIČ amer. erot. drama HENRY IN JUNE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC RADOVLJICA amer. grozlj. DEMON V OMARI ob 20. uri BLED amer. zab film NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film NEWYORŠKE ZGODBE ob 20. uri
22 23 24 25 26 27 28 2? 30 31 I  2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 2 3 24 3 4 I »91
IHtaiGENCHI CIKEL ČUSTUEM CIKEL FIZIČNI ci«a
DATUM R0JSTUA: NEDELJA 28.05.1939 DANASNI DATUM: PETEK 22.03.1991 flUIS: 18926 DNI
Dr. Peter Vencelj, minister za šolstvo in šport
čno 18.926 kratkih dni. Če bodo puščice zaradi pravkar objavljenega razpisa za vpis v prve letnike srednjih, višjih in visokih šol letele na vas, se ne bojte. Vaše inteligenčne in čustvene sposobnosti se strmo vzpenjajo in zlahka boste kos vsem grajam. Tudi srednješolskim učiteljem, ki zaradi plač konec meseca (ponovno) grozijo s štrajkom, si vam ni treba pretirano beliti las. Očitno so si učitelji izbrali pravi dan za štrajk, saj boste takrat - kot kažeta kri-vilji - najbolj naklonjeni, prijazni, ustvarjalni in sposobni logičnega mišljenja. Vsega tega boste v znatni meri potrebovali tudi za pogajanja s poslanci v republiškem parlamentu, zlasti z gospodarstveniki, o šolskem dinarju v letošnjem proračunu. Da vas čakajo res naporni dnevi, daje slutiti krivulja fizičnih sposobnosti. Vaše telesno počutje bo konec marca upravičeno povsem na dnu.
Gorenjci imamo kar nekaj ljudi prav v republiškem vrhu, med njimi tudi dr. fizikalnih znanosti Petra Venclja, Kranjčana, ki sedi na nehvaležnem stolu ministra za šolstvo in šport. Nehvaležnem zato, ker je - zlasti v šolstvu - marsikaj treba popraviti, denarja pa je, kot običajno, spet premalo.
Spoštovani minister dr. Peter Vencelj, do danes živite natan-
DAHNILI SO DA
V Kranju sta se poročila Katja Jenko in Tomislav Tome, v Škofji Loki sta dahnila da Danica Jančar in Borut Maksim
Višnar.
RAZSTAVA PIRHOV
Bled, 21. marca - Etnogalerija SKRINA v TTC Bled vabi na prodajno razstavo "velikonočni prazniki na Slovenskem nekoč in danes". Na ogled bo 123 tradicionalnih slovenskih motivov za poslikavo velikonočnega pirha. Poleg belokranjskih pisanic in prekmurskih remenk, ki predstavljajo eno najlepših zvrsti naše ljudske umetnosti, bodo naprodaj vse vrste velikonočnih beganic, potičnic, velikonočni ragl in prti, čajne ter stojala za pršut in šunko. Razstava bo odprta do 31. marca. • V. S.
BREZ TELEFONA NE GRE
IN PRAVIH ŠTEVILK TUDI NE
Z 31. 3.1991 se zamenjajo telefonske in telefaks številke LB - Gorenjske banke d. d., Kranj, na območju Kranja:
Ekspozitura
telefonske številke
Cesta JLA 1 Hranilnica, Koroška 2
217-271 213-379 213-383
Cesta JLA 4	217-271
Prešernova 6	217-261
Planina, Vrečkova 3	325-087
	323-960
Stražišče, Delavska 19	312-031
	312-032
Cerklje, Trg Davorina Jenka 10	212-363
	211-546
LB-GBd.d.,Kranj	telefaks številke
Cesta JLA 1	212422
	212-987
	218-167
	218-394
LB-GBd.d., Kranj	teleks številka
Cesta JLA 1	37576 LB GB KRNYU
	37108 LB GB KRN YU
Gorenjska banka d.	d., Kranj
NOCOJ 1ViTjXTIMEDIJSKI DOGODEK
Ljubitelji akustične glasbe in tudi vsi, ki jih navdušujejo multimedijski dogodki, bodo nocoj prišli na svoj račun. V Prešernovem gledališču bo nastopila gorenjska akustična skupina Tantadruj. ena redkih trenutno delujočih tovrstnih glasbenih skupin v Sloveniji, ki je lani februarja izdala prvo lastno LP ploščo. Na koncertu bodo predstavili nove, letos napisane skladbe, ki bodo jeseni izšle na CD plošči in kaseti.
Obiskovalcem koncerta se obeta presenečenje. Posebej za to priložnost oblikovana scenografija Pavleta Mihaliča, posebni vizualni efekti in sodelovanje drugih medijev obetajo zanimivo predstavo. Po koncertu bo skupina za vse obiskovalce pripravila večer ob pogovoru in žlahtnem daru kraških vino-
gradov. Koncert v organizaciji Carniuma in pod pokroviteljstvom podjetja Pan bo nocoj ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču v Kranju.
NAGRADNA KRIŽANKA
/' /'	/'			77" /	f 7 t	r	
ti 1	[n		r	15	16	17	i'
1"	20	r	122	23	24	25 1	
Će s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v ta lik, boste prebrali voščilo sponzorja križanke.
Tokrat smo prejeli 1683 rešitev. Pravilna rešitev (geslo) se glasi: MODNI VZORCI IN TKANINE. Komisija našjh bralcev je izžrebala:
1. nagrada: Štefka Marn, Podljubelj 82, Tržič
2. nagrada: Mitja Leskovšek, Sveti Duh 79, Škofja Loka
3. nagrada: Marija Flajnik, Gorenjskega odreda 2, Kranj
Izžrebance od 4. do 25. nagrade bomo o nagradah obvestili po pošti. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, ostalim pa več sreče prihodnjič!
NAGRADE
1. nagrada: svinjska polovica (darilo pokrovitelja križanke)
2. nagrada: jagenjček (darilo pokrovitelja križanke)
3. nagrada: velikonočna šunka (darilo pokrovitelja križanke)
4., 5. in 6. nagrada praktična darila Gorenjskega glasa Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico, pripišite svoj naslov ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 28. marca 1991, do 8. ure. Želimo vam veliko sreče pri žrebanju!
ČLAN BEATLOV (RINGOI
čiščenje kuhinjske poecoe
VRSTA MINERALA TITANOV OKSID
t r
PRITOK DONA S KAVKAZA
MESTO V •JIH BANATU SEV 00 DE-LlBLATSKE
■7.V.
PELINK0-VEC VRSTA ŽGANJA
LOJZE
'.EVSKA REKA PRITOK LABE
IVAN
FIZIK EINSTEIN
TONE KRALJ
IVAN LEVAR
ŠALIM IME ZA KROJAČA
SL HEROINA
(MILKA -P0H0SE/A
SMEŠNA RISBA
MURSKA 00=C"a
POLISAHA-
RIDV G0M0UIH
DALU
STARA VO-TLA MERA
ZA TEKOČINE IN ŽITO (0.568 l|
TISK S PLOSKVE
VLEČENJE ZA LASE
ME3T0 NA MEJI MEHIKE IN TEKSASA (ZDA)
PRVA ŽEN SKAPO
krSčansk
MITOL.
17
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
DRŽAVA V J AMERIKI
PETER PCZMAI.
ZDRAVKO URBANČIĆ
MIK. PRI-vLAĆNOS'
NATRU FR. ALPSKI SMUČAR SMUKAČ CHRISTOPHĆ
TALISOVA C"i'.!.tACA
IVAN TAVČAR
NEM MESTO OB REKI ILMENAU
so. je-
D-.I3E-J <0N0-AŠ.f,
ZLITINA ZA GRELNE i= »a;_e
?A'-A
PLIN ZA SVETLOBNE NAPISE
13
MAKEDCN
M0Š IME
HRV. AVTOR RISANIH FILMOV
DEL PESMI. STROFA
TOALETNA KOLEKCIJA
aATonoai
ANTON AŠKERC
RADIOAKTIVNI O0T0? RADONA
VIDA E',::EET
TKI VALOVI
'.A._E:-5" MESEC
IGRALEC VENTURA
ŠKOTSKO JEZERO
ILOCH. I
RADIOTE-LE'->Z:jA
RATAR. KMET
IVAN KRILOV
IME TREH PERGAMSK KRALJEV
ŽELEZOV Z'SO
ANGL FILM IGRALKA STARK
RAESZO URS
ANITA MEZE
RIM BOGINJA JEZE
MESJtRUH
KLEMENT
JUG
AM PEVKA (AMANOAI
ELEKTROKARDIOGRAM
ANG SVETLO PIVO
BIV. UGANDSKI POUTIK ■MILTpNi
BORA
JOVANOVIĆ
n/OR
EDGAR
ITT
OTOČJE V POLINEZIJI
<
h-
0\
<
os <
ž
n
i4
£
-
O
I—I
tu ct O O
Petek, 22.
marca 1991
ijllfktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Drinovec:
Gorenjska je vse bližje repu
19. STRAN
»ISEGLAS
Da se bo slika na gorenjskih C{stah od pred nekaj let do da-nes toliko spremenila oziroma Poslabšala, prav gotovo nihče pre<i razlago direktorja Cestne-6a podjetja Kranj inž. Bogdana Urinovca na torkovem omizju Jlnče ni pričakoval. ^' še dolgo tega, ko smo oce-Jievali in ugotavljali, da ima &enJska med 500 kilometri ™0 plus 100) regionalk in ma-pralk v primerjavi z 2911 ki-'pmetri teh cest v Sloveniji rela-,lvno dobre ceste. Gorenjska je »amreč že v preteklosti v te ce-p Predvsem regionalke, veliko pa vlagala, kljub neugodnemu "lančnemu stanju na področju Ustnega gospodarstva že takrat, ^»ašnje stanje pa kaže, da je 15 odstotkov magistralnih in re-
Inih cest v kritičnem stalil. V komai zadovoljivem pa odstotka. Drugače povedali to pomeni, da kar 27 odsto-
pu
magistralne in regionalne e mreže na Gorenjskem
.|.'a takojšnjo rekonstrukcijo vsaj obnovo. Slovensko pov-
i» * v ten dven primerjavah kJ,s» 22,5 odstotka. Tako je sli-j) slabša samo še na območju 3» (32,2 odstotka) in Murske
°*e (32 odstotkov).
Sob'
^ru8 problem je obremenitev 5st in v zvezi z njo tako ime-s,0vane črne točke. Na Gorenj-n7m Je trenutno 15 takšnih čr-točk, ki jih pravzaprav zelo J^asi odpravljamo.. Če k te-•u Prištejemo še lokalne ceste, JJika še bistveno slabša... Podrta oziroma slabša je slika nđ| v zvezi z elementarnimi ^odami. 35 odsekov je, ki se
"»ih dje
^ekaj let pojavljajo v sezna-ln ugotovitvah, da so sana-
nujne. Ti odseki so sicer Prevozni, razen trenutno ce-skozi Kokro na Jezersko.
Vendar pa je žalostno pri vsem tem to, da ni nobenih izgledov, da se bomo teh sanacij lotili, ampak ostajajo zgolj želje v predalih. Če pa k temu "ele-mentarju" prištejemu še lanske poplave, potem je številki 35 treba prišteti še 102 in to več kot 80 takšnih odsekov samo v škofjeloški občini. "Zaskrbljeni pa smo tudi kar zadeva vzdrževanje cestne mreže na Gorenjskem. Po načrtovanem denarju bi letos dobili za 500 kilometrov magistralnih in regionalnih cest na Gorenjskem 32 milijonov dinarjev, vendar smo že od tega 18 milijonov porabili v prvih treh mesecih za zimsko službo. Po dogovoru z Republiško upravo za ceste pa naj bi za sanacijo in tudi za zimsko službo novembra in decembra skupaj rezervirali 28,5 milijona dinarjev. Tako nam ostane za sedemmesečno vzdrževanje na 500 kilometrih 500 tisoč dinarjev na mesec. Nazadnje pa pristanemo, da bomo s tem denarjem lahko od aprila do no-
Poglejmo si iz oči v oči
Bogdan Drinovec ocenjuje, da bi ob proračunski porabi za ceste morali razmišljati tudi o drugih virih. "Omizje" je seznanil, da je osnutek, objavljen v Poročevalcu le nepokrit plan želja. Marsikatera omenjena cesta je res samo omenjena, ker ima v zadnji koloni ničlo (0 - denarja). Kar zadeva drugo varianto, je že Hrušica - Vrba okrnjena. Celo križišče v Škofji Loki je po drugi varianti opredeljeno v okrnjeni izvedbi, kar si je težko sploh razložiti. Obrne, na bohinjski cesti, za katere bi lahko ugotovili, da se že najmanj deset let pojavljajo v programih, so le v najbolj ugodni varianti, pa še tam precej negotovo... Kar zadeva obnove cest, so realne možnosti samo tiste, kar je bilo lani začeto... Že zdaj je jasno, da sanacij ne bo, saj denarja niti po najbolj optimistični varianti ni dovolj za tako imenovani elementar; sploh pa ne, če k obstoječim 35 odsekom na Gorenjskem prištejemo še 102 (skupaj 137) po poplavah... Med najbolj ugodno in drugo varianto pa je pri rednem vzdrževanju le 50 milijonov razlike, za kar pa je ocena, da 600 načrtovanih milijonov praktično zelo malo rešuje...
vembra na eni strani kilometer dolge ceste lahko nasuli le 20 metrov bankine!! Nikjer pa potem ni denarja za krpanje udarnih jam, za košnjo, za zamenjavo signalizacije, gramoziranje makadamskih cest, za čiščenje jarkov..."
v° omizje na Jesenicah; ceste iz različnih zornih kotov
^edor in avtomobilska cesta do Vrbe
r'nga .°i Avtocestnega inženi-v°sti0 Saša Skulj je z goto-Wj naPovedal, da bo Kara-letos J^edor gotov 1. junija narjal>ePrav do 1989. leta v načn^anju predora še ni bila Ces{a dnf tudi avtomobilska priŠla t Vrbe (ta odločitev je jaicštia h neje)' Je danes slika
• *e 'veri6 na celotnem odse" lz8lerji j lko narejenega in so način 1 °a.»' cesta na podoben to lani na Ko-sPrejela' 0b koncu leta že lahko Promet.   Le nekaj
Cela
'Jjhodr>Je le^' nada,Jevali še
iSfe fi"ančn° Po sprejetju v N veS „Stvar Podrla, imamo aksta|5venarjJev. Vemo tudi,
F C<*U*re.ReP«bliške uPrav* >*ati' rtJ* zafeto ^eba do-n>rij'u n« Knajbo,J "čmem" 1 »nor",Ja b'to vseeno še ved-
S 1*&tSlk0 "^Posobiti' c>ToteV2e,a vsaJ del
' ž*gotov f.Jevanie z Jes*niča Pa bi morali vsaj
cesto da pro-pre-
denar, da bi uredili najbolj kritične objekte in zagotovili prevoznost, če ne drugače po trasi zaradi Jeseničanov..."
Vendar pa tovrstnih razmišljanj oziroma takšnega scenarija na Jesenicah, upajo, poslanci prihodnji teden v skupiščini ne bodo določili... "Kar pa zadeva traso ceste naprej proti Kranju, je ta opredeljena v izvedbi polovične avto-
mobilske ceste; razen na območju Radovljice, kjer je tudi trasa še odprta zadeva. Povsod imamo v pripravi postopke za lokacijska in gradbena dovoljenja. Radovljica pa bo morala svoj del opredeliti in se odločiti. Svoj čas je bila sprejeta tako imenovana severna varianta, zdaj je menda bolj priljubljena južna..." Slišali pa smo, da se pravzaprav zdaj pojavljajo v občini kar štiri variante, ki jih bodo v republiškem komiteju za promet in zveze tudi vzeli v pretres. Dve novi predlagajo strokovnjaki s področja urbanizma.
"Zgolj izdelava dokumentacije danes časovno ne predstavlja ne vem kakšnega problema. Drugo so postopki (razprave, dogovori, mnenja, soglasja...), kjer pa se stvari včasih vlečejo lahko tudi nekaj let. Vendar pa je pri tem še ena resnica, da je pravzaprav povsod v svetu pri cestah tako, da pravzaprav vsaka trasa nekoga moti. Zato je cilj izbrati takšno, ki najmanj..."
Kako naprej?
Če smo ta trenutek priča še vedno veliki negotovosti, kako bo z denarjem in cestami letos, potem je, kot sta pojasnjevala pomočnika direktorja Republiške uprave za ceste Metod di Batista in Drago Bole, zadeva še toliko bolj nejasna za naprej.
Metod di Batista
"Lani smo intenzivno delali na pripravi petletnega plana, ki smo ga usklajevali na tako imenovanem bencinskem dinarju. Vendar pa je denarja tako malo, da bi ta hip težko rekli kaj več, kot to, da bomo letos nadaljevali tisto, kar je bilo lani začeto. Za naprej pa je na gorenjski avtomobilski cesti nekako opredeljena dinamika, da za Hrušico -Vrbo pride na vrsto Podtabor -Naklo, potem Naklo - Kranj, sledila bi Vrba - Črnivec in po letu 1995 še Črnivec - Podtabor. Po posameznih občinah pa se vsekakor pojavljajo v opredelitvi odseki Korensko sedlo -Podkoren, Kranjska Gora, Vršič, obvoznica v Martuljku v jeseniški občini. V radovljiški so to bohinjska oziroma Savica, kar pa zadeva Kamno gorico o pripombi zaradi vira gradbenega materiala na tem območju sicer nismo razmišljali, vendar pa pospešeno delamo na rešitvi. V kranjski občini so to Bri-tof - Hotemaže, Mlaka, Old-hamska-cesta, Gaštejski klanec. V škofjeloški sta to cesti v obeh dolinah, pri čemer ima Poljanska več prometa in je Selška zahtevnejša zaradi celotnega zgornjega ustroja in poteka hkrati skozi naselja. Razen tega je v Škofji Loki obvoznica, pa Petrovo brdo - Podrošt in nenazadnje Sovodenj, ki je letos bil v I. prioriteti, vendar če bo sprejet tako imenovan "črn scenarij"...? Za tržiško občino pa trenutno velja, da se je projekt za križišče Jaka nekoliko spremenil..."
Če pa bi se zgodilo, da bo ob-
Drago Bole
Slike: Jure Cigler
Kaj pravijo Gorenjci
JESENICE
Vemo, kakšne so bile obljube in smo šele avgusta lani izvedeli iz odgovora izvršnemu svetu, daje pogodbeni rok za dograditev avtomobilske ceste december letos... Menimo, da je ta predor, dokler ne bo avtomobilske ceste, zgrešena naložba, saj bodo avtomobili iz njega dobesedno "padli" v mesto, kjer imamo bolnišnico, vrtce, šole in praktično nobene druge poti za mestno infrastrukturo... Ljudem želimo zagotoviti kolikor toliko varno in zdravo življenje. Ne bi tudi rada ponavljala, kaj poslušamo v občini, ko smo se znašli v izjemno zapletenem gospodarskem položaju. Lahko rečem, da smo v preteklosti tudi sami veliko vlagali, da bi izboljšali stanje na lokalnih in regionalnih cestah. Zdaj pričakujemo, da bi bilo tisto, kar je bilo dogovorjeno in kar zadeva dokončanje del, uresničeno... Takšno je tudi naše naročilo poslancem, čeprav vemo, da je prav na njih zdaj izjemno velika odgovornost in kakorkoli se bomo pač odločili, bomo morali vsi nositi posledice tako na lokalni kot na širši ravni... (R. Klinar) Na daljši rok glede prometa skozi Jesenice, kot je december, ne moremo pristajati in ga tudi nismo pripravljeni sprejeti... Če bi se zgodilo, da bo denarja premalo, pa naj se ta naša žrtev porazdeli tudi na druge... (B. Brudar)
KRANJ
Ne gre samo za avtomobilsko cesto. Kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo z našimi lokalnimi cestami, po katerih se vsak dan vozimo in so vse po vrsti, bi lahko rekel preveč obremenjene... Po današnjih podatkih je tudi Kranj omenjan s črnimi točkami. Sprašujem se, ali je smotrno tisto bore malo denarja, ki ga imamo za ceste, vložiti v avtomobilski cestni križ. Kolikokrat so bile črne točke že plačane, Če pomislimo na vsa izgubljena življenja... V Kranju se ubadamo z vpadnico, z Old-hamsko cesto, Cesto Staneta Žagarja, nedokončanjem ceste Britof - Hotemaže, Mlaka in nenazadnje naj spomnim na Gaštejski klanec, kjer se na opornem zidu lahko vsak dan zgodi to, kar se je pred dnevi zgodilo v Kokri... (P. Orehar) Na sestanku predsednikov izvršnih svetov smo se pogovarjali, da bi imeli Gorenjci sestanek z ministrom 12. marca, vendar na žalost do sestanka takrat ni prišlo. Bojim se, da bomo v parlamentu lahko povedali le stališča vsake občine posebej... (V. Mohorič)
RADOVLJICA
Mislim, da se avtomobilska cesta ne bo ustavila v Vrbi. Na našem območju zna biti poseg še težji, kot na Jesenicah. Potrebno bo opredeliti še posebej tiste problematične točke, kot so na primer križišče Lesce in izhod... Razen tega pa imamo tudi druge probleme; v mislih imam desni breg Save (Kamna gorica) in cesto Bohinj - Bled (na primer Obrne...). Normative s tem v zvezi bi bilo vsekakor treba upoštevati... (J. Re-sman)
Velja tudi razmisliti, po kakšni trasi bo šla avtomobilska cesta skozi našo občino. Ministru Krajncu smo v torek dali ekološko študijo s še dvema novima variantama (skupaj torej štiri). Mi smo namreč v odboru za prostor ugotovili, da so v občini še boljše variante, kot sta sedanji dve... (Urbane)
ŠKOFJA LOKA
V naši občini smo v obdobju 1986-1990 ogromno vlagali v ceste; tudi v regionalne... Kar zadeva naše dogovorjene obveze oziroma deleže, smo jih izpolnili že 1988. leta, zato pričakujemo, da bodo obljube letos izpolnjene. Že lani je na primer cesta Sovodenj razburjala, letos pa se lahko zgodi, da bo izbila sodu dno... Ali pa primer Selške ceste; že 1971. leta je bila v petletnem planu, pa jo še vedno samo krpamo... Da ne govorim zdaj še o poplavah; mislim, da je številka 81 za našo občino dovolj zgovorna... (V. Bernard)
TRŽIČ
Z vsako ekipo, ki pride na novo, se začenja na novo. Mislim, da bi bilo treba te stvari končno enkrat tudi strokovno urediti. Cesto skozi vas Križe bi bilo treba že končno rešiti, saj dobivamo občutek, da imajo odgovorni nalogo, naj delajo tako, da bodo ureditev čimbolj zadržali. Bojim se, da bo tudi letos ta odsek v tržiški občini pristal nekje na robu... (Meglic)
veljala tako imenovana "črna" oziroma tretja varianta, je lahko edino izhodišče prometna varnost in prevoznost cest. Številna načrtovana urejanja izven tega pa potem odpadejo. To v precejšnji meri potem velja tudi za elementar. Odpadejo vsi za letos načrtovani mostovi,
odpade na primer Gaštejski klanec... Skratka, v tem primeru o nekih trajnih rešitvah in posegih tudi na Gorenjskem ni moč računati. Za takšne primere na primer, kot je sedanji udor in zapora za Jezersko, pa so rezervirana le zelo skromna sredstva...
Ob pripravi torkovega omizja na Jesenicah o cestah, problematiki v zvezi z njimi, polemiki, kar zadeva oblikovanje in opredeljevanje proračuna, v uredništvu skupaj s Cestnim podjetjem Kranj nismo izhajali iz tega, da bi prevzemali kakršnokoli varianto go-renjskega usklajevanja pred zasedanjern republiške skupščine prihodnji teden. Želeli smo slišati le strokovno oziroma republiško oceno in poglede ter razmere, ki jih občutijo v posameznih gorenjskih občinah.
Tako kot je bilo nekajkrat poudarjeno ob omizju, je zdaj na poslancih, ki se bodo odločali, na kakšni valovni dolžini bodo določili proračun in z njim povezano problematiko. Kar zadeva ceste in Gorenjsko, bi lahko ugotovili, da smo bili v torek priča le eni valovni dolžini vseh sogovornikov: predvsem, da ceste niso zaradi cestarjev, čeprav prav oni sami največkrat ugotavljajo, da so bile vse prevečkrat in predolgo pastorek v naši družbi. V potrditev tega samo ocena, da bi vsako leto v Sloveniji morali obnoviti najmanj 400 do 500 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, da bi delo opravili do leta 2 001...
Vsa (težka) odgovornost v zvezi z njimi, pa tudi glede ostalih porabnikov proračuna, pa prihodnji teden čaka poslance!
GLAS  20. STRAN
Petek, 22. marca
D. Sedej
MILENA IVANOVIČ
Pobuda za politično rehabilitacijo nekdanjega župana
Bil je poštenjak od nog do glave
Na sejah vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je predsednik družbenopolitičnega zbora Janez Markeš z Jesenic podal pobudo, da se raziščejo domnevna izdajstva nekdanjega jeseniškega župana Valentina Markeža. Kaj pravijo o Valentinu Markešu starejši Jeseničani, ki se ga dobro spominjajo?
Janez Markeš v pobudi med drugim pravi:
»Valentin Markež je bil do leta 1990 zadnji demokratično izvoljen župan. Izvoljen je bil leta 1936, a okupatorji so ga leta 1941 odstavili zaradi nelojalnosti nemškemu okupatorskemu režimu. Ni hotel pristopiti k nemški politični organizaciji Volksbund, v katero so se zaradi strahu vključili praktično vsi Jeseničani. Markeževe otroke so izključili iz šole. Tako, kot ni sodeloval z okupatorjem, ni sodeloval tudi s komunističnim ekspanzionizmom, zaradi česar so ga obsodili na smrt, na kar ga je opozoril eden izmed partizanov in zaradi česar je po vojni zapustil Slovenijo..
Valentin Markež je bil nosilec ideje o izgradnji doma onemoglih, ki jo je tudi realiziral. Danes nosi ime dom Franceta Ber-glja in že desetletja služi plemenitim ciljem socialne pravičnosti. Problem sem poskušal rešiti tako, da sem se obrnil na Zvezo borcev, vendar je predsednik te zveze ob ponovnih diskvalifikacijah odklonil sodelovanje. Komisija Sob naj prouči primer in izvede politično in moralno rehabilitacijo......ker sem v želji,
da ne bi obremenjeval te skupščine, že izčrpal vse možnosti, zdaj pred to skupščino postavljam pobudo in zahtevo po raziskavi domnevnega izdajstva in kolaboraciji zadnjega predvojnega jeseniškega župana Valentina Markeža, združeno s politično rehabilitacijo in priznanjem njegovemu doprinosu za razvoj naše občine. Prav tako postavljam pobudo in zahtevo, da se nosilce njegove diskvalifikacije javno poimenuje in razmisli o načinu povračila tako v moralnem kot v finančnem pogledu... Njemu in njegovim potomcem naj se vrne domicil v tej občini, vrne naj se imovina in njemu ter potomcem omogoči tukajšnje bivanje, če si to želijo...«
Nemoralna ideološka podtikanja
Zato, ker poslanska pobuda govori o nekdanjem jeseniškem županu, ki se ga danes spominjajo številni starejši Jeseničani, smo dobili nekaj njihovih mnenj o tem, kakšen je bil Valentin Markež kot človek in kot župan na tedanjih delavskih Jesenicah. Ni nam tudi bilo težko najti gradiva o razmerah in odnosih na predvojnih Jesenicah, saj so na Jesenicah nekaj let izdajali obsežno publikacijo, zbornik Jeklo in ljudje. V njej so posamezni avtorji natančno popisovali razmere in jih seveda tudi dokumentirali.
Župan Valentin Markež je v večini tekstov omenjan nekako takole: »Na Dobravi je bil sestanek, ki so se ga udeležili že znani jeseniški izdajalci: Markeš in ostali... Namen tega sestanka je bil že takrat lahko
klub MsAu\SXj
vsakomur jasen...« Če so že v tistih časih nekateri premogli magično moč in so se. samo spogledali, pa je bilo vsakomur vse jasno, nam pa danes ni! Človeka pač zanima, kdaj, kje, po kakšnem vprašanju so se sestali in kakšne so bile konkretne posledice tega in vseh ostalih sestankov za posameznike in narod?
Še več: Miha Klinar piše, kako je Vencelj Perko pismeno predlagal županu Valentinu Marke-žu, naj se zavzame za delavske pravice. In kaj je storil ta »režimski« župan? Z vsem vplivom se je zavzel, da se ne smejo znižati delavski dohodki in skupaj z ostalimi župani odšel celo h gospodu banu in ga prosil, naj podpre upravičene težnje delavcev! Ker tam ni bilo nič, so župani prosili tudi pri vodstvu Kranjske industrijske družbe! In kako pišejo dandanes o tem županovem posredovanju? Nekako takole: »Ah, saj Markež prošnje tako ali tako ni mogel zavrniti, saj bi se tako razkril fašistoidni odnos JRZ do delavstva! In: lahko bi bili sklepi županov ostrejši!« Tako. Markež naj bi moledoval na vseh koncih in krajih samo zato, da bi skril »svoj fašistoidni odnos do delavstva!« Take in podobne ideološke diskvalifikacije so tako zlonamerne in nemoralne, da niso vredne komentarja! Le kdo, ki je kolikor toliko pri zdravi pameti, bi kot župan izkazoval svoj »fašistoidni odnos do delavstva« tako, da bi trkal na vrata in prosil za delavske plače?
Varujte življenja in imovino!
V zborniku Jeklo in ljudje smo naleteli tudi na Markežev pozdravni govor, ko so Italijani zasedli Jesenice. V njem je kot župan prosil okupatorja, naj čuva red, naj zaščiti življenja in imovino prebivalstva in naj ljudi oskrbi s hrano. Njegov pozdravni govor se seveda prikazuje kot eden izmed primerov kolaboracije!
In kaj naj bi kot župan storil? Se skril? Mar je kolaboracija to, da je v svojem protokolarnem govoru prosil, naj zaščitijo življenja in imovino? Mar so nam res tako tuje že zdavnaj veljavne mednarodne konvencije, ki med drugim določajo tudi dolžnosti in obveznosti okupatorja in uprave, ki na noben način ne sme izzivati, ampak po svojih močeh reševati ljudi in imovino?
Čeprav bi župan Valentin Markež hotel v skladu s svojim socialnim značajem na vsak način obvarovati ljudi in premoženje, ni mogel, kajti Nemci so ga že čez nekaj dni odstavili, pozneje pa celo zaprli pod obtožbo, da je sodeloval z OF! Markež se namreč nikakor ni hotel včlaniti v Volksbund, kar je bila tedaj vrlina le malokate-rega Jeseničana. Jesenice so dobile nemškutarskega župana Karla Lukmana! Zdaj se pa, povojna generacija, znajdi, če se moreš: Markež se ni hotel ukloniti Nemcem, zato so ga odstavili! In tudi se ni hotel iti komunistične revolucije, zato so mu partizani zagrozili s smrtjo! Ker pa je vseskozi pomagal ogroženim, je bil deležen vsaj pravočasnega sporočila iz partizanskih vrst, da ga bodo ustrelili. In odšel je, do kraja strt in psihično uničen, kot izgnanec v Argentino. Po vsem tem, kar so nam pripovedovali nekateri starejši, ugledni Jeseničani, se sam po sebi ponuja zaključek: jeseniški župan Valentin Markež je bil pokončen mož, neuklonljive drže, izjemnega socialnega čuta in krščanske morale. Mar je bil zato, ker ni hotel ne sem in ne tja - izdajalec? Izdajalec koga? Izdajalec Jeseničanov že ni mogel biti, saj jim je vseskozi nesebično pomagal? Koga in kdaj je potem izdal? Za povojne generacije pa je naravnost grozljivo spoznanje, v kakšno človeško ponižanje in življenjsko tragedijo je bilo komunistično brezumje zmožno pahniti človeka samo zato, ker je bil do konca zvest svojemu prepričanju in idealom, ki jih je izkazoval v dosledni socialni pravičnosti, morali in poštenju.
Velikonočni prazniki na Slovenskem
nekoč in danes
Nobenega praznika niso obhajali pri nas tako slovesno kakor veliko nočJ<U!J vzhodnem Štajerskem pravijo vuzem, v Beli krajini vuzem, na Krasu Istri pa vazem. Ime vuzem ali umez naj bi pomenilo »iz zemlje ven«, torejjffJ janje mrtve narave ob prihajajoči pomladi, oziroma (Kristusovo) zmago_jjyji£j| nad smrtjo, ki jo simbolizira tudi Kristusovo vstajenje. Ne glede na različna. menovanja je po vsej Sloveniji velikonočni čas obeležen s številnimi vsebin podobnimi običaji, ki se povsod začno s štiridesetdnevnim postom.
doželjni posmeh, kajti kdfjjj hitro pride, je prezgodnja , pa le malo pozneje, že zatn
O nekdanjem županu Valentinu Markežu so rekli:
Avgust Mencinger z Jesenic: »Dobro sem poznal Valentina Markeža, saj sem bil v službi v železarni in sva se često srečevala. Ko so bile leta 1936 volitve, je dobil Markež 36 glasov več kot krščanski socialisti. Pri nas, v naši hiši, so se večkrat sestajali člani OF, mene pa so Nemci pustili v Železarni, na ekonomatu samo zato, ker so me potrebovali. Spominjam se, kako je nekega dne prišel šef Karel Lukman k meni v pisarno in sem ga tako kot vedno po slovensko pozdravil. Odvrnil je: »Ab Heute wird hier nur Deutsch gesprochen!« 1. julija so selili vso mojo družino, razen mene, ker so me rabili! Za Markeža pa trdim: nikoli in nikdar ni storil nikomur nič hudega, z vsakomer se je odkrito pogovarjal in svojih političnih nasprotnikov nikoli ni preganjal. Bil je poštenjak od nog do glave!«
Urška Pšenica z Jesenic: »Bil je dober župan, velikokrat nas je obiskal s svojim sodelavcem. Bil je resen mož, pravičen do vseh in zelo zelo dostopen do tistih, ki so potrebovali kakršnokoli pomoč. Zgradil je tudi za tedanje čase zelo lep dom za ostarele in socialne pomoči potrebne občane, današnji Bergljev dom. Jeseničani smo ga imeli radi.«
Minka Baloh z Jesenic: »Valentina Markeža se zelo dobro spominjam. Bil je človek odprtih rok, zelo socialen in zelo dostopen. Nikomur ni škodoval in nikomur ni na Jesenicah napravil ničesar hudega.«
Ivan Bernik iz Kranjske Gore: »Jaz sem tedaj imel mesarijo na Jesenicah in Markeža sem zelo dobro poznal, poznal kot objektivnega in dobrega župana. Naj ponazorim: v mesariji sem zaposlil nekega vajenca, Ravniharja iz Luše v Selški dolini, ki bi zelo rad prišel v tovarno. Tedaj pa je bilo priti v tovarno zelo težko. Sam sem šel k županu Markežu in ga prosil, naj posreduje, da bi Ravniharja vzeli v tovarno. Povedal sem mu, da je priden in pošten delavec, zraven pa sem še dejal: »Ampak, gospod župan, vas pa ni volil!« Markež je samo zamahnil z roko: »To sploh ni nič važno! Samo garantirati mi morate, da je dober in pošten!« V enem samem tednu je z Markeževim posredovanjem dobil službo v tovarni in kasneje prišel do mojstrskega mesta!«
V pustu so zrele neveste, v postu pa preste
S pustnim časom in njegovimi norčijami se je cerkev ubadala skozi stoletja. Rešitev so našli v tem, da se je pustna razposajenost, »posvetnost« morala nehati na pepelico, ko je polnočni zvon naznanil začetek štiridesetdnevnega posta. Uživanje mesa je bilo vernikom prepovedano vse do velike noči. Belilo se je samo z oljem in maslom: okoli Vrhnike pa gospodinje besed, kot so mast. špeh, maslo, niso niti izgovorile. Ponekod so vilice in nože shranjevali na posebno mesto vse do konca mesopusta. Skrajneži so prebili post samo ob vodi in kruhu, sicer pa so na mizo prihajali predvsem žganci, »fešk in medla« (fižol in kaša z moko) ter krompir. Ljudje so jedli navadno le dvakrat na dan, okoli enajste in proti večeru. Po-stano pecivo pa so bile preste, kar ponazarja tudi pregovor: »V pustu so zrele neveste, v postu pa preste.«
Sicer pa post ni zajemal samo odrekanja mesnih jedi, zatajevanje je bilo zaželeno v vseh ozirih. Ženske niso smele nositi rdečih in pisanih rut, ter oblek rožnatih barv. Če katera tega ni upoštevala, je dobila naziv »razuzdan-ka«. Tudi moškim postni čas ni prizanesel, saj so se morali odpovedati pijači, kajenju in vasovanju. Podeželske gostilne skoraj niso videle domačina ves postni čas, fantu, ki se je ob postnem času prekršil in vasoval, pa so na Gorenjskem nadeli sramotni vzdevek »kvatrnik«. Počitek je veljal tudi za godce, če pa se je kdo vendarle spozabil, se je vse zgražalo. Tudi doma so starši zahtevali postno resnobo, prepovedali so otrokom petje, glasni smeh, vik in krik. Razlika med hrupno razposajenostjo pustnih dni in spokornost-jo postnega časa se je odražala tudi v intenzivnejši pobožnosti. V času posta so ljudje hodili na križev pot, ki je imel na začetku samo pet postaj, v 18. stoletju pa že štirinajst. Poleg križevega pota so pri nas obiskovali tudi »svete štenge«, kot so na Gorenjskem pri Sv. Joštu nad Kranjem in so posnetek 28 svetih stopnic pod Pilatovo palačo v Jeruzalemu. Nekateri so v času posta hodili skoraj vsak dan k maši, molili pa so predvsem žalostni del rožnega venca. Zlati očenaš so poznale skoraj vse slovenske pokrajine, danes pa ga zna komaj kdo od starih ljudi.
Vsaki nedelji v času posta je ljudstvo za razliko od cerkve, ki jih imenuje po stopni molitvi nedeljske maše, nadelo svoje ime. Tako je prva nedelja dobila ime postna, druga kvatrna, tretja imenitna, preimenitna, oziroma samosvoja, četrta predpostna, peta tiha ali črna in šesta cvetna nedelja. Včasih so na prvo postno nedeljo razpeli po cerkvah pred glavnim oltarjem »postni prt«. Sprva je bil enobarven, kasneje pa poslikan s prizori iz Kristusovega trpljenja. V cerkvi je visel do velikega petka. Danes so postni prti pozabljeni. Le redki so shranjeni v muzejih, v Sloveniji pa žal nimamo nobenega več. Na tiho, črno nedeljo pa po cerkvah zagrnejo vse križe, kar predstavlja umik Krustusa pred
Judi, ki so ga hoteli kamenjati, čeprav njegov čas še ni prišel. Iz istega razloga zagrnejo ponekod na kmetih kotnega bogca. V Beli krajini pravijo, da pride v tihem tednu kukavica k nam. Če je lepo vreme, prepeva, sicer pa kuka.
Postni čas je tudi obdobje, ko se začenjajo prva dela na poljih in vrtovih. Slovenski kmet se je posluževal prenekaterega poljskega obreda, da bi na ta način blagoslovil pomladansko delo. Tako so na kvatrno soboto v postu po-kropili vinograde, travnike in gozd z blagoslovljeno vodo, ponekod pa tudi hiše in hleve. Škropili so tudi njive, semena in gnoj. Tudi živina in poljsko orodje sta bili deležni blagoslova. Ko je šla živina prvič iz hleva, najsi bo na delo ali na pašo, so jo po vseh naših krajih pokropili z blagoslovljeno vodo od glave navzdol po hrbtu, pred njo pa naredili križ z blagoslovljeno šibo. Dan, koje šel kmet spomladi prvič orat, je bil prav tako nekakšen obreden dan, saj je pokadil plug okoli in okoli z blagoslovljenim kadilom.
Za sejanje in sajenje rož pa naj bi bil po ljudskem izročili najprimernejši cvetni teden. Na Gorenjskem in na Štajerskem dekleta še danes verjamejo, da bodo rože, ki so posajene v tem tednu lepše cvetele...
Na sredpostno sredo je polovica posta mimo
Na sredpostno sredo, to je sredo po četrti nedelji, je bila polovica posta mimo, zato so si ponekod privoščili celo nekaj zabave. Na Slovenskem so na ta dan »žagali babo«. Baba, oziroma hudobna starka, pooseblja postni čas, se pravi čas zatajevanja, vzdržnosti, odtrgovanja, in ljudska razposajenost se ji je maščevala na ta način, da jo je z veseljem prežagala na pol. To je hkrati simboliziralo, da je pol posta mimo. Običaj je verjetno nastal v renesančni Italiji v 15. stoletju. Pomeni odpor tedanje uživanja željne družbe proti postu. Nemci in Hrvatje ga ne poznajo, po različnih slovenskih pokrajinah pa se nekoliko razlikuje. Dandanes je »žaganje babe« le še šaljiva potegavščina za otroke in lahkoverneže. Včasih pa so babo (slamnato lutko) v resnici žagali. Gorenjski ljudski slikar nam je to šego ohranil na slikani panjski končnici iz leta 1865, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej. V okolici Bohinja je babo nadomestila deska ali hlod z narisano žensko postavo. V blejski okolici pa so takšno desko prav radi nekomu podtaknili, da jo je prežagal. Ker je bila deska obrnjena, ni vedel, kaj žaga in smeha ni manjkalo.
Okoli Šentvida še danes pravijo,
da žagajo babo na Šmarni gori in sicer točno opoldne. Kdor ravno takrat pogleda na goro, vidi, kako pade pol babe v Savo. Če pogleda hipec prej ali kasneje, ne vidi ničesar. Naivneže pošiljajo na tacenski most gledat, doma pa mu medtem pojedo juži-no, saj je sredpostno sreda edina »pregreha« v strogem štiridesetdnevnem postu. Doma ga namesto slastnega obeda čaka le ško-
Postni svetniki
Postni čas že stoletja obete postni svetniki: Sv. Grego''« marec). Sv. Jera (17. mar#L Jožef (19. marec) in Sv. dikt (21. marec).
Po starem julijanskem k°te^ je Sv. Gregor godoval Pr° \ dan začetka pomladi, zf f danes med ljudmi velja g ^ ca, da se na Gregorjevo »P j ženijo«. V Dobrunjah prajj) ' imajo ptički ta dan g°stV°'jJl na vsakem grmu visi p°8 Ptičjo svatbo na GregorjeV° suje tudi Oton Župančič. *' ( srni Duma pravi: »Na yff°i& vo - otec, še veš - se ptič*1.!': so; za šolskim vrtom v mej' stili se, pili so:«. Sv. Greg upodabljajo v papeških ob'a ^ s knjigo in škofovskoPa''c,° # ki. Častili so ga učenjak' , vrst, zlasti pa glasbeniki i" . k veni pevci. Ženske so se f 1J poročale za rodovitnost, /J moč so ga klicali v času MS
Dan je iz dneva v
obrtnikom in delavcem "'Zrf trebno delati ob luči. Na u j skem so v čast podaljšanfs^ »spuščali luč po vodi«- "!Lm co so dali smolo, jo Prli°^ postavili v vodo, daje g°rc plavala. Od tod tudi P™ »Sv. Gregor luč v vodo v*- * Sv. Jera goduje 17. M*ff0 dabljajo pa jo v nunski o . palico, po kateri lezejo w t\ znanilka pomladnega J\ prostem, ko je z domc\cl e«p treba prenehati. h nit, preje je konec, k°i0\e ^ ra v kraj. Ponekod žerts^ dan niti šivale niso. . Sv. Jožef ima god 19. ^ J zaščitnik vseh slovertsK" r.^ jin, pa tudi drvarji, mizaOg i sarji se mu radi zaupa)0- .fl j mu se zatekajo zaročene ^ f
konci v družinskih Z^Jlj ljudje v stanovanjski s(t Jjf dobno kot Sv. GregorjaMJ* „ ga povezujejo  s P°ivlj"'' dnevom. »Sv. Jozej ce ^ luč upihne«, so rekli na ^
Še zlasti so se ga vesej'J' ^ sten« (v.-
ki so morali »na •»*"".•' delu) svetiti s trskami"' jfl m čimi lojenkami čevljarje^ ^ jačem. S tem dnem njem luči« prenehali
njem iuci« prenenu,.. pregovorih ga uporabljaj' j nekakšen vremenski °f°Lt» Omenimo le dva najbolj *" u »Če bo Sv. Jožef lepo vre^M bo kmet prav dobro stal«<1* j je lepo vreme na Jožef0*1' veselo bo srce kmetovo«- j Sv. Benedikt goduje 21- M Je ustanovitelj slavnega .j
diktinskega reda.
mu šolarii in dnaki. p° ;,m . Ker P^M
mu šolarji in niki s kamni
god na začetek »astZ'Š^ pomladi, mu ponekod Pr ^ posebno moč in pravij •
klene« zemljo.
Za konec omenimo S*^L dansko Marijo, ki 25- jeSefl,\ n„u„ ,„,n„iri v deželo. J[, J
pelje lastovke v deze>»'J t1, pa jih 8. septembra zj.<t Ije. Do takrat pa nas sikateri običaj, šega ■ ^ O velikonočnih bomo sy li prihodnjič.
in "f/l
Petek, 22. marca 1991
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
21. STRAN
GLAS
kranjsko M-Kmetijstvo: čakajoč na zakon o denacionalizaciji
Brez krivic in gospodarske škode
Delavci na posestvih nismo nikogar oškodovali. Država je jemala, država naj še poplača. Bila bi krivica, če 1)1 zdaj posledice "napačne kmetijske politike*' nosila samo posestva in na njih zaposleni."
Kranj, \9. marca - "Kmetijskim organizacijam se slabo piše: zakon
°, privatizaciji jih izloča iz procesa lastninjenja, zakon o denacionalizaciji pa pri popravljanju krivic v kmetijstvu daje poudarek vrača-BJU v naravi," pravi mag. Janez Tavčar, direktor Mercator - Kmetijstvo Kranj in poudarja, da bi vračanje v naravi pomenilo gospodarsko in tudi siceršnjo slabitev družbenih posestev, ki so se v zad-"jem desetletju izoblikovala v smotrno velike kmetije, kakršne podajo na Zahodu in na katerih se prepletata poljedelstvo in živinoga.
V kranjskem M-Kmetijstvu s° že proučili, kaj pomeni popravljanje krivic v kmetijstvu Za njihova posestva, in tudi napravili nekatere izračune, ki pa Vse dotlej, dokler ne bo povsem jasno, kakšen bo zakon o ^nacionalizaciji, bolj malo Pomenijo. V Kmetijstvu razpo-lagajo s 1563 hektarji obdelo-valne zemlje, od tega je ima Posestvo Cerklje 420 hektarjev, Šenčur 446, Sorsko polje 379, Trata 204, vrtnarija Zlato polje 'skupaj s sadovnjakom v Poto-fah pri Preddvoru) 80 hektarja. Center za hitro razmnoževanje krompirja v Šenčurju dobrih 19 hektarjev, raziskovalna e"ota pa 12 hektarjev. Kako je M-Kmetijstvo, ki je pravni na-slednik nekdanjega KŽK-jeve-8a tozda in prejšnjih organizacij, pridobilo to zemljo? Mag. Janez Tavčar je dejal, da je bila osnova za nastanek posestev :'0 hektarjev zemljišča, ki ga |e oblast po vojni zaplenila ali •'ako drugače odvzela malim ^leposestnikom, okrog 350 ^ktarjev zemljišča naj bi dobi-1 iz preživninskega sklada (gre Za zemljo, ki naj bi jo kmetje Zaradi visokih davkov in zato, ^ so si zagotovili preživnino, °ddali občini), 580 hektarjev so Pridobili z arondacijami (v čaju od 1958. do 1964. leta), 270 hektarjev predstavljajo dolgoročni zakupi (od tega je 169 ^ktarjev letališke zemlje), 150 ^ktarjev pa so pridobili z od-,uPi in z ureditvijo nerodovi-ln'h zemljišč.
Nst arondacijskih primere ni rešenih_
Kar zadeva arondacije, je P° besedah mag. Janeza Tav-^arJa večina dobila nadome-/*na zemljišča ali odškodnino, pkateri med njimi po povsem ea'ni, tržni ceni (ob tem pa še adomestilo stroškov za trajne
Mag. Janez Tavčar, direktor M-Kmetijstvo: "Če je država omogočila oblikovanje družbenih posestev, naj zdaj, ko se je odločila za popravljanje povojnih krivic, to tudipopla-ča. Vsi, ki delamo na posestvih, nismo nikogar oškodovali, zato bi bilo krivično, če bi morala samo posestva nositi posledice "napačne kmetijske politike"... Ali bi bila likvidacija družbenih posestev gospodarsko upravičena, bi bilo treba temeljito in strokovno pretehtati, ne pa se prepustiti strankarskim zahtevam. Čeprav bi likvidirali vsa naša posestva in razdelili 1500 hektarjev zemlje kmetom, bi se kmetije, ki so v povprečju dejansko premajhne in gospodarsko šibke, zelo malo okrepile, vsaka manj kot z enim hektarjem."
Stane Potočnik, pomočnik direktorja M-Kmetijstvo Kranj: "Kako si predstavljam popravljanje krivic? Zemlja naj se v naravi vrne samo tistim, ki so se jim zgodile krivice in so še zdaj kmetje, vsem drugim pa ne. Obdelovalne komplekse je treba ohraniti, sicer bo še več novih krivic in tudi velika gospodarska škoda."
posevke), manj kot deset lastnikov pa se s kupnino ni strinjalo in je ni hotelo vzeti. Stane Potočnik, pomočnik direktorja M-Kmetijstvo Kranj, je povedal, da enajst primerov še ni rešenih in da jih zdaj tudi ni mogoče rešiti. Kmetje sicer obdelujejo zemljišča, ki naj bi jih dobili kot nadomestilo za aron-dirano zemljo, vendar formal-no-pravno še vedno niso lastniki. Da so se primeri vlekli do zdaj, je več razlogov: pogajanja z nekaterimi lastniki o nadomestnem zemljišču so bila kar dolgotrajna, v nekaj primerih se niso mogli sporazumeti dediči, nazadnje sta vse skupaj zapletla še zakon (moratorij), ki je prepovedal promet z družbenimi kmetijskimi zemljišči, in odločitev kranjskega izvršnega sveta, da razveljavi sklep prejšnje občinske vlade o tem, da je treba arondacijske postopke končati do konca 1990. leta. Stane Potočnik pravi, da
so s takšno odločitvijo povzročili oškodovancem še večjo škodo. Zemljišča so bila že odmerjena, ocenjena, lastniki so jih že obdelovali, treba bi bilo samo še izpeljati formalno-pra-vne postopke, nad katerimi pa v takih in podobnih primerih bedi javno pravobranilstvo...
Na vprašanje, ali je M-Kmetijstvo Kranj že začelo z razprodajo kmetijske zemlje, denar pa naj bi namenilo za plače, je mag. Janez Tavčar odgovoril, da to ni res in da gre v bistvu za nekatere nepreverjene izjave odgovornih ljudi. "V M-Kmetijstvu smo res nameravali zaokrožiti kmetijska posestva in odprodati nekaj zemlje, ki je razdrobljena, v majhnih parcelah, zunaj kompleksov. Denar od zemlje bi namenili za odkup nekaterih zemljišč, ki jih imamo že sicer v dolgoročnem zakupu ter za razreševanje drugih lastniških problemov, nikakor pa ne za plače. Čeprav bi bilo pametno odprodati majhne obdelovalne kose in odkupiti tiste, ki so že sicer del naših posestev, pa tega zdaj ne moremo narediti," je dejal mag. Janez Tavčar in poudaril, da bi
pri denacionalizaciji morali upoštevati predvsem narodnogospodarsko plat problema. "Ko so lani v Evropski gospodarski skupnosti analizirali evropske farme, so bile naše po mlečnosti na kravo in po porabi krmil na liter mleka na najvišjih mestih. Pomembni so podatki, da družbeno kmetijstvo ustvari 39 odstotkov vsega družbenega proizvoda kmetijstva kranjske občine, da prispeva polovico k občinskim potrebam po žitu (3000 ton), da pridela 60 odstotkov vsega semenskega krompirja v Sloveniji, da prispeva petino (4 milijone litrov mleka in 350 ton mesa) k odkupu mleka in mesa v občini..." • C. Zaplotnik
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
- LJUDSKA STRANKA Občinski odbor SKZ - LS Kranj SKZ - LS Naklo
SKZ - LS Sorsko polje SKZ - LS Cerklje SKZ - LS Jezersko
vabijo na
OBČNI ZBOR SKZ • LS
ki bo v ponedeljek, 25. 3.1991, ob 10. url v Domu kulture v Naklem.
Gostje občnega zbora so:
- g. Ivan Oman, predsednik SKZ - LS
- g. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo tema: »Razvoj kmetijstva in gozdarstva« .
- g. Ludvik Toplak, predsednik družbenopolitičnega zbora RS tema: »Denacionalizacija in zadružništvo«
- g. Zvonko Ivanušič, poslanec SKZ - LS tema: »Davčna zakonodaja«
Vljudno vabljeni. Slovenska kmečka zveza - LS
^etijstvo in varovanje okolja
Testiranje in servisiranje škropilnih naprav
"am"'' P°mena    obsega, ki ga ima tehnika v kmetijski pridelavi bi- ne sme biti vseeno, kakšne stroje kupujemo, kako jih upora-tei m° m vzdržujemo. Navedeno vpliva na stroške pridelave, poleg Porah 3 '"^o s str0J' za aplikacijo kemičnih sredstev vplivamo na »o le-teh, njihovo porazdelitev po površini in s tem na negati-P°s'edice v okolju. Učinek kemičnih sredstev je največji, Če jih rahljamo ob predpisanem času in v predpisani količini.
Vpj- namenom, da bi negativne ska'Ve'- k' J'" povzroča kmetij-^ Pridelava v okolju čimbolj |etianJsali, smo že pred tremi ranj2ačeii s pregledi in servisira škroP'lmc' ki Jin upora-ziy ^° KmetJe i" posestva. Od-da Je bil zelo dober. Menimo, ljevJe. Potrebno z delom nada-PoD ' pri tem pa pregledati in sejJi . ni Poleg škropilnic tudi
gHQ..11Ce in trosilke mineralnih
Za lastnike
Za škropilnico, za katero bo na pregledu ugotovljeno, da je brezhibna, bo lastnik prejel posebno nalepko, kot dokaz, da uporablja brezhibno škropilnico in s tem manj onesnažuje okolje.
delovanje na plevele, bolezni in škodljivce. S tem lahko prihranimo pri zaščitnih sredstvih, povečamo pridelek in zmanjšamo negativne posledice na okolje ter zmanjšamo ostanke zaščitnih sredstev v pridelani hrani.
Lastnike škropilnic prosimo, da pred pregledom škropilnice pripravijo tako, kot bi šli z njimi na polje (očistijo, kompletirajo)
in nalijejo v rezervoar okoli 150 1 vode. Pripeljite tudi tiste škropilnice, ki so bile v preteklih letih že pregledane, posebej če ste jih precej uporabljali. Tudi škropilnice, ki niso stare, je potrebno preizkusiti.
Svetovalec za rastlinsko proizvodnjo:
mag. Miran Naglic, dipl. ing.
agr.
ce in trosilke mineralnih
Pom'"' Za ,astmke ten str°Jev penijo pregledi možnost, da
%y0viJ°' v kakšnem stanju je
ker Sa^ sami tega ne moreJ0' "imajo ustreznih pripono* Po\eg tega pa imajo v]; n°sti, da popravijo ugoto-t6Ene Pomanjkljivosti. Zaradi pr*a je zelo pomembno, da so °b n *" 28 ,astmke brezplačni, (ielj|0Pravilu pa plačajo rezervne Pregledi temeljijo na pro-
S'0Vo|i     °---"  ivuivijlj«! P«"
str0; Jn?m odločanju lastnikov dan;?V' i"1 bi se število pregle-
ce^ strojev Salo Pre8ieda
V
ob komercialni bistveno zmanj-
§kr0 '?,tošnJem letu bo pregled PUn'c potekal takole:
• V okviru javne svetovalne službe bomo organizirali preglede škropilnic na 20 lokacijah na Gorenjskem od 18. 3. do 8. 4. 1991.
Obvestila o pregledih bodo izobešena na enotah zadrug in v zbiralnicah mleka.
• 190 Izvajalec pregleda je ekipa Srednje mlekarske in kmetijske šole iz Kranja.
• Serviser je Agromehanika iz Kranja.
• Za financiranje pregledov smo zaprosili izvršne svete gorenjskih občin iz sredstev proračuna.
Želimo, da pripelje na pregled škropilnice čim več lastnikov. Le brezhibna škropilnica omogoča pravilno razporeditev zaščitnih sredstev po zemljiščih ali rastlinah in s tem najboljše
TRGOVSKO PODJETJE
64270 Jesenice, Titova 16
V poslovni stavbi na Jesenicah, Delavska 11 ODDAJAMO
več prostorov različnih velikosti. Prostori so primerni za pisarne ali storitvene dejavnosti. Prostori so primerno urejeni in je možna takojšnja uporaba. Najemnina za prostore je določena po občinskem odloku. Ogled prostorov je možen po predhodnem dogovoru po telefonu (064)82-984 ali 82-993. Interesenti naj oddajo pisne ponudbe na naslov: TP Rožca Jesenice, Titova 16.
Zakon o zadrugah so "pomladili"
To, kar je bilo pričakovati že pred zasedanjem slovenske skupščine, se je tudi zgodilo: vsi trije zbori, zbor občin in zbor združenega dela bolj na hitro, družbenopolitični zbor pa po nekoliko daljši razpravi, so se odločili, da predlog zakona o zadrugah "pomladijo " in da ga vrnejo v fazo osnutka.
Da so se poslanci odločili tako, je bilo več vzrokov. Razlog, da naj bi zakon obravnavali in po možnosti sprejeli z drugima lastninskima zakonoma, z zakonom o denacionalizaciji in zakonom o privatizaciji, je bolj znan kot, denimo, to, da tudi Demosova koalicija nima enotnega stališča o zakonu in da so razlike v stališčih tudi v Slovenski kmečki zvezi -Ljudski stranki, ki ima, kadar gre za zakone s področja kmetijstva in gozdarstva, največji vpliv.
V zakonu o zadrugah sta sporni predvsem dve vprašanji: ali so lahko člani zadrug tudi v zadrugah zaposleni delavci (predlog, ki zdaj ni več predlog, ampak osnutek, je predvideval, da naj bi to samostojno urejale zadruge) in kako vračati nekdanjim zadrugam oz. njihovim naslednikom odvzeto zadružno lastnino. Zdi se, da je prav reševanje lastninskih problemov (vračanje premoženje) glavni razlog, da zakona o zadrugah še nekaj časa ne bo, pa čeprav ga v zadrugah, kjer ne vedo dobro, kako bi načrtovali organizacijske spremembe, že težko čakajo. Ne čakajo pa ga težko samo kmetje, ampak tudi delavci, ki jim organiziranje potrošniških zadrug pomeni tudi možnost, da bi se lahko ceneje kot v "navadnih trgovinah" oskrbovali s prehrambenimi in drugimi izdelki.
Čeprav je bilo v razpravi o zadružnem zakonu slišati tudi za nerealne predloge, da naj bi zadrugam povrnili izgubljeni dobiček (le kdo, na primer, bi lahko strokovno, ugotovil, koliko dobička bi ustvarila...), pa je Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, na četrtkovi skupščinski razpravi - zdi se - postavil tudi nadvse pomembno vprašanje, ali se bo republika bolj določno opredelila do zadružništva in mu zagovoti-la nekatere ugodnosti, predvsem davčne. • C. Zaplotnik
Ob materinskem dnevu
Razstava ročnih del
Javorje, 21. marca - Aktiv kmečkih žena Javorje pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka bo ob materinskem dnevu pripravil v prostorih zadružne enote Javorje razstavo ročnih del ter izdelkov domače obrti. Razstava bo odprta jutri, v soboto, od 14. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 18. ure. V nedeljo bo tudi bogat srečelov. Vstopnine ni. • C. Z.
MEŠETAR
Po koliko so motorne žage Tomos? V podjetju Deru d. o.o. (Stegne 21, Ljubljana) poudarjajo, da so njihove po izredno ugodnih cenah in da gre za posebno ponudbo. Za to, da se boste lažje odločili, smo si jih zapisali, odločili pa se boste tako in tako sami.
vrsta motorne žage	cena (v din)
Tomos 61 FF, 2,9 kW	6.782,00
Tomos 266 SE, 3,2 kW	8.050,00
Tomos 254 SE, 2,9 kW	8.054,00
Čeprav smo pred nedavnim pisali, da bo republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano regresiral ceno nafte in da kmetom ne bo treba v celoti plačati prispevka za ceste, ker se s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji vozijo več po poljskih in gozdnih poteh kot po javnih cestah, pa je zdaj že jasno, da s prehodom na avstrijski sistem ne bo nič in da regresa ne bo. Vsaj tako je dr. Jože Osterc, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zatrdil poslancem Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, na sestanku njihovega poslanskega kluba.
* * *
Ker gozdnim gospodarstvom po navodilih republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni več treba zbirati denarja za gozdnobiološke in tehnične naložbe, so lahko temu primerno tudi spremenili cene.
vrsta lesa
kakov, razred
cena (v din/nr)
hlodovina smreke in jelke (obeljena)
celulozni les smreke in jelke (obeljen)
hlodovina bukve
II III
II III
II III
1.809,05 1.457,22 1.108,53 783,00 626,40 463,70 1.332,14 1.143,18 837,29
Poslanec kmečke zveze Zvonko Ivanušič je na konkretnem primeru izračunal, koliko naj bi kmet letos plačal davka oziroma dohodnine. Izhajal je iz predpostavke, da ima davčni zavezanec 10 hektarjev njiv, šest hektarjev travnikov in 15 hektarjev gozda, da so vsa zemljišča v tretjem bonitetnem razredu in da katastrski dohodek za posamezno kulturo predstavlja povprečje enajstih katastrskih okrajev v Sloveniji. Ugotovil je, da bo moral plačati skupaj 16.980 dinarjev dohodnine, od tega med letom 6.394 dinarjev v obliki akontacij, na koncu leta pa še 10.586 dinarjev poračuna; poleg tega pa še 17.584 dinarjev prispevka za zdravstveno varstvo. Če pa je isti davčni zavezanec starejši od 65 let, vzdržuje dva družinska člana, med letom nakupi za 1.000 dinarjev zdravil in je vlagal denar v obnovo gospodarskega poslopja (pet tisoč dinarjev pomeni četrtino vloženih sredstev), potem plača le 8.019 dinarjev dohodnine (več kot polovico manj kot v prvem primeru, brez olajšav), prispevek za zdravstveno varstvo pa ostaja enak.
hssmeeglas 22. stran
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 22. marca
1991
SPOŠTOVANI KUPCI!
Prodajalno DROGERIJA Kranj
smo začasno preselili na PREŠERNOVO ULICO 14 (E-moda)
Hvala za razumevanje!
KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIČ
w
TRGOVINA KRIZE (v novi stavbi zadruge)
ZA KMETE, VRTIČKARJE IN GRADITELJE
DOBRA PONUDBA - UGODNE CENE
Delovni čas: od 7.-19. ure sobota od 7. -11. ure telefon: 57-218
PTT PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, Mirka Vadnova 13
PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bodo začele veljati
v nedeljo, 31. 3. 1991, na območju Kranja nove šestmestne telefonske številke.
Vse nove telefonske številke so objavljene v novem telefonskem imeniku republike Slovenije.
Nov telefonski imenik bo v prodaji od 27. 3. 1991 dalje na vseh PTT enotah na Gorenjskem.
Zaradi velikega števila sprememb in novih telefonskih številk prosimo uporabnike telefonskih storitev, da se poslužujejo novega telefonskega imenika.
Mercator Preskrba
TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d.
20 let blagovnice v Tržiču
... yf ■
od 25. 3. do 6. 4. 1991
• akcijska prodaja po nižjih cenah
• popusti pri gotovinskem nakupu nad 500,00 din in nakupu na kredit za izdelke Gorenja
• vsakdan degustacije
• pri nakupih nad 500,00 din sodelujete v nagradnem žrebanju
• javno žrebanje 8.4.91 pred blagovnico
IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNIH NAKUPOV!
Delovni čas: od 7. -19. ure, sobota od 7. -12. ure, telefon: 50-180
UGODEN NAKUP
LOKI« NAKUP
V VSEH PRODAJALNAH Z ŽIVILI
Merlot 11 Brda 25,90 Merlot
kakovostni 0,751 Brda 27,90 Merlot
vrhunski 0,751 Brda 37,90
Rum Istravino 11 50,20
Malinovec Presad 11 33,90
Suhi vrat kg 136,00
Jajca 2,40
Sir gauda (uvoz) 68,30
LOKA KAVA
okus in aroma vaših želja trgovsko podjetje
= LOKA =
ŠKOFJA LOKA
6A228
le*1
y.iV>
6T-
»e
d0Slaas ne
oor^o
Petek, 22. marca 1991
OBVESTILA, OGLASI
23. STRAN ®@IMgSI(JJ©IEIIGLAS
m^Mmmiu umih? mmium umnim ipkhhh tfimm hmmi MiMtfi
milili KO	o> cn	s	s	o> to
<o	iiiilim	milim	111111111	lllllllll
	iiiiiiiii	milili!	iiiiiiiii	
DOBER DAN VITKOST!
ou
program
• KREPI CELOTNO MUSKULATURO
• POVEČA GIBLJIVOST VSEH SKLEPOV
• IZBOLJŠA PREKRVAVITEV TELESA
ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15. KRANJ
064/28-323
SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO!
• • • •
/v
••••••
•«•••«•••••••••••••
\«»»«»»«»»»»»»«»»»»« ..»•••••••••••*•••
i. i, i, « »••••••••••••••••
■fc..  > •••••••••••••••••
H|Bhkj>.* ••••••••••••••••
^TMi'1 •••••••••••••••••
>••»••••••••••••••
(•»••••••••••••••••
N ASTRO
LJUBLJANA, Gerbičeva 101
NUDI UGODEN NAKUP
esnoobdelovalnih strojev v omenjenih kocinah
popust 25 % obročno odplačevanje, dodatni popust pri polnih vplačilih,
takojšnja dobava za naslednje stroje:
• visokoturni nadmiznl In mizni rezkarji (s fre-^nčnim pretvornikom ali brez)
• kombinirani mizarski stroj
• mizarski obdelovalni center
Vs
e   informacije   in   naročila   po   tel. 061/261-870, telefax: 061/264-170
POSEBNA PONUDBA
od 20. do 30. marca 1991
Pomaranče.....................kg 25,00 din
Jajca.......................................2,00 din
Kumarice 680 g..................34,00 din
Kava Turkcaffe 100 g . zav. 13,00 din
Vino Smederevka........liter 16,00 din
Vino Črnina.................liter 17,00 din
Sok jabolčni.................liter 16,00 din
Čistilo Vitro As 1/2 I............15,00 din
Čistilna emulzija Dik 650 g .18,00 din
Ženski in otroški robčki 6 kosov ...
... 96,00 din
Sir Jakob.........................kg 82,00 din
Zemlja za lončnice 5 I .zav. 22,00 din Humovit 5 I.................zav. 23,00 din
NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA
OD 27. MARCA
bo v prodaji
telefonski imenik 1991 /92
na vseh ptt enotah
CENA ZA BROŠIRANI IZVOD 300,00 din CENA ZA VEZAN IZVOD 400,00 din
AVTO ŠOLA ing. HUMAR
organizira tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji
PRIČETEK TEČAJA BO V TOREK, 26.3., ob 18. uri
PRAKTIČNA VOŽNJA -TAKOJ NA SODOBNIH VOZILIH R-5 CAMPUS
<G? 11-035
S KOM PAS
^•Se?! KomPas hotel Bohinj
(  ev l»z 45, Bohinj
,p°dlagi 51. člena Statuta podjetja Kompas hotel Bohinj
ln skl
t)jRpe"a delavskega sveta razpisuje prosta LEKTORJA PODJETJA
dela
*ndidat
Še naci } mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje in -na-ednJe zahteve:
ai: "?anJ v"šjo ali srednjo izobrazbo komercialne, gostinske - tri 5konomske smeri
Hh ° PCt 'et delovnih izkušenj na enakih ali podobnih de-
htd °bvlada nemški ali angleški jezik
dela|j °st Dr' izbiri bodo imeli kandidati, ki so več let uspešno f>jSrie  a P°dročju gostinsko-turistične dejavnosti. r°ku i^^dbs z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v •az 45 J Jn> na naslov: KOMPAS HOTEL BOHINJ, Ribčev ■ °4265 Bohinjsko jezero
KOKRA, Trgovsko podjetje, p.o. Kranj, Poštna ulica 1
Po sklepu delavskega sveta objavljamo JAVNO DRAŽBO
za prodajo garaže v Kranju, Valjavčeva ulica 4, v izmeri 16,45 m2.
Izklicna cena je 124.279,00 din.
Interesenti so dolžni vložiti kavcijo v višni 10 % vrednosti pred dražbo na žiro račun KOKRE št.: 51500-601-12830 pri SDK Kranj. Javna dražba bo dne 5. 4. 1991 ob 9. uri v Kranju, Valjavčeva ulica 4. Stroške prepisa in prometni davek plača kupec.
Interesenti lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 064/23-070, interna 394.
OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET
Komisija za oddajo poslovnih prostorov
V najem
RAZPISUJE
zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov:
1. Poslovni prostor v mezaninu poslovne stavbe Titov trg 3/a Škofja Loka, v velikosti 83,00 m2 - namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno za pisarne predstavništev, podjetij, ustanov itd.
2. Poslovni prostor v pritličju poslovnega objekta Mestni trg 15 - Žigonova hiša Škofja Loka, v velikosti 38,00 m2- namembnost poslovnega prostora je določena za storitveno dejavnost oz. trgovino.
3. Poslovni prostor v pritličju poslovnega objekta Mestni trg 15 - Žigonova hiša Škofja Loka, v velikosti pritličje ok. 100,00 m2, klet ok. 30,00 m2 in vrt ok. 260,00 m- - namembnost poslovnega prostora je določena za gostinsko dejavnost - restavracijo.
Poslovna prostora pod točko 2 in 3 sta zgrajena do III. gradbene faze.
Ponudbe za poslovne prostore naj vsebujejo:
- navedbo dejavnosti s programom
- pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za usposobitev poslovnega prostora zagotovljena (velja za točko 2 in 3 razpisa)
- višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo. je ponudnik pripravljen plačevati.
Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah na naslov:
0 [toirlfDfloOš
•4220 Škofja loka, blazeva ul. • - brzojav outtnk Škofja loka
D. P. OBRTNIK
GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM SKLADOM
Blaževa ulica 3
64220 ŠKOFJA LOKA
Ponudba naj ima vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija. Ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb.
msmehglas 24. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Petek, 22. marca
1991
Nogomet
Triglav si želi napredovanja
Kranj, marca — Nogometaši Triglava so uspešno končali pripravljalno obdobje pred začetkom spomladanskega dela prvenstva, v katerem so si zastavili nalogo, da osvojijo prvo mesto in se tako, po treh letih igranja v območni ligi, vrnejo v slovensko nogometno ligo. Razlog za takšen optimizem med Triglavani je tudi ta, da so okrepili svoj igralski kader.
Vzdušje v klubu je pred začetkom prvenstva dobro. Igralci so odločni, da, kljub temu da vedo, da bo bitka za prvo mesto težka, saj so se tudi konkurenčni klubi okrepili, dajo vse moči od sebe in na ta način dosežejo zastavljeni cilj. Že v jesenskem delu so presegli plan, saj so Triglavani osvojili kar 21 točk in zasedli tretje mesto, le točko zaostanka za vodilnim Proletarcem. Izgubili so le dve srečanji z neposrednimi konkurenti Primorjem v Ajdovščini in Svobodo v Kisovcu. Z vodilnim Proletarcem so remizirali v Zagorju, vse ostale tekme pa so rešili v svojo korist. V pomladanskem delu prvenstva vsi trije največji konkuretni za prvo mesto, ki so Prole-tarec. Svoboda in Primorje, gostujejo v Kranju.
Ne manjka pa tudi težav. Nekateri igralci so v času treninga večkrat v službi, klub ima tudi finančne probleme, nekateri igralci pa so tudi razočarani, ker ni bilo nekajdnevnih priprav izven Kranja, kot je bilo to vsako leto. Kapetan Martin Jeraj je zaradi tega nekoliko skeptičen glede razpoloženja v klubu: "Nisem zadovoljen s pripravami, ker nismo šli na priprave izven Kranja. Na teh pripravah pa je tudi največja kakovost treningov. Veliko nižje razrednih klubov je šlo tudi letos na takšne priprave in tudi mi bi morali iti vsaj za kak teden. Delo na našem štadionu je bilo intenzivno, vendar ni bilo ustreznih pogojev. Zaradi tako organiziranih priprav in pomanjkanja finančnih sredstev, je realno pričakovati tretje mesto. Kljub temu pa so igralci odločni, da gredo na prvo mesto.
Jeseni je bilo tudi precej težav s poškodbami. Tako se je poškodoval Martin Jeraj ravno v času, ko je odšel na služenje vojaškega roka v JLA Miran Pavlin, in tako so Triglavani naenkrat ostali brez dveh nosilcev igre. Iz tega obdobja sta tudi oba poraza. V predzadnjem kolu pa si je poškodoval meniskus tudi Dušan De-lič, ki je bil operiran in je že začel rahlo trenirati.
Moštvo je, glede na jesensko sezono, okrepljeno. Kljub temu da sta na služenju vojaškega roka še vedno Bojan Istenič in Miran Pavlin, so se vrnili iz vojske Siniša Brkič, Gorazd Pelko in Alan Tušar. Največja pridobitev pa je prav gotovo Almir Filipović, ki je na dvojno registracijo prestopil v Triglav iz banjaluškega Borca.
Kako je kranjska ekipa pripravljena, se bo videlo že v prvih štirih kolih, ko Triglavani gostujejo v Brdih in v Ljubljani z Ilirijo, doma pa pričakujejo mestnega tekmeca Savo, v četrtem kolu pa bo derbi srečanja s Primorjem.
Goran Novkovic
Zbor letalcev ALC
Z novo organizacijo do boljših rezultatov
Radovljica, 15. marca — Na skupščini članstva, ki jo imajo letalci Alpskega letalskega centra vsake štiri leta, so pregledali minulo delo in ga ocenili za uspešno. S skrbjo pa gledajo na letošnjo sezono, saj je delovanje alpskega letalskega centra in njegove letalske šole močno povezano s stanjem gorenjskega gospodarstva.
Na skupščini so spremenili tudi statut centra tako, da so ukinili odbor letalske šole, strokovno delo pa v celoti poverili posameznim sekcijam, torej padalski, jadralski, sekciji motornega letenja in modelarjem, Izvolili so tudi nov svet centra, ki ga sestavljajo delavci centra, predstavniki posameznih sekcij in iz gorenjskih občin delegirani predstavniki.
Članstvu se je predstavil tudi nov direktor centra Pavel Burja, ki je poudaril, da se bo posebej zavzemal za izgradnjo novega hangarja, utrjevanja steze letališča, predvsem pa, da bo njegova skrb čim manjša denarna pristojbina padalcev in letalcev v letošnji sezoni.
Ob koncu so najzaslužnejšim članom — športnikom, organizatorjem in prizadevnim odbornikom podelili spominske plakete centra. • T. P.
ŽELEZNINA KUUKCA
Oldhamska 14, Kranj, tel.: 25-589 (pri Vodovodnem stolpu)
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO:
VIJAKE
PVC VLOŽKE
KLJUKE
KLJUČAVNICE
CILINDRE
PODLOŽKE
• ŽIČNIKE
• ZAŠČITNE ROKAVICE
• SILIKONSKI KIT
• SVEDRE
• REZILKE
• INDUSTRIJSKA KOLESA
RAZNO POHIŠTVENO OKOVJE IN ŠE MARSIKAJ PRODAJA ZA GOTOVINO NA NAROČILNICE PODJETIJ IN   STANOVANJSKE ZADRUGE
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
MflUOCLflSl
"g? 27-960 Cesta JLA 16
Prodam SENO in DOMAČI JABOLČNI KIS, g 58-078, popoldne
Prodam 5 mesecev star VIDEORE-KORDER. « 25-701, popoldne
Ugodno prodam OKVIRJENE GOBELINE, med njimi tudi ZADNJA VEČERJA. « 620-094
Prodam JUGO KORAL 45, letnik september 1988, garažiran, 25.000 km. Cena 6.000 DEM, « 88-115
Prodam Z 101 SKALA. Braič, Zlato polje 2 A, Kranj
Prodam okrogel smrekov LES primeren za ostrešje dolžine 6, 7, 8 m. Lahko se tudi obžaga. Informacije na naslov: Pavel Bogataj, Kla-dje 7, 64224 Gorenja vas
Prodam Z 101, letnik 1982, garažiran, 61.000 km, registrirana do marca 1992. « 75-904
Prodam Z 750, letnik 1985, cena 2.300 DEM in Z 101 SKALA, letnik 1989, za 7.500 DEM. ^ 36-166 po 19. uri
Prodam KARAMBOLIRAN CITRO-EN AX, letnik 1988. «82-015
Prodam JUGO, star 15 mesecev. « 83-555
Prodam 1000 kosov nove OPEČNE KRITINE RESNIK, 30 % ceneje «49-011
Prodam MERCEDES 190 D, letnik 1966, registriran, odličen, prodam ali menjam. «48-275, popoldne
Prodam Z 750 LC, 1979. «74-044
letnik november
Prodam JUGO KORAL 45, letnik
1988. «65-314, Janez Demšar, Log 29, Škofja Loka
Prodam GOLF DIESEL JX, letnik"
1989. «77-197
Prodam Z 101, letnik 1981, registriran do avgusta 1991. Barbara Mandelj, Bazoviška 15, 64240 Radovljica
Prodam HRASTOVA in BUKOVA DRVA. «25-545
Prodam 126 P, letnik 88/89, prevo-ženih 20.500 km. « 22-367
Planica pričakuje več kot 50 tisoč ljubiteljev smučarskih poletov
Praznik slovenstva pod Poncami
Te dni so se na finalu svetovnega pokala v poletih zbrali najboljši smučarji skakalci sveta - Strokovnjaki10 ljubitelji tega lepega in atraktivnega športa že sklepajo stave o morebitnem svetovnem rekordu in o prvem P0' letu dolgem 200 metrov.
Ljubljana, Planica, 20. marca - "Organizatorji tekme, planiški komite, želi organizirati lepo tekmo. Predvsem si prizadevamo za varnost tekmovalcev, s tekmo pa želimo zopet popularizirati Planico in tudi Slovenijo, ki v tem času doživlja številne spremembe. Priprave na to tekmovanje trajajo že dve leti. V tem času smo prilagodili nekatere stvari na skakalnici novim pravilom FIS -e, zlasti je bilo razširjeno doskočišče," je na torkovi tiskovni konferenci med drugim povedal predsednik Organizacijskega komiteja Planice Andrej Marine.
Toplo vreme in odjuga zadnje dneve in tedne sta precej otežila delo na skakalnici in ob njej, vendar pa je ing. Lado Gorišek dejal, da so se pač spopadli s pogoji, kakršni so in se urejanja skakalnice loti ročno. Direktor
Letos je prvo sezono v svetovnem pokalu poseba razvrstitev v smučarskih poletih. Prvi dve tekmi sta bili v Kul-mu in po dveh tekmovanjih vodijo Švicar Zund (32 točk) pred Avstrijcem Horngacher-jem (31 točk) in Fincem Nik-kolo (27 točk). Naš najboljši je Franci Petek na desetem mestu (13 točk), štirinajsti pa je Janus (8 točk). Tudi v Planici bo vsak dan poletov, sobota in nedelja, tekmovanje zase. Zmagovalec dobi 25 točk, drugouvrščeni 20, tret-jeuvrščeni 15, četrti 12, nato pa vsak naslednji točko manj. Seštevek štirih tekem (dveh v Kulmu in dveh v Planici) bo dal letošnjega zmagovalca svetovnega pokala v poletih. Gotovo pa bo za obiskovalce zanimiv že petkov uradni trening.
Kot je povedal predstavnik Zlatarne Celje, čaka našega najboljšega tekmovalca v Planici svojevrstna nagrada - originalni slovenski zlatnik, predstavnik Avtocommerca, tudi enega od sponzorjev prireditve, pa je dejal, da bo tisti, ki bo poletel 200 ali več metrov, dobil še posebno nagrado - avtomobil mercedes.
Na torkovi tiskovni konferenci so predstavili tudi svojevrstno umetniško delo, knjigo Nika Križanca, ki ima naslov Slava Planici Zbirko sonetov o Planici je priredil Rado Bordon, ilustriral Bine Rogelj, spremno besedo je napisal Tone Pavček, pojasnila pa Drago Ulaga. Naj za pokuši-no tokrat predstavimo enega od 44 sonetov.
Sveta prvenstvo spet v Planico kliče.
Prišli so najbolj znani, najbolj smeli,
da vnovič bi v poletih zasloveli,
bili morda rekordov novih priče,
navzoči v slavni zibelki poletov
kjer tekmovalci varno poleti-
jo.
saj kroparski teptači poskrbijo,
da ni nikjer nevarnosti žametov.
Skakalci bodo hrabro poleteli,
na tleh pristali varno, zanesljivo,
s ponosom svetu spet dokazovali,
da z voljo močno in nepopustljivo
v Planici bodo častno zmagovali,
dosegali le stežka dosegljivo.
naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc pa je povedal: "Vsi naši tekmovalci se .že veselijo dogodka V Planici, radi bi nastopili, radi bi tekmovali. Prav tako veli-
Vabila, prireditve
4. memorial Jožeta Kuralta - To nedeljo, 24. marca, mineva pet let, odkar je v prometni nesreči umrl odlični škofjeloški smučar Jože Kuralt, doma iz Svetega Duha. Jože je svojo tekmovalno pot začel in končal pri SK Alpetour, v spomin nanj pa letos že četrtič organizirajo memorial Jožeta Kuralta na Soriški planini. Tekmovanje po pravilih za FIS tekmovanja bo naslednjo nedeljo, 31. marca. Start prvega teka slaloma bo ob 10. uri, drugi tek pa se bo začel ob 12.30. • V. Stanovnik
Rokomet - Rokometašice Kranja so v tem kolu prosti, rokometaši Preddvora pa gostujejo pri ekipi Dobove. Tekma med ekipo Šešir-ja in ekipo Inles Rika pa ne bo v soboto, temveč v torek, 26. marca ob 19. uri v dvorani na Podnu.
Košarka - Košarkarji Triglava v II. ZKL to soboto, 24. marca, zadnjič v sezoni igrajo doma. Ob 20. uri gostijo ekipo Maribora.
Rekreacija za najmlajše - TVD
Partizan Tržič in VVO Tončke Mokorelove iz Tržiča obveščata vse starše predšolskih otrok, da se bo redna tedenska vadba nadaljevala spet v torek, 26. marca, ob 17. uri. Vadba je bila dosedaj organizirana ob četrtkih, odslej pa bo vsak torek, v prostorih doma TVD Partizan Tržič. Vpisnine ni. • J. Kikel
Cicibanov pokal na Zelenici - Smučarski klub Tržič vabi vse cicibane in cicibanke iz Tržiča na tretjo tekmo letošnjega Cicibanove-ga pokala, ki bo to soboto, 23. marca, s pričetkom ob 11.30 uri na vrhu Zelenice. Mladi smučarji se bodo pomerili v veleslalomu. Prijave bodo zbirali pred začetkom tekme na startu. Razglasitev skupnih rezultatov Cicibanovega pokala bo v Klubu Robinson na Deteljici, kjer bodo mladim pri-
pravili cicibanov disco ples in jih presenetili z obilo zabave in lepimi nagradami. • J. Kikelj
Četrti cicibanov pokal na Soriški planini - SK Alpetour organizira prihodnjo soboto, 30. marca, tekmovanje za cicibane in cicibanke
škofjeloške občine za pokal Ciciban na Soriški planini. Start bo ob 10.30 uri, prijave zbirajo pri Litostrojski koči med 8. in 10. uro, razglasitev rezultatov pa bo takoj po končanem tekmovanju. V okviru tekmovanja za pokal Ciciban bodo v SK Alpetour pripravili še eno tekmo aprila za skupnega zmagovalca pa bodo štele tri najboljše uvrstitve. • V. Stanovnik
Nogometni spored - V slovenski nogometni ligi igralci Živil - Naklo gostujejo v Novem mestu. V območni članski ligi bo v nedeljo ob 15. uri na sporedu kranjski derbi med Triglavom in Savo, Jeseničani pa ob isti uri gostijo (v Lescah) Svobodo Ultro. Mladinci Britofa v SML igrajo pri Iliriji, v OML pa igra ob 13. uri Triglav z ekipo Selca, Jesenice pa z ekipo Primorja (na Bledu). Nadaljuje se tudi prvenstvo v gorenjskih ligah. V članski ligi se bodo v soboto, 23. marca, ob 15.30 pomerili Polet : Britof, Trboje : Bitnje, Lesce : Creina, LTH : Tržič, Bled : Mavčiče, Zarica : Alpina. Pionirji igrajo v soboto popoldne ob 14. uri, tri zaostale kadetske tekme pa bodo že dopoldne ob 10. uri. Mladinci in člani pričnejo s prvenstvom čez 14 dni. • D. Jošt
no uspešna, saj so naši tekm ci na vseh večjih tekmovanji"^
ml«-
vojili medalje, od svetovnega^
V torek zvečer sta Nedeljski in Radio Slovenija v Radovljici r vila prireditev "klepet doma". Gost je bil svetovni prvak Franc' tek, ki se bo ta konec tedna v Planici meril z najboljšimi letalo ta. Slika: J. Cigler
ko zanimanje za Planico je tudi med tujimi tekmovalci in strokovnjaki, saj letalnica slovi v svetu kot najlepša in najvarnejša, čeprav so bili letos tudi v Kulmu lepi in varni poleti. Zato smo se odločili, da na tekmi nastopi petnajst naših skakalcev, poleg njih pa še predskakalci. V uradni konkurenci v petek pa bodo nastopili: Franci Petek, Primož Ulaga, Miran Tepeš, Goran Janus, Janez Štirn, Rajko Lotrič, Matjaž Zupan, Samo Gostiša, Janez Debelak, Tomaž Knafelj, Andraž in Primož Kopač, Sašo Komovec, Damjan Fras in Matej Oblak. Letošnja sezona je bila za nas izred-
venstva, do Univerziade m dinskega svetovnega PrvenSolj. Trenerji in tekmovalci smo o? misti in mislimo, da 00v \.d prinesla nov uspeh smučars skakalnega športa pri nas. , fj Težko gospodarsko stanJf1ora nas je seveda vplivalo, da 01 ■ Organizacijski komite varv* kolikor je le mogoče, zatoJe ko bolj spodbudna pomoč SP ^ zorjev, ki prireditev v P'a.nLza-posebej cenijo. Tako so se 'zK p le zlasti tovarne Mura. Rik°'
AMD,
lw
Svetovni rekorder v poletih je še vedno Piotr Fijas iz Poljske, ki je leta 1987 v Planici poletel 194 metrov. Med našimi tekmovalci najdaljši skok beleži Matjaž Debelak, kije leta 1985 v Planici poletel 1985. Pred letošnjim tekmovanjem v Planinci pa je po nasvetih zdravnika končal uspešno smučarsko kariero.
varovalnica Triglav tarne Celje (kjer so izdelaj' ^ kupne zlate nagrade za naJ tekmovalce), Steklarna R-Ogaa0. Slatina (kristalni pokal ztn«| valcu) in Kompas, ki je poskrnV za organizacijo izletov dorna ' tujini ter prodajo vstopnic je povedal predstavnik K001^! so jih  do ponedeljka Pr0. ^ okrog 20 tisoč, vseh skupaj K naj bi prišlo v Planico okoli 5 soč obiskovalcev, ki bodo vst. {J. niče lahko kupili tudi na Prl rišču. • V. Stanovnik
Prva obletnica Kanjavških potepuhov
Kranj — Leto dni mineva, odkar se je iz spomina v resničnost vJ'L planinska skupina Kanjavški potepuhi, zdaj uradno registrirana ^ Društvo pohodnikov Kanjavški potepuhi. Na gorskih stezah sr"i1 pa srečevali v drugi polovici sedemdesetih let, v začetku osemdeset' ^ v obilici družinskih obveznosti ni bilo več časa za hribe. Lani je • • spet postala resničnost, toliko bogatejša od spominov, kolikor st so in kolikor otroškega smeha žubori okrog njih.
Upravni odbor društva si je zastavil šest izletov, med "J!011^ t« na Kanjavec, na Marmolado ter treking v Afriko na najvišji v celine, in tudi v resnici vse izpeljal. Poleg tega so se člani še spr0. rlllo ke tridesetkrat odpravili skupaj v hribe. Navadno se jih je 1 j:ajo okrog deset odraslih in prav toliko otrok, ki z veseljem spre01 starše v gore, tudi malce zahtevnejše. Kljub temu pa so cilji Pa?Jjili izbrani, saj si vsi člani želijo svoj podmladek navdušiti za hojo 1 z gorami povezati za vedno.
Kanjavški potepuhi so še posebej ponosni na dobro izpeljuje-king v Afriko januarja in februarja letos, saj je vsem trinajsti"1 ^j. ležencem uspelo priti najprej na Mt. Kengo, nato pa še na vr mandžara. . člatlo*
Društvo pohodnikov Kanjavški potepuhi zdaj združuje \ .j je Na letošnjem občnem zboru 23. marca 1991 nameravajo spreJ .fl jii dva, ki sta uspešno prestala enoletno pripravniško preizkušnjo ^ čaka še naporen planinski krst. Vendar tudi za člane občni z # bo samo razvedrilo, saj se bodo poleg običajnih zadev poskušal ^jtvO voriti tudi o problemu vodenja izletov in odnosa do vodje. y namreč zaenkrat še nima planinskih vodnikov iz lastnih vrst. pa, da se bosta dva izšolala še letos. #T. D.
pfi'
Na ponedeljkovi seji kranjske skupščine so podelili znanje svetovnemu prvaku v skokih s padali Branku Mirt » Alpskega letalskega centra iz Lesc. Slika: J. Cigler
»> MERKUR
YU NORDIC SKI POOL
!^k, 22. marca 1991
MALI OGLASI, OGLASI
25. STRAN OTšMiJJ^GLAS
MHlOCLflSI
Ti 27-960 _CestaJLfll6
^ggATI STROJI
J°d0nn°- Prodam novo PEČ Fero-SSljgjOO kalorij, « 37-155 3998
D?uam KAMERO JVC, cena 1500 3^^37-382, po 15. uri 4114 ko^in i    28 'ćelavo zanimivega
mam8 98 artikla' Prodam Pr'-Dokii° Za zacetnike. Kovinarski DFyC6x' Poseben.  Cena 3000 KW- Šifra: OBRTNIK ZAČETNIK _4127
reSaT. MOTO KULTI VATO R Go-'ie Muta, z OBRAČALNIKOM Ji?:550po15. uri
4144
/e?*6'0 u90dni ceni prodajamo JE a,?lensl<e obdelovalne STRO-dinal K°MBINIRKE. Cena 33.108 jj~J!!_H773 din« 66-538   4164
pASAP° prodam Pletilni STROJ Tiožn Duomatic- z motorjem, 75 qkc plači'o na dva obroka. «
p^L______4170
ne°lam dva Para NOŽEV, za stroj-itimT,e' dolž'ne 2.480 x 76 x 20 bubic, Delnice 19,« 65-195
_______4176
cenaaJ"barvni TV, ekran 56 cm, škova i? 2 din- Borovnik, Zagraj-^^LlJS^nl_4179
SKo|L^KOMULACIJSKO. PLIN-ri|0 J _|0, električni sušilec za pe-37-1 S, ve JEKLENKI, prodam. «
^1____4181_
l?°dno prodam TERMOAKOMU-jsko reč 4 kW. « 74-036 4189
Todarr, 2200 litersko CISTERNO PLipLSuha DRVA. SPODNJE DU-
p)^l_____4193
BRam^ dvometersko Cimosovo Cl£ m PREDSETVENIK z je-
IB«cm. Prebačevo 27, Kranj pp^_______4197
ba^V'DEO RECORDER Toshi-p^J__98?_4200
G0?^\TRACNO ŽAGO Pont ter
Mrak n tn'k 1983' zelene barve-niCa   ark°. Zabreznica 3 A, Žirov-
------_4228
»°«r!?n.nov VIDE0 RECORDER. ^a"421 4230
'0d:^rTARTjB
me in __Mh<l-iB za uničevanje ci-virteL" SOLZNI STROJ prevozni vo«T-e   'rska pot 11, Primsko-
l^--2ii3J_____J_4233
tnik ST^KTOR Stajer 430, le-,J1-075    še dobro ohranjen. «
__4250
Goren? '?P° 0nranjen ŠTEDILNIK 692-ORn plm' cena ugodna. « P^L________4256
dvobSHSlLOREZNICO EPPLE 800, PUJG' ter BIKCA Si-8°2-1rtt    starega en teden. «
Čr^--^_____ 4263
i, .°a a rrToiTSr., ,~ . _.—--
litrsko, iterski, osebe. « 4265
WMS£R|NJOLTH,380li %foRN'Kn Gorenje 170 lil 39.qcu„r KRK. 2a \ n«»hc
kr°rnDir _,avtomatski sadilec za 9> CiuniL amer- Gros Anton, Žeje 4280
^'GOVODSKI SERVIS
obrtntnje knJ'9 Podjetjem in Gasilski dom v IC| Pri Tržiču.
ali 50-675
^ « 3R iko°, P°STEUICO in E? 28m 27<LADAlNO prikoLI-
Sri°^P<et st^a PAJKA' ŽELEZ0 t£* BIKA cimc!?' silos-ter TELi-f>n ^SIMENTALCA, starega
ftVm cenoVOJČ.ka ^anca. ki CeneJe. Markič, Gorice
13 r >
4316
4301
krožne BRANE *Ur     a'skov. P,Panova 40, Šen-
Prodlm~^~-1--___ 4336
fronTr— ■-- 4340
dvorana PRIMSKOVO - KRANJ
sobota, 23. marca 91, nastopa BOŽIDAR VVOLFAND WOLF
_ Pričetek ob 20. uri
Ugodno prodam elektro MOTOR 1.1 Kw, zaprte izvedbe, z jermeni-co ter okvirjena okna, dvojna stekla 3 mm, primerna za izložbe ali tople grede. « 44-510 4403
RAČUNALNIK PC XT, poceni prodam.« 57-313_4435
Prodam obnovljen PRALNI STROJ ali zamenjam za varilni trafo. Jezerska 122 4448
Prodam novo ORODJE za izdelavo podložk, premera 8 (krive ali navadne) in ELEKTROMOTOR 6 KW, starejše izvedbe (dolga os) in popravljam motorje vseh vrst, tudi veterane.« 43-478 4452
Prodam stareši barvni TV Gorenje,
ekran 64. «51-552_4463
Nov ŠTEDILNIK Gorenje 2 + 2, prodam. «42-132 4490
SKOBELNI STROJ za izdelovanje fabijona prodam ali zamenjam, ter VIDIA LIST, premera 300 za cirku-lar, 50 odstotkov ceneje prodam. « 79-563_45M
Prodam MINI HI-FI STOLP condor (tudi CD), cena 400 DEM. « 75-569_4505
Prodamo TELEPRINTER kot nov, za samo 8.000,00 ATS (nova cena 70.000,00 ATS).« 9943-463-32144 _4511
GRADBENI MATERIAL
Prodam suh smrekov OPAŽ, 200 kvad. m., dimenzije 7 cm x 12 mm, cena 150 din kvad. m. « 11 -242 _4100
Prodam suhe smrekove DESKE za fabjon. Spodnji Brnik 95 4101
Prodam   umetno   KAMENJE in BANKINE za šolanje. « 11-175 _4123
Prodam DESKE Colarce za šolanje. Voklo 44, « 49-129 4125
Prodam betonski STREŠNIIK, sive barve, tropan, 150 kom., ter bobro-vec in beli jedilni krompir. ZGOR-NJI BRNIK 90_4128
Prodam rabljeno strešno OPEKO Spičak.« 43-153 4138
Kupim Kikinda 272 STREŠNIK, sta • ri. Kupim vsako količino. « 620-015_4151
Prodam 2400 komadov, rabljene strešne opeke Kikinda. « 66-945 _4157
Zelo ugodno prodam gradbeno BARAKO 2.5 x 3.5 m, ter 6 komadov ŠPIROVCEV, dim. 16 x 12, 7 m. Tolar, Na Vrtači 16, Lesce 4166
Prodam gradbeno DVIGALO in rabljena dvižna garažna VRATA. « 37-095 po 15 uri_4169
Prodam 25 vreč PERLITA. Stara Loka 143, Škofja Loka, « 620-865 _ 4235
Prodam 4 rabljena trodelna OKNA 120 x 140, z zunanjimi policami.« 73-534, po 19. uri_4241
Prodam suhe smrekove plohe, 2,5 kub. m. «43-488 4268
Prodam 4 role IZOTEKTA 20 odstotkov ceneje. « 81 -486_4272
Prodam smrekov OPAŽ 200 kvad. m« 77-216_4287
Prodam strešne SALONITKE 80 kvad. m., 14 SLEMENOV in 20 m ŽLEBOV, 20 odstotkov ceneje. « 25-497 4296
Prodam ŽGANO 621-062
OPEKO.
4399
Zelo ugodno prodam GRADBENO BARAKO velikosti 2,5x3,5 m, ter 5 komadov ŠPIROVCEV dimenzij 16/12 - 7 m dolžine. Tolar, Na vrtači 16, Lesce 4468
Prodam suh smrekov OPAŽ, ter nekaj ŠPIROVCEV. «68-545 4481
Prodam bukov suh LES, molare vseh vrst. «64-313 4502
IZOBRAŽEVANJE
Iščem inštruktorico za matematiko v okolici Šk. Loke na našem domu. «620-497, Oman od 13. do 14.30 ure_ 4271
Tuja predavateljica nudi 30 urni, nemški konverzacijsi tečaj. « 12-520 4312
IZGUBLJENO
V ponedeljek popoldan se je v okolici Preddvora izgubila rjava LABRADORKA, sliši na ime LARA. Ima kovinsko ovratnico. Kdor bi karkoli vedel naj sporoči na « 45-075_4503
KUPIM_
Kupim BIKCA težkega od 200 do 300 kg. « 79-608_4JJH
Kupim CISTERNO za gorivo 1000 in 2000 I. « 47-149 zvečer 4145
Kupim MOTOR za Z 101. « 45-434_4153
Na območju Kranja KUPIM zazidljivo PARCELO. « 37-357 in 33-357_4248
Kupim LES smrekov, suh, lep, 8 cm, 3 kub.m. «45-381_4486
Kupim mehanski PISALNI STROJ portable, malo rabljen. «65-556 4508
MOTORJI KOLESA
Prodam motor BT 50 S, star 3 letna, nevozen. Gorenjesavska 36 A, Kranj_3991
Prodam motorno KOLO JAMAHA XS 650. Zupan, Ul. F. Brleta 11
4111
Prodam skoraj nov Tomos AVTO-MATIK, ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje in globok otroški VOZI-ČEKTribuna.« 633-097 4134
Skoraj novega BT 50 S, še neregistriranega in AVTOMATI K 3 MS, prodam. « 78-965 int. 203 4135
Zelo poceni prodam Tomos AVTO-MATIK, letnik 1986. « 11-793 _4150
MZ ETZ 250 kub., letnik 1986, pro-dam. « 51-058_4152
Prodam AVTOMATIK Tomos Coli-bri, nov. Pivka 3, Naklo 4213
MZ 250, nov, TOVORNO AVTO-MOBILSKO PRIKOLICO novo in rabljena garažlna VRATA z okvir-jem, prodam« 10-624 4222
Prodam APN 6, star 2 leti, cena 1000 DEM dinarske protivrednosti in otroško kolo Kekec. « 50-865 _4269
Prodam BT 50, letnik 1987. «42-653_4274
APN 6 S, tovarniško nov, ugodno prodam« 47-763_4297
Prodam AVTOMATIK.« 622-205 _4355
Prodam 1 leto staro DIRKALNO KOLO Iride Special, deli Compa-gnolo - Columbus. Mubi.Predoslje
145 _4357
Prodam skoraj nov AVTOMATIC A
3 MS. « 27-445_4372
Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 ML, malo rabljen. Cena 850 DEM.
«41-110_4402
Prodam APN 6, letnik 1987. « 39-537_4446
Prodam dirkalno KOLO. Galičič Mirko, Gorenja vas 112, «68-713 _4482
Prodam APN 6, letnik 1986. «65-740_4512
Prodam APN 6, letnik 1986. «45-132 4515
PEKA KRUHA
(12 vrst) Praktični enodnevni tečaj Stari slovenski običaji, vezani na kruh
5. aprila in 12. aprila 1991 Prijave: 621-865 ali 622-764
OBVESTILA
IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj,
« 33-666_3176
AVTOKLEPARSTVO - Sp. Otok 14/a, Radovljica, vam nudi KLEPARSKA DELA, na vseh vrstah av-tomobjilov. Informacije na « 79-972 3841 ROLETE, ZALOZIJE in LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo ter popravljamo.« 26-919 4013 ZA VAŠ VRT izdela dipl. ing. HOR-TIKULTURNI NAČRT. Po želji dobavimo sadike in organiziramo končno ureditev. « 77-049 4214
TRANSPORT LESA JEMEC
BLED - ZASIP tel. 77-854
Se priporočamo!
MARKETING AGENCIJA
CLM Bled
Borut Kordež, tel.: 064/78-356
-PRODAJA NEPREMIČNIN
NA BLEDU IN V RADOVUICI BLED:
gradbeni fazi (Koritno), • sta-
• stanovanjska hiša v novanjska hiša v IV. gradbeni fazi (Mlino), • stara hiša v centru Bleda, • dvosobno stanovanje z velikim velbanim prostorom idealnim za lokal in gospodarskim poslopjem v centru Bleda, • manjia enodružinska hiša z vrtom na Bledu, • manjša enodružinska hiša v Sp. Gorjah, • manjša enodružinska hiša v Boh. Beli, • komfortno dvoetažno stanovanje, • zanimiva stanovaniska hiša v Zasipu.
RADOVLJICA:
• več zazidljivih parcel na idealni lokaciji na obrobju mesta MARKETING AGENCIJA CLM, BLED, CESTA V MEGRE
.7/A; TEL.: 064/78-356 OD 9. - 12. URE -
VULKANIZACIJA, MENJAV OLJA IN MAZANJE, Kranj llovka n.h., omenjene usluge za vse vrste vozil, tudi za tovorne avtomobile in traktorje, vam nudim po konkurenčnih cenah. Na zalogi gume Mic-helin in Sava od 280 din dalje. Se priporočamo! 4319
Opravljam vsa ZIDARSKA DELA in keramične kamnitne obloge. « 74-736_4396
MONTIRAMO centralne kurjave z vašim ali našim materialom, dobava brez P.D. « 632-422 4453
OSTALO
Prodam ročne VOZIČKE z derco. Vilfan, Zgornje Bitnje 43, Žabnica _4041^
Prodam USNJENE nove HLAČE, za motorista. Gorice 2, Golnik 4053
Prodam približno 300 I Cvička. « 26-466_4102
Prodam vezan KOZOLEC in ŽAGO za razrez hlodovino Venecianko. « 64-234_4192
HLEVSKI GNOJ, prodam. Pšenična polica 20, Cerklje 4219
Prodam kvalitetno gašeno APNO, primerno za pleskarska in pečar-ska dela, dva vezana OKNA 100 X 140, OTROŠKO POSTEUICO z jo-gijem. Čop, Spodnje Gorje 136, Kranj_4252
Prodam otroško KOLO in dekliško OBLEKO za prvo obhailo. « 12-237_4288
Ugodno prodam 2 beli, dolgi ob-hailni OBLEKICI. « 631-287, PO 15. URI__4303
Prodam gumiasti ČOLN CEFER, MOTOR Jonson 6 konjskih moči, ter SKRINJO LTH 220 litersko. «
633-300__4325
Kombiniran VOZIČEK, ugodno prodam. « 51-841_4331
Prodam 10 čebeljih DRUŽIN na AŽ satih, s panji ali brez. Jelene Alojz, « 70-027_4337
Ugodno  prodam  belo poročno OBLEKO, številka 40. « 42-322 _4339
Prodam 4 metalno zlata aluminijasta PLATIŠČA, z rabljenimi gumami dimenzije 175/70/13. Debenec, Spodnje Duplje 51 4374
Prodam suha DRVA, ter SILAŽO « 45-334_4379
Prodam novo stikalno URO. « 23-515_4392
PIANINO, starejše znamke "Pe-trof", dobro ohranjen, poceni prodam. « 79-074, od 10. do 12. ure in od 16. ure dalje 4429
PRIDELKI
Prodam SENO. Kalan, Poljšica 6,
Podanrt_4107
Prodam semenski KROMPIR Jarlo in Dizere. Uvoz elita 1990. Voklo
66, Šenčur _ 4110
Prodajam MAČAHE, od sobote da-Ije po 15. uri. Grošelj, Lahovče 83,
Cerklje _4203
Prodam semenski in jedilni KROMPIR Desire ter pol avtomatski SADILEC. Voklo 6, « 49-524
_4229
Prodam SENO in TRAKTOR Štajer
18. Velesovo 10, Cerklje_4246
Prodam jedilni KROMPIR in se-menski   KROMPIR   Desire. «
47-383_4247
Prodam koruzo v zrnju ali šrotano. Krivic Resman, Zgoša 22, Begunje _4277
Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA. Zg. Brnik 82, «
42-759_4298
Po ugodni ceni prodam SENO. Te-
netiše 25_4321
Prodam REPO in krmilno PESO in večjo količino OVSA. Lahovče 13 _4322
Prodam SENO. Tenetiše 32, «
46-222 zvečer_4327
Prodam KROMPIR, za krmo. Pipa-
nova 44, Šenčur_4329
Prodam semenski in jedilni KROMPIR Desire in Igor. Srednja
vas 45, Šenčur_4363
Prodam  več  vrst neškropljenih zimskih JABOLK« 77-054 4373 Prodam semenski KROMPIR Igor in Desire. Zgornji Brnik 28, Cerklje 4423
POSESTI
5 km iz Kranja oddam 300 kvad. m PROSTORA, za skladišče ali obrt. Šifra: PO DOGOVORU 4216 Na Volči pri Poljanah, prodam TRAVNIK 2.400 kvad. m. Interesenti naj se oglasijo v večernih urah na « 692-050_4262
Za 5 let dajem v brezplačno uporabo SADOVNJAK, 2000 kvad. m I km od morja, blizu Umaga. Šifra: LJUBITELJ SADOVNJAKA 4282
Prodam komunalno urejeno PARCELO, s priključkom elektrike, vode in telefonom ter izkokpanim že narejenimi temelji na Golniku pri Kranju. Svetelj Matjaž, Kuraltova 12, Šenčur__4344
Prodam starejšo HIŠO v Voklem. «41-644_4386
V Kranju ali okolii KUPlM zazidlji-vo PARCELO do 1000 kvad. m ali zamenjam za enako parcelo v Žirovnici. « 21-787 ali doma 37-473 _ 4438
Prodam starjšo HIŠO na Črnivcu pri Brezjah. «79-087_4465
Prodam GOZD pod Valvazorjem, 2200 kvad.m. Zorko, Podlubnik 152, Škofja Loka 4485
Stanovanjsko HIŠO - večji vikend, 100 kvad.m. bivalne površine, opremljen, z garažo in telefonom, na lepem kraju, blizu Radovljice, parcela 1000 kvad.m., prodam. Košir, Gregorčičeva 13, Ljubljana
Na lepi legi v bližini Radovljice prodamo hišo s 1300 m2 vrta najboljšemu ponudniku. Šifra: Češ-njev vrt. _
PRIREDITVE
GLASBO, HUMOR in ZABAVNE IGRE za ohceti, nudita glasbenika. « 42-827_2674
POZNANSTVA
Bolničarka stara 63 let, želi spoznati partnerja do 72 let, za skupno gospodinjstvo. Šifra: BOLNI-ĆARKA_4232
RAZNO PRODAM
Prodam kombiniran otroški vozi-ček. « 35-225_4273
Prodam večjo količino gajbic. « 46-350_4279
Prodam ČOLN T 401 s prikolico in motorjem 4 KS ter Z 750, letnik 1980. «35-666, v soboto in nede-Ijo _4283
Prodam ČOLN z motorjem Tomos 4.5. « 061/841-273 4333 Prodam otroški VOZIČEK Peg in STAJICO. Šefer, Podlubnik 161, Škofja Loka_4458
Prodam avstrijski globok otroški VOZIČEK, lahko tudi na 2 obroka. « 38 283 _4479
Malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK, ugodno prodam. «36-178_4498
Z 101, letnik 1981, registriran do marca 1992, 88.000 km in dve novi gumi, prodam za 3000 DEM ter dobro ohranjeno SPALNICO prodam za 10.000,00 din (brez jogija). «631-121 int.51, popoldan 4509
STAN, OPREMA
Prodam KUHINJO, VZIDANI ŠTE-DILNIK z bojlerjem in priključkom elektrike ter malo rabljeno otroško SPALNICO s pisalno mizo. Gorice 2, Golnik_4052
Dobro ohranjeno otroško POSTELJO z jogijem in odejo skupaj, ugodno prodamo. (1000) din. Jo-vanovič, Kališka 15, Drulovka -Kranj_4096
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, orehov fornir. « 48-728 od
18. do 21: ure_4097
Trodelno rolo OMARO in POSTELJO Z JOGIJEM, vse naravni les, staro dve leti, prodam. « 37-158 _4182
Prodam rabljene kuhinjske ELEMENTE in MIZO s 4 STOLI. Planina 23, stanovanje 3 b, Kranj 4183
Prodam SPALNICO, svetlo rjave barve.« 28-812 4191
Prodam SPALNICO z JOGIJI.Cena 1000 DEM ali 10.000 din. « Dolenc Vojko, Podnart 25 b, « 84-630, popoldne 4221
Prodam bele kuhinjske ELEMENTE s pomivalnim koritom in napo. « 75-968_4264
KOTNO GARNITURO 3 + 2 sede ža, z dvema FOTELJEMA, dobro ohranjeno, prodam. Luznarjeva ul. 13, Kranj _4377
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. « 36-654 _ 4409
Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO GARNITURO, omara, kavč, dva fotelja, mizica. « 22-552, Staneta Žagarja 10, Kranj
Prodam novo SPALNICO Anita. Vidic, Mlinska cesta 19, Bled 4461
Masivno usnjeno SEDEŽNO GAR-NITURO, SPALNICO, OMARE za dnevno sobo, vse nerabljeno, pro-dam.« 45-383_4473
Ugodno prodam novo POSTELJO MEDICAL svstem ALG. « 631 -009 4483
PRODAMO NASLEDNJA VOZILA:
Peugeot 309, letnik 1987, 15.500 DEM ARO 4x4, letnik 1988, 11.000 DEM
Fiat Uno 60 S, letnik 1988, 13.500 DEM
VSE INFORMACIJE NA TEL. ŠT. 35-981
STANOVANJA
Najamem 2-sobno STANOVANJE
v Kranju. « 23-972 _4043
Eno in pol sobno STANOVANJE v Kranju, potrebno manjše adaptacije, ugodno prodam.« 74-462 _4056
Stanovanje 42 kvad. m. z atrijem, v Frankovem naselju pri Škofji Loki, prodam.« 633-614 4141
Mlada mamica z otrokom išče
1- sobno STANOVANJE, za dobo dveh let. « 23-088 ob 13. uri 4172 Moški star 35 let, zakonsko razvezan, išče GARSONJERO ali SOBO S KOPALNICO. « 27-001 4212
Mlada  družina  NAJAME  1 ali
2- sobno STANOVANJE, na območju Radovljica - Bled. Možnost predplačila za eno leto. « 75-860, Sodja, Štrukljeva 6, Radovljica _4243
Prodam 4-sobno komfortno STANOVANJE (95 kvad. m), na Planini v Kranju, 1500 DEM za kvad. m. « 38-637_4253
Zamenjam enosobno družbeno (s kabinetom) za trosobno ali štiri sobno. « 39-982_4281
Mlad par najame STANOVANJE v Radovljici, Lescah ali Bledu. Možno predplačilo. « 0601/23-821 064/78-515 v petek in nedeljo 4294
3- sobno STANOVANJE, 95 kvad. m, z atrijem, na Planini v Kranju, prodam. « 065/24-711 int. 39 od 7. do 15. ure, 065/21 -775 po 15. uri
Prodam polovico nove HIŠE, lastni vhod ali zamenjam za 3-sobno stanovanje, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 4334
Prodam 2 in pol sobno STANOVA-NJE, 65 kvad. m, z lastno kurjavo, 5 km iz Tržiča, primerno za počitniško stanovanje. « 25-861 int. 462 dopoldan, Kocjan 4350
Prodam 1-sobno STANOVANJE, s kabinetom, 50 kvad. m, na Planini III v Kranju. « 39-195 4361
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE na Drulovki za enako v Kranju, v bližini Vodovodnega stolpa ali Zlatega polja, Duši,Kališka 15, Kranj_4416
S 1.4. oddam 60 kvad.m. STANOVANJA v Kranju (Labore) najboljšemu ponudniku. «43-440, po 18 uri_4478
Zamenjam družbeno GARSONJERO za dvosobno stanovanje. Likar Ivan, Gorenjskega odreda 10, Kranj 4487
Oddam STANOVANJE «43-259, popoldan
najem. 4489
VARSTVO
Iščem dobro gospo za VARSTVO eno leto starega fantka v okolici Planine III. «39-970_4462
Iščem VARSTVO za leto dni starega fantka.« 25-129 4504
VOZILA
Prodam JUGO 45, letnik 1985. «
48-559__ 4065
Prodam Z 1.1 GX, letnik 1987, gara-žirana. Bakteševič, Trg Pregš. bri-gade 6, Kranj_4071
R 18, letnik 1985, 5 prestav, zelo dobro ohranjen, garažiran, prodam. Kržišnik, Škofjeloška 37 B,Kranj 4085
@(MSIg_WIEIIOLAS 26. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 22. marca
Prodam Z 101 GTL, letnik Breg ob bistrici 1, Križe
1985. 4087
JUGO 45 Koral, letnik junij 1989, mehiško modre barve, avto radio in zvočnik,prodam za 7.600 DEM.
g 67-020_4092
Prodam GOLF Diesel, letnik 1984. Cena po dogovoru. « 695-051 _4092
Po zelo ugodni ceni, prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989 « 78-919_4093
Prodam JUGO 55 AX, letnik november 1987. Žlebir Slavko, Dvorje 106, Cerklje_4098
OPEL Kadet 1.3, nemški, letnik 1980, dobro ohranjen prodam. Go-lobočnik, Gorenjska 24, Radovljica,« 74-147 _4104
junij 1989, ter « 39-197 4105
Prodam Z 101 55, barvni TV Gorenje.
Skala 55, letnik 1989, registrirana do 1992, bele barve, garažirana, zaščitena, z avto radijem in 4 zvočniki, gume simperit, prodam za 8500 DEM« 82-529_4106
Prodam JUGO 55, letnik 1985. « 70-631, Podnart 52 4108
Prodam Z 620-818
750, letnik
1982. « 4112
Prodam JUGO 55, letnik 1988. Ce-na 6.300 DEM« 84-121 4115
Ugodno prodam GOLF J, rumene barve, prvi lastnik odlično ohranjen. Sv. Duh 40, Škofja Loka, po 16". uri._
Poceni prodam KOMBI VW, zelo ohranjen, registriran do decembra, primeren za obrt. Sv. Duh 40, Škofja Loka po 16. uri
R - 4, letnik 1986, odlično ohra-njen, avtoradio, prevleke, 53.000 km. «34-927_
Z 750, letik 1981, prodam za 1.700 DEM, registracija do oktobra. Matjaž Sajovic, Partizanska 34 A, Kranj,« 26-947 4116
Prodam OPEL Kadet 1200 kub., letnik 1978. « 57-328, zvečer   4117
Prodam R 5 Campus, star dve leti. « 79-024 4118
R 4 GTL, letnik december nujno prodam.« 23-188
1988, 4119
Prodam OPEL Kadet, letnik 1971, v zelo dobrem stanju, registriran do junija. Cena ugodna. « 36-420
Prodam JUGO 45, letnik 1981, do-bro ohranjen, za 2.700 DEM. Pod-brezje 102.« 70-333 4121
Prodam 8 let star GOLF. Franc Pi-pan, Zbilje 32 A, « 061/614-203 _4122
Prodam nov JUGO 45, rumene barve. Avto je v trgovini in stane 82.000 din. Trgovina avto opremi z obvezno opremo in naredi tehnični pregled kar je vračunano v ceni. Interesenti se javite na naslov Hafner Ivan, Žabnica 31, « 44-554
Z 750, letnik 1985, dam.« 25-258
31000 km, pro-4126
Poceni prodam TOVORNI AVTO 6500, kasonar, registriran do junija, v račun vzamem osebni avto. « 84-765_4129
Prodam Z 128, letnik 1985, prevo-ženih 47.000 km. « 36-681    4130
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, prevožlenih 21000 km, garažiran. Cena 6.500 DEM. « 79-633, po 18. uri_4132
BMW, letnik 1973, registriran do decembra, prva barva, zelo ohranjen, prodam. Ogled Lovič, Talče-va 15, Koroška Bela_4133
Prodam JUGO 55 E, letnik 1986, rdeče barve, dodatno opremljen. « 37-183_4137
Zelo ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982, rdeče barve. Markič, Cankarjeva 20, Tržič 4139
R 5 GTL, letnik 1987, prodam 33-738
4140
Prodam GOLF Diesel, vember 1989.« 12-071
letnik no-4142
Ugodno prodam SIMCO 1307 GLS Talbot, letnik 1979 ali zamenjam za manjši avto Želko Aleksič, Bistrica
17, Tržič_4146
Ugodno prodam Z GTL 55, letnik 1986, registrirana do 28. februarja 1992. Peternelj, Gradnikova 20, Radovljica 4147
Ugodno prodam LADO SAMARO 1500 S, pet vrat, letnik julij 1990. « 75-697
Auto-Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, TEL.: 9943-463-21415
• SERVIS
• NADOMESTNI DELI
• KAROSERMSKI DELI
• MEHANIČNA POPRAVILA
• KLEPARSKA POPRAVILA
• LAKIRANJE
VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE
DODATNA OPREMA
SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI STREŠNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, AVTORADIJI + AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI -GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEOLENKE + DOLGE LUČI AVTOPREPROOE • TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIOE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD...
(Audi)
Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, registriran do septembra. Mraz, Pot na Jošt 25, Kranj_4149
LADO Rivo, letnik september 1989, dobro ohranjeno, prodam. « 0608/61 -681, med 19. in 21. uro _4154
Prodam osebni avto Z 850, letnik december 1982, dobro ohranjen, registriran do 8. decembra 1991, prevoženih 41.000 km.« 11-014
Prodam JUGO 45 AX, star 3 leta, sivo modre barve . « 48-184 4156
Prodam Z 101 GTL 55, « 26-239
letnik 1984. 4160
GOLF Diesel, letnik oktober 1989, kovinsko zelen, z dodatno opremo, ugodno prodam. « 77-034 4161
UNO 60 S, letnik 1986, prevoženih 52000 km, prodam. « 45-665 4162
Prodam JUGO 45, letnik 1989, ga-ražiran, bele barve, registriran do februarja 1992. Cena 6.800 DEM. Kramar Andrej, Zgornje Rute 94, Gozd Martuljek_4163
Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rana do februarja 1992. Ogled od 16. do 18.ure Beguš, Kajuhova 19, Bled 4165
Prodam JUGO Koral, « 65-533
letnik 1989. 4167
Prodam Fiat 850, letnik 1985, novo registriran. Titova 62, Stanovanje 50, Jesenice 4168
JUGO 55, letnik 1989, prodam za 7.000 DEM, JUGO 45, letnik 1988. prodam za 5.500 DEM. Hudobiv-nik, Hotemaže 51, Predvor 4184 Prodam Z 750, letnik 1981, obno-vljeno.« 68-043 4187
Prodam Z 101 GX 11, letnik okto-ber 1986, prevoženih 23.000 km. « 11-034_ 4188
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. « 28-812_4190
Prodam R 4 GTL, letnik 1990, prevoženih 19.000 km, registriran do 12. januarja 1992. Cena 8.200 DEM. « 57-814_4194
Prodam 4 leta star TRAKTOR TD 48. Žuran Mirko, Hudo 12, Tržič, « 57-364_4195
Prodam HYUNDAI PONY GLS, letnik 1991, bele barve, temna stekla, sončna streha, kasko zavarovan.« 21-874_4196
Ugodno prodam Z 750, cena po dogovoru. Milka Jane, Nomenj 56, Bohinjska Bistrica 4198
Prodam JUGO 1.1 GX, bele barve, letnik 1987, prevoženih 68.000 km, z avtoradijem. Cena 6.000 DEM, v dinarski protivrednosti. « 89.062 popoldan. 4199
Prodam GOLF JX D, letnik 1986, registriran do februarja 1992. « 43-078_420T
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1975 in zelo ohranjeno Z 126, na novo registrirano, letnik 1979/80. « 70-135, 38-281 po 18. uri 4202
R 4, letnik 1984, registriran do marca 1992, prodam. « 28-938
Prodam JUGO 45, letnik november 1988. Lipar, Lahovče 77, Cer-
klje, « 42-498_4207
Prodam OPEL Kadet, letnik 1977. Cena po dogovoru. Zg. Bitnje 252, « 12-037_4208
Prodam Z 101 Skala 55, letnik av-gust 1989, rdeče barve, s širokimi odbijači in dodatno opremo, za 7.900 DEM« 633-172 4209
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, za 5.300 DEM. « 42-570 4148
SENČILA BLED
Partizanska 18 64260 Bled Tel.: 064/77-996
Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves iz uvoženih materialov v različnih barvah.
NOVO!
Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske markize vodene na alu vodilih in upravljane na monokomando!
Prodam 1988.«
JUGO 11-116
Koral 45, letnik 4210
Prodam JUGO 45 A, letnik novem-
ber1986. « 49-346_42n
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. « 39-107_4218
Ugodno prodam Z 128, letnik 1989. Pristov, Kovačičeva 6, Kranj, « 26-876 4220
letnik 4223
Ugodno prodam JUGO 45, 1984.« 12-255
4224
Prodam HYUNDAI 1.3 LS, star 4 mesece, vodni SKUTER JAMAHA 500 T ter kompletne dele za DIA-NO in Z 750. « 50-826 4225 Prodam GOLF JX Diesel, letnik 1986, bele barve. « 23-162 dopol-dan, 43-060 popoldan_4227
Prodam GOLF Diesel, letnik 1987,
Canon
FAX S TELEFONOM
SUPER CENA! TRIMMEL
BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC
po ugodni ceni.« 27-100 4234
Prodam JUGO 45 Koral. Janez Bernik, Klobovsova 4, Škofja Loka _4237
JUGO 45, letnik 1983, prevoženih 83.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Žagar, Binkelj 30, Škofja Loka 4239
Prodam R 4, starejši nje Gorje 151/b
letnik. Spod 4240
Prodam OPEL Kadet 1.6 D, letnik 1984, cena po dogovoru. Zorč, Gorjuše 13, Boh. Bistrica 4242 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS, letnik 1979. Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj 4249
Prodam Fiat UNO 45 S, ve. Levstikova 10, Kranj
črne bar-4254
Prodam VW Passat LS, letnik 1974, prevoženih 125.000 km, zelo dobro ohranjen, cena 3.000 DEM. « 88-161_4255
Ugodno prodam GOLF Diesel, letnik 1985.« 39-562_4259
Prodam GOLF, bencinar, rumene barve, letnik 1981, registriran do 15. januarja 1992.« 620-622 4260
Prodam VISO, letnik 1987, ženih51.000km.« 58-007
prevo-4266
Tovorni avto mercedes 508 prodam ali zamenjam za osebni avto. Perčič Andrej, Tenetiše 20, Golnik 4270
Prodam R « 37-364
4 TLS, letnik
1979. 4275
Poceni prodam R 4, starejši letnik, neregistriran. Frelih, Boh.Bela 130 ___4276
Prodam GOLF JXD, dobro ohra-njen, letnik 1986. « 12-375 4278
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Juvan Janez, Tomažičeva 6, Kranj 4284
Prodam JUGO 45 KORAL, 1989. «34-692
letnik 4286
Prodam 10-240
Z 750, letnik
1984. « 4289
Prodam R 9 Exkluziv, zelo lepo ohranjen, bele barve, avgust 1988, prevoženih 39.000 km, dodatno opremljen. « 88-178_4290
Ugodno prodam OPEL RECORD 1700, v voznem stanju, lahko tudi po delih. Cena 5.000 din. Partizanska pot 3, Kokrica 4295
Prodam 2-sobno lastniško STANOVANJE, v Frankovem naselju ali zamenjam za 1-sobno v škofji Loki.« 633-542 4299
Prodam GOLF Diesel garažiran.« 49-389
letnik 1986, 4300
Prodam Z 750, letnik 1980, registri-ran do 1992.« 36-263 4302 Prodam JUGO Skala 55, letnik 1989, 25.000 km. «  57-633 ali
27-238_4304
Prodam OPEL Kadet 1.3, letnik 1980, D izvedba (bencinar), 4 vrata, registriran do februarja 1992. Lesičnik, Pot na Jošta 49, Kranj _4309
Prodam JUGO 45, letnik 1987, z dodatno opremo. « 42-316 vsak dan popoldan 4314
Prodam VOLVO 740 GLE, 1986.« 10-128
letnik 4315
Prodam R 4, letnik 1986, in Z 750, letnik 1985.« 37-323_4317
Prodam JUGO Skala 55, letnik 1988, garažiran, zaščiten, z dodatno opremo. « 25-941 4318
Prodam ALFO 1.3 S, letnik 1986. « 77-621_4323
Prodam VISO Super E, letnik 1982, registrirana do konec leta. « 621 -268 od 15. ure dalje 4330
Prodam Z 750, letnik 1976. Škofic, Oretnikova pot 2, Mlaka 4332
Prodam 126 P, letnik 1978. Predvor 1_4341
Prodam GOLF Diesel, letnik 1984, S paket in JUGO 45, letnik 1985. « 39-399 dopoldan, popoldan 37-341 popoldan_4342
Prodam GOLF Diesel, letnik 1983 in ŠKODO 105, letnik 1981. Oba registrirana. Vukobrat, Delavska 19, Stražišče - Kranj 4345
Ugodno prodam čisto nov JUGO 45, registriran do februarja 1992, zaščiten. Križaj, Šorlijeva 4, Kranj _4346
Prodam GOLF Diesel, letnik 1987, možna zamenjava za cenejši avto. « 27-320_4347
Prodam SUBARU 1.6 DL Sedan, letnik avgust 1990. « 26-327 popoldan, Reševa 8, Kranj 4348
Prodam TOJOTO CAROLO DX, 1300 kub., prevoženih 32.500 km, letnik 1987, registrirano do marca 1992. Breg ob Savi 72, Mavčiče _4349
Ugodno prodam OPEL Kadet 1.6 D, letnik 1984, modre barve, 5 vrat, dodatna oprema, garažiran, lepo ohranjen.« 691-580_4352
Prodam Z 101, letnik 1979, registri-ran do 1992, ogled od 15. do 18. ure. Ferkulj.C. Staneta Žagarja 47, Kranj,« 23-161_4353
Prodam JUGO 60, december 1989, prevoženih 25.000 km. « 83-236 _4354
Prodam JUGO 45 E, letnik 1986, prevoženih 35.000 km, registriran do avgusta 1991, odlično ohranjen, garažiran. « 41-704, Kimovec, Sveteljeva 2,Senčur 4356
Prodam Z 101, letnik 1974, registri-rano do januarja 1992, za dele. Mubi, Predoslje 145_4358
Prodam Z 128, letnik 1986, registri-rana do maja 1991. Blagojevič, Delavska 19, Kranj 4359
Prodam R 4 in novo GUMO 155 X 13.« 39-265_4360
Ugodno prodam JUGO 45, star 7 mesecev. C. na Brdo 43 A 4362
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, registriran do marca 1992. « 801 -242 4364
Prodam VISO Super E, letnik 1982. Repnik, Drulovkla 40, Kranj 4366
Prodam odlično ohranjen R 4 GTL, letnik april 1989, registriran do 1992. « 37-449 po 15. uri 4367
Proam JUGO 45, 79-696
letnik 1983.
4368
Ugodno prodam KOMBI BUS Ci-toren 25 D, letnik 1987, kovinsko modre barve ali menjam za japonsko TERENSKO VOZILO. Ovsiše 5 a, Podnart_4370
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988 ali zamenjam za starejše vozilo. Voklo 1, Šenčur 4371
Prodam GOLF Diesel, letnik 1984, zelo dobro ohranjen. Mulnar, Be nedičičeva 8, Jesenice 4375
Prodam GOLF Diesel, letnik 1986, ohranjen, garažiran.« 79-031
4376 letnik av-4378
Prodam GOLF Diesel gust 1989.« 11-146
ALFO 33 1.3 S, letnik december 1986. Jure Kokeza, Gregorčičeva 16, Bled 4380
ORTNER
BELJAK   / VILLACH
® TOVOTA
ZEHENTH0FSTR. 26
TI L 9943 4242 41310
^SUBARU
PICC0STRASSE 42
TEL 9943 4242 28494
Prodam Z 750, letnik 81, obnovljen. « 66-858
Prodam 33-884
Z 101,
letnik 1982. «
4381
Prodam R 4, letnik 1978 in AVTO-MATIC izvozni model, z litimi platišči in smerokazi, letnik 1987, dobro ohranjen. « 632-210 4382
Prodam Z 101 komford, letnik 1981, registrirana do konca leta. « 78-434, od 14. do 18. ure 4383
Prodam VW 1200, letnik 1975, do-bro ohranjen. « 40-686 4384
© Frey
BELJAK/VILLACH JUG - PRI KGM AVENVVEG 105 Tel 9943-4242-35422
NAJMODERNEJŠE, NA NOVO ZGRAJENO BMW PODJETJE VAM NUDI VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME. RAZUMLJIVI SO TUDI PRVOVRSTNI SERVIS IN VELIKA IZBIRA VOZIL. __.
126 PGL, karamboliran, prodam. « 70-531, Posavec77_4387
Prodam JUGO 45, letnik 1981 in LADO karavan, letnik 1980 ali zamenjam za manjši avto. « 27-396 _4389
JUGO 45 E, letnik 1986, ohranjen, prodam. « 631 -625 int. 66 4390
Prodam obnovljeno Z 101 GTL 65, letnk 1984, registrirana do avgusta 1991 ter KOMBI Diesel Mercedes 2200 D (zadaj dvojne osi), letnik 1977, registriran do februarja 1992. Špenko, Hotemaže 15, Predvor _439J_
Prodam JUGO Koral 45, letnik 1989. Cena 6500 DEM v dinarski protivrednosti. n352-233 4393
Prodam LADO Samaro 1.3, pet vrat, pet prestav, staro 18 mesecev. Tenetiše 79 4394
Prodam Z 101, Konfort, letnik 1981. Britof 52_4395
PEUGEOT 205 XS, star 3 leta, 80 KM, 70000 km, prodam. « 061/261-775_4397
Prodam VW 1200 J. Britof 257
_4398
Prodam GOLF Diesel, letnik december 1983 in MOPED APN 4, dobro ohranjen. Ribno, Gorenjska c. 16, Urh, « 77-378, dopoldan _4401
Ugodno prodam GOLF Diesel, letnik 1984.« 35-451 4404
Z 850, letnk 1985, prodam
35-916, po 15. uri__——^£
Z 750 LE, letnik 1985, prodamJJ 33-550, po 20 uri ___!<
do marf
Z  101,  letnik 1988, 37.000 km, registracija
1992, prodam za 6.800 DeMJ5 77-210 po 15. uri
Prodam LADO SamaroT^ 1987. Sušnik Marko, Spodnja o
niča 41, Zgornja Besnica___,
GOLF GTL, letnik 1981, ugod<L prodam.« 74-130
Prodam JUGO 45 Koral, star 2'»j Ogled v soboto ali nedeljo od 0 do 18. ure, Zlatar, Planina 7, KtfJUj
Prodam GOLF Diesel, letnik s«P' tember 1989. Pucelj, Jezerska« Kranj _____J-< RENAULT TRAFIC Furgon z P<J šano streho, letnik 1982, P°?f,7
prodam. « 632-422_____
Prodam R 4 GTL, letnik bro   ohranjen   za   3000 v%
«64-040____j5
R   11,  letnik  1986, P^Jo
30.000' km, rdeče barve,
prodam. « 47-046______§"
Prodam Z 750, letnik 198? Venčka, Zg. Senica 4/a, Meo*
«061/611-132__
OPEL kadet 1,6 D, limuzina, l«^ 8/1988, prodam.« 633-81^.
koruza 3,60 din/kg
dostava na dom pri podjetju
AGROPROMET - PLEVEL CERKLJE
-366 0stala ponudba:
semenska koruza 83,00 din krmila za nesnice 5,60 din krmila za molznice 5,00 di"
Ul. 4. okt. 10, tel.: 42-366
Prodam Z 750, letnik 1974, vozen, neregistriran. Čančar, Golnik 55, « 46-652_4408
Prodam VVV 1200, letnik 1976. Cena 1.500 DEM. « 24-820 4410
Prodam karamboliran
Z 101
0TI
Nujno prodam 126 1988, dobro ohranjen.
PGL, letnik « 42-573 4411
Prodam LADO 1200 S, letnik 1986 Cena po dogovoru. « 33-235, Hrastje 48, Kranj_4412
Prodam R 20 TS, registriran do julija 1991 ali menjam. « 79-686 _4413
Prodam Z 101, starejši letnik, celo ali po delih, ELEKTRIČNI MOTOR, trofazni 1.5 konjske moči, 2 komada stojal za povezavo butar. Ver-bič Ciril, Zg. Brnik 136_4414
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, za 5100 DEM in Z 750. Mlaka, Na gri-ču 3, Kranj_4415
R 4 GTL, letnik november 1987, dobro ohranjen, prodam.« 46-028 _4418
Prodam BMW 316, sive metalic barve, letnik 1984. Cena 15.500 DEM ali dinarska protivrednost. « 75-507_4420
Prodam JUGO Koral 55, letnik 1989. Poljane 28, « 65-729 od 15. ure dalje 4421
750, letniklgTTreg" cembra 1991* 11 447;
letnik imMiherič, Noše 2, B JZJ
Prodam R 4, letnik 6/1988,
ohranjen. «25 314 ______^
Prodam GOLF JX diesel, 1986, 45.000 km. «51-907. "Jj ca 11, Tržič
Prodam Z ran do decembra
VW 1303, letnik 1975, prodaj čiška 24, Bled
Ugodno prodam OPEL kade« ^
letnik 1987. «35-855_
Prodam   JUGO 45 10/1986, cena
« 620-058_-—nar
Prodam Z 101, letnik 1982:?* \m dogovoru. Komac, Bodesc m
Bled_____-fw\
Ugodno prodam Z 126 r, ^ 1983. «73-170
ik 1987.$
Prodam Z 128, letn km, dodatna oprema. 9
GOLF JL unis 1100, benz, P^Jji Sp. Brnik 42, Cerklje
Prodam 42-726
FORD
Fiesto  1.1. «
4422
Prodam VW Hrošč, nemški, registracija december 1991.« 23-401 _4425
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, cena po dogovoru. Vulkanizerstvo Žemlja, Selo 38, Žirovnica, « 802-174_4426
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1982.« 633-621_4427
Prodam JUGO 45 LUX, letnik 1985. « 81-298_4428
Prodam 126 P, letnik 1987, ogled po 15. uri. Malchil Jani, Otoče 7, Podnart_ 4430
Prodam Z 126, prevoženih 35.000 km. Cena ugodna. Ogled vsak dan na Dežmanovi 3, Lesce 4432
1979, dobro i? 28-002
4434
LADO 1600, letnik ohranjeno, prodam. 4,
Prodam KADET B, registriran do 1992 in rezervne dele. Mlekarska 16, Kranj, Čirče_4436
Nujno prodam Z 101 C, letnik 1982, garažirana, prevoženih 61.000 km, registrirana do marca 1992. « 75-904 4439
Ugodno prodam Z 1983.« 41-569
7450,
letnik 4440
BRAZDA
d. o. o.
POUŠICA pri Podn« Tel: 064/70-225
Traktorji Zetor in TD BCS kosilnice rotacijske kosilnice pajki 230 - 340 tračni obračalniki Ml hidravlični nakladaći RN kiper prikolice vitle
motokultivatorji GRES
motorne žage švedski licenci priključki za TV
RABLJENI STROJI: nakladalka 17 puhalnik Tajfun škropilnica 200 litrov pajk 230
tračni obračalnik rotacijska kosilnica 135 trosilec hlevskega gn°fd kosilnica Gorenje SIP Sokol in drugo Se priporočamo!
LABIN TOPS°
Petek, 22. marca 1991
MALI OGLASI, OGLASI
27. STRAN
M1EUGLAS
u°nlam JUG0 55' dobro ohranjen, J^gOkm. «77-487_4457
fedn0 Prodam       1200 J, letnik vozen, neregistriran. *il^73__ 4459
j^dam R 4 GTL, letnik 1986,
^629__4464
jk JUGO 45 prodam 4 platišča z "wimi gumami Traval. Podgoršek, SggjlVodice_ 4466
Ijf 1300, letnik 1972, registriran ^rnarca 1991 in GOLF GTI z do-"«tno opremo, prodam. « 26-627, Popoldan _ 4467
[odam odlično ohranjen BMW
ioL letnik 1979' 126 PGL< letnik ,2* «n karamboliran GOLF, letnik l8(j2. »50-057 ali 52-131, Pot na rovt 5, Tržič 4469
Zal
iJQ0 1,1 GX (Z 101), letnik 1987, ^"jen, prodam. «41-289 4470
37nnam JUG0 45 E' Povoženih /u°0 km, letnik 1987.« 691-171
L_____ 4471
[rcdam LADO 1300, letnik 1989 ja-?.Uar- prevoženih 20.500 km, garažna. Gogala, Rupa 36/a, Kranj ^___4496
^°dam JUGO 55 E, letnik 1987. *67^00o_4499
[r°dam Z 750 po delih, motor ^iben. Sp. Besnica 82/a 4500 nP.r°dam JUGO 55 koral, prevože-'"14500 km. zelo dobro ohranjen. *2!^87_4513
J^odam Z 128, letnik 1987, pravkar ,9|striran, lepo ohranjen, z veliko r°datne opreme. «34-116, v pe-I; « 39-446 v soboto in nede-1)0 4514
ftfrOSLITVE
j'^ILKO-CA za čiščenje gostinca lokala, iščemo v Škofji Loki. p^dopoldan.« 633-446 4015 Jarri AKVIZITERJE, tedensko izbilo provizije. Oglasite se na « p99od 19. ure dalje_4094
/Vzamem vsa zidarska in fase-Jfska DELA, hitro in solidno. « 5^29__4099
,arJio resni z malo truda veliko za-Uz,Jo. « 39-010 od 10. do 13. in
2t!6- do 19 . ure
4103
?AB6rjno podjetje d.o.o. v Kranju JJp0SLI pripravnika-co, s SŠI ^Onomski tehnik ali gimnazijski aturant). Delovni čas je pretežno , Poldne. Pisne ponudbe pod. ŠIVAČU NO VODSTVO 4171
stk«0' ZAPOSLIM KV. ali PKV. PLE-vl^gJA. « 23-143_4217
('la^ir>ja srednje gostinske šole iš-9o HONORARNO ZAPOSLITEV, v I stinstvu, za konec tedna na re-jjl' Radovljica - Kranjska gora v!Ira: PRinMA
4226
kP°s'imo KV natakarico ali nata-
fr^Mjr 75-178_423J[
^dajalko za modni butque na 'len honorarno zaposlim za de-g,n delovni čas. Šifra: BUTIOUE -Jj<°__4261
($ivrrarno zaP°s''mo šteparico lil 1°) za serijsko šivanje v usnje-Šifra: ZAHTEVNA 4267
riov"Vec dobi honorarno DELO, pri 6< iooradnJ' v bljižini Kranja. « l^gg^zvečer _4305
^dh1 2,DARSKO SKUPINO, za iz-Uri 0 fasade. « 36-424, po 20.
_53°i
vanilrT,o fante in dekleta k sodelo-st6'U ln.PREDSTAVITVI AMC - si-^-g^Sifra: VABILO_4311
rijaj^CARNA ČEBELICA iz Kra-lil 6 ^pOSLI dve ženski za strežbo Do<j Za Pomoč v kuhinji. Plačilo deir. °9ovoru. En mesec poskusno fr^gj35-545 4313
dobi?Sno "onorarno DELO, lahko 10 Pridni in pošteni. « 37-058
q>---- 4335
*aPn i-a na avstrijskem Koroškem ^rn KV NATAKARICO z zna-i qq«„ nemškega jezika. g^4253-8323 4460
Pletji^honorarno DELO na mojih VANVrh aParatih. Šifra: SODELO-JE 4472
PRAŠICA, domače reje, ^-?1§a 160 kg. Okroglo 12, « _4095
t^5o dHVe TEL,CI Simentalki in »Hrei' dobro mlekarico, vse tri ,e 9 mesecev. Kovor 37, Tr-4143
,. °(W »-.-._;
\5:GrN mladi K0BILI B rodov RN^ 'C^Ambrož 9, Cerklje   4158
&°0d«^SKE od 20 d0 27 k9 in ^O^JIOkg« 85-483 4177
fe'OOkn^^ Simentalko. tež-VaNe > k,' že 2r>a Jesti in ŽIČNE C6rki;   kr°mP'r Zgornji Brnik Klie,» 42.726 4178
V drugi polovici aprila bom prodajal rjave JARKICE, stare 7 tednov. Sprjemam naročila! Oman, Zmi-nec 12, Škofja Loka,« 621-475 _3805
PURANE stare 30 dni, za nadaljno rejo, prodam. Stare, Pokopališka 22, Kranj - KOkrica_4057
Prodam plemenske OVCE, z mladiči ali brez. « 45-141 4080
Prodam TELETA starega 3 mesece. Razinger, Plavški rovt 12, Jesenice 4180 Prodam KRAVO, brejo , z drugim teletom. Ogled po 15. uri vsak dan. Gozd 4, Križe 4186
Ljubitelju živali zastonj oddam rjavega PSA ČUVAJA. Spodnja Kokra 1, Predvor, « 45-629 4205
KOKOŠI stare 9 mesecev, v polni nesnosti, prodam. Pavlin, Temni-ška 19, Naklo_4215
Prodam 10 dni starega BIKCA Si-mentalca in KROMPIR za krmo. Poklukar Jakob, Žeje 12, Duplje
_4236
Prodam brejo TELICO. « 633-277, Zakotnik, Dorfarje 16, Žabnica _4244
Prodam 8 tednov stare rjave JARKICE. Cena 45 din. Breg 5, Komenda_4245
KUZKE nemške ovčarje, stare 6 tednov, prodam. Kidričev 29, Škofja Loka 4251
Prodam KRAVO s prvim ali drugim TELETOM. Predvor 10 4258
Prodam srnasto KOZO. «24-001, od 16 do 19 ure 4455
Prodam brejo mlado težjo SIMEN-TALKO. «75-660_4491
Prodam 15 mesecev staro TELICO. Grašič, Podbrezje 72, Duplje 4494
Prodam brejo KRAVO ali TELICO po izbiri. Ul. Ignacija Borštnika 5, Cerklje_4308
Prodam KOZO mlekarico, z mladi či. Fojkar, Golnik 6a, Golnik 4320
Prodam KOZO z mladičem JANČKE.« 64-355
m tri 4326
Prodam MZ ETZ 250, « 620-976, Sandi
letnik 1987. 4424
Prodam KRAVO sivka, brejo 8 mesecev in en mesec starega BIKCA Simentalca. Podboršt 27, Komenda_4328
Prodam KUNCE za pleme - rumene ovnače. Mali Peter, Pod sleme-nom 4, Križe, « 57-694 4343
Prodam konjski GNOJ, dostava na dom in KONJA Ponija, težkega 280 kg ali zamenjam za mlado goved. Dermastja Jože, Partizanska 34, Šenčur,« 41-159 4351
Prodam 2 TELETA za zakolj. La-hovče 32, Cerklje_ 4400
Prodam mlade PAVE. « 802-173 ali 801-590 4417
Prodam okrasni vrtni ČEBELNJAK s petimi panji, trije so naseljeni. «631-746_4510
Prodam nova garažna VRATA 230/207 in JUGO 45, marec 1989, registriran do marca 1992. « 42-820_4324
Prodam 2 TELETA, star 7 in 10 dni Podreča 26, Mavčiče, « 40-225
______ - 4506
Prodam brejo KRAVO ali TELICO, po izbiri. Ul. Ignacija Borštnika 5, Cerklje_4431
Prodam KUNCE za rejo ali zakol.
« 633-885_ 4433
Prodam pet tednov starega BIKCA« 66-177_4437
Prodam 8 mesecev starega nemškega OVČARJA.« 40-071 4444
Prodam sončno PARCELO ob as-valtni cesti, 10 km iz Krana in Z 750, letnik 1985. « 35-543 4338
Prodam « 25-459
KUNCE-ožganci.
4285
Prodam ali zamenjam črno belo
Prodam en teden starega BIKCA Simentalca.« 801-278 4136
TELICO 250 kg težko za bikca ter PRAŠICA težkega 140 kg. Luže 6, Šenčur 4293
Za vedno nas je zapustil naš dragi sin, brat, nečak in stric
PAVEL DOLINAR
iz Primskovega v Nemčiji
na začasnem delu
Od njega se bomo v družinskem krogu poslovili v soboto, 23. marca 1991, na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: mama, bratje in sestre ter ostali sorodniki
ZAHVALA
23. marca mineva žalostni mesec dni, koje prenehalo biti plemenito in ljubeče srce dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta
FRANCA SITARJA
kapetana bojne ladje v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre: Viktorju Pipanu, Ivanu Rebrniku, Tilki Zupan ter Rozi Pipan, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti v Splitu.
ŽALUJOČI: žena Lena, sin Jadran in hči Magda z družinama, sestra Tinca in brat Andrej ter
nečaki in nečakinje.
Split, Šenčur, Ljubljana, Kokrica, Predoslje, Dvorje
ZAHVALA
Prijateljem, sorodnikom, sotrpinom iz Dachaua, sosedom, nekdanjim sodelavcem, znancem, vsem, ki ste izkazali zadnjo čast in spoštovanje našemu
I TINETU LAVTARJU
najlepša hvala. Nam, ki smo ga imeli radi, je bila vaša pomoč in pozornost ob njegovi smrti v uteho. Njegovo željo, da ga na zadnji poti pospremi lovski rog, ste izpolnili njegovi lovski
tovariši. Hvala vam!
ŽALUJOČI: žena, sin, hči
ZAHVALA
V neizmerni žalosti nas je tiho v 33. letu starosti zapustila draga mamica, žena, hči, sestra, teta, nečakinja in sestrična
DARJA DERLING
roj. Mrak
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, ter za spremstvo k njenemu zadnjemu počitku v tako velikem številu. Iskrena hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem iz Naklega za ganljivo zapete žalostinke. Zahvala velja tudi učiteljicam in učencem 3. a razreda OŠ Lucijana Seljaka za ganljivo slovo s spomladanskim
cvetjem.
ŽALUJOČI: mož Slavko, hči Nuša, starši, brat Bojan z družino in ostalo sorodstvo
Stražišče, 11. marca 1991
ZAHVALA
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti.
Ob kruti in boleči izgubi našega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCIJA STRŽINARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, požrtvovalnim sodelavcem, dobrim sosedom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in tolažilne besede, hvala gorenjevaškemu župniku in g. Grajzdeku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga s pesmijo pospremili v večni mir. Njegov duh se je združil z njim. Spomnim ostaja med nami, ki smo ga imeli radi.
ŽALUJOČI: žena Dragica, hčerki Mateja in Damijana
ZAHVALA
Le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite . ..
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, stric, stari oče in tast
JANEZ MARKUN st.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Dragu Lombarju, dr. Mihaelu Sajevcu, dr. Tomažu Hriberniku, zdravstvenemu osebju TBG Golnik, sosedom, sorodnikom, znancem, gospodu župniku, moškemu pevskemu zboru s Trstenika, kolektivu Alpetour -- Remont Kranj, Iskra — TEL Kranj, Domu oskrbovancev Preddvor, Zobni polikliniki Kranj, Merca-tor — mesoizdelki, pakirnici Kranj in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: žena Francka, sinovi Janez in Francelj z družinama, hčerke Jožica, Francka, Angelca in Helena z družinami, sestra Angelca ter brata Tone in Francelj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
PETRA POTOČNIKA
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh dneh, sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, osebju ZD Radovljica in pevcem.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil stric
JANEZ RIHTARŠIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in Lovski družini Selca. Najlepša hvala tudi dr. Mo-žganu, gospodu župniku iz Selc, pevcem iz Železnikov, LD Železniki, Zvezi Borcev in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najbližnji
Bukovica, U. marca 1991
Slovenija in svet
NOVICE IN DOGODKI
Plebiscit nas zavezuje
Iz intervjuja Milana Kučana za madžarski Nepszabad-sag.
"Jugoslovanski model, za katerega se zavzema Jugoslovanska ljudska armada, je še vedno zasnovan na principu realsocializma, nekega centralističnega modela, v katerem vojska lahko posameznim republikam še vedno vsili svojo voljo," je dejal predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Nevarnost uvedbe izrednega stanja še vedno obstaja. Vojska direktno išče povod za vmešanje v politično življenje, za kar je v Jugoslaviji dovolj priložnosti. JLA je nastala in delovala kot političnoideološka vojska in to pozicijo želi obdržati tudi danes. Kučan je ponovil slovensko stališče, da je vsaka republika odgovorna za red in mir na svojem ozemlju, ne pa JLA, ker bi se vse pogosteje dogajalo, da bi bili republikam vsiljevani interesi, ki niso njihovi. Predsednik je ocenil, da Srbija ni pripravljena na resnične vsebinske spremembe v Jugoslaviji, ker želi obdržati večletno prednost. Zadnji dogodki ne bodo vplivali na slovensko odločitev za suvereno in samostojno državo,
kar je mandat decembrskega referenduma. "Želimo jugoslovansko zvezo samostojnih držav, upoštevaje logiko in standarde Evropske skupnosti," je dejal Kučan. Srbski dogodki ne bodo spremenili slovenskih in hrvaških stališč. Zadnji dogodki bodo samo utrdili naše stališče, da ustvarimo skupnost novega tipa in se še bolj ogradimo od jugoslovanskega modela. V sedanji Jugoslaviji je moremo ostati in zato prevzemamo nase rizik ustvarjanja samostojne države, je povedal predsednik Kučan.
Italijani vlagajo v Rogaško
Slovenski Tanjug - As sporoča, da bosta zdravilišče Rogaška Slatina in italijanski partner kmalu podpisala pogodbo o skupnem vlaganju v izgradnjo novega hotela visoke kategorije v tem slovenskem zdravilišču. Gradnja bo stala 85 milijonov mark. Rogaška bo prispevala 70 odstotkov sredstev, 30 odstotkov pa Italijani. To bo eden od največjih skupnih projektov v Sloveniji. Do začetka maja naj bi bile podpisane vse pogodbe. Hotel bo imel 300 sob, zgrajen pa bo v dveh letih.
Slovenija išče mednarodno pomoč
Tuje agencije zadnje čase veliko poročajo o Jugoslaviji in sklepajo, kako se utegne kriza razplesti. Francoski zunanji minister Dumas je, kot poroča francoska agencija France press, dejal, da bodo zadnji dogodki kompromitirali jugoslovansko ekonomijo. Agencija UPI pa piše, da so voditelji dveh jugoslovanskih republik Slovenije ter Bosne in Hercegovine potovali v Nemčijo in Libijo po materialno in drugo pomoč v "trenutku, ko je v oblasti večnacionalne države nastal vakuum". Agencija dodaja, da je predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič iskal v Libiji finančno pomoč in se dogovarjal o trgovinskem sporazumu, pa tudi o delu gradbincev iz te republike v Libiji. Izetbegovič je očitno uspel, sporočajo iz Sarajeva, saj bi Libija poravnala dolgove Bosni z nafto, dogovorjeni pa so bili tudi nekateri drugi posli. Po pomoč naj bi odšla v Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo tudi dr. Bučar in Kučan, pa skupina gospodarstvenikov, ki je obiskala Frankfurt. Slovenci iščejo nasvete in kapital, kar je republiki pri osamosvajanju potrebno. UPI ugotavlja, daje Slovenija ohrabrena, ker je zahod dojemljivejši za slovenske zahteve po zadnjih dogodkih v Beogradu. • J. Košnjek
En zaposlen na "poldrugega" upokojenca
Veliko zahtev
za predčasno upokojevanje
Radovljica, 21. marca - V radovljiški občini se ne povečuje samo število brezposelnih, ampak tudi število upokojencev, predvsem starostnih; ob tem pa je razmerje med zaposlenimi in upokojenimi v občini že zdaj veliko slabše od republiškega povprečja. V Sloveniji pride en delavec na 2,5 upokojenca, v radovljiški občini je to razmerje 1:1,63.
Ugotavljajo, da je bilo v občini ob koncu minulega leta 7.272 upokojencev (57 odstotkov starostnih, 23 odstotkov invalidskih in 20 odstotkov družinskih) in da je v zadnjem času naraslo predvsem število zahtev za predčasno upokojitev. Predčasno upokojevanje spodbujajo pretežno tista podjetja, ki imajo velik presežek delavcev in velike težave z izplačilom plač. Mnogi delavci se za to odločajo, ker ugotavljajo, da bi prejemali več pokojnine, kot dobivajo plače; ob tem pa računajo še na to, da bodo zato, ker so še sorazmerno mladi in zdravi, lahko poleg pokojnine še sami zaslužili kak dinar za preživetje. Razlog za predčasno upokojevanje pa so tudi govorice, da bo prišlo do sprememb pokojninske zakonodaje -do povečanja starostne meje za upokojitev, ukinitve predčasnega upokojevanja, drugačnega izračuna pokojninske osnove... # C. Z.
Proračun za desetino nižji
Škofja Loka, 21. marca - Škofjeloška skupina je na zadnji seji sprejela letošnji proračun. Po naročilu republiškega sekretariata za finance mora njegovo vrednost zaradi predvidenega znižanja davka na izplačane osebne dohodke znižati za desetino. Občinski izvršni svet se je v torek odločil za najlažjo pot, to je za linearno znižanje dotacije vsem proračunskim porabnikom. O predlogu bo v začetku aprila razpravljala še skupščina. • H. J.
Izjava za javnost
Demos Kranj je obravnaval potek dogodkov na zadnji seji kranjske skupščine in sprejel naslednjo oceno: Zasedanje vseh treh zborov je bilo prekinjeno zaradi nesklepčnosti. Vrzel v poslanskih vrstah je nastala z odhodom velike večine poslancev SDP in LDS. Odšli so, potem ko so dodobra razgreli ozračje (na temo novega statuta) z nastopi A. Ravnikarja, I. Koširja in R. Tepine. Tem poslancem nihče ni odvzel besede (kot so neresnično poročali časopisi), predsedujoči je le opozarjal na upoštevanje dnevnega reda. Tako obnašanje, ki žal vse bolj postaja praksa nekaterih »kroničnih govornikov«, ne prispeva k tvornemu sodelovanju v skupščini. Zlasti poslanci zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pogosto zaman skušajo vrniti debato na konstruktivno področje. Ocenjujemo, da je zadnja seja potekala po v naprej dogovorjenem receptu nekaterih opozicijskih strank, ki si prizadevajo za stalno in popolno blokado dela kranjske skupščine. Dokaz za to so lahko tudi besede poslanca SDP Kristana, da vsaj od decembra dalje pa tudi partija (SDP) poizkuša biti konstruktivna s svojim delovanjem v tej skupščini. Kaj pa je torej počela do decembra?!
Vse poslance, ki svoje mesto v skupščini razumejo kot odgovorno delo za urejanje kranjskih razmer, pozivamo k tvornemu in učinkovitem sodelovanju.
Demos Kranj
Kako zapirati uranov rudnik
Loška vlada ponovno proti predelavi odpadkov
Škofja Loka, 21. marca - Škofjeloški izvršni svet je v torek dobil na mizo program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude v RUZV, ki ga je pripravil direktor rudnika Marjan Uršič. Program sestavljata dva dela: tehnično-tehnološkega, ki ga bo pretresel in potrdil projektni svet, in drugi del, ki govori o prestrukturiranju sedanjih rudniških zmogljivosti ter prezaposlovanju delavcev in je namenjen za debato 9-članski vladini strokovni skupini, ki jo vodi Franci Erzar iz Kranja. Cel program bo v končni fazi seveda sprejel republiški sekretariat za energetiko oziroma slovenska vlada, ki bo zapiranje rudnika in prestrukturiranje tudi financirala.
Škofjeloški izvršni svet seje v torek znašel na vmesni postaji, točneje, celo prehitel je obravnavo v obeh strokovnih telesih. Marjan Uršič je zato predlagal, naj bi izvršni svet gradivo zadržal in ga pregledal, potem ko ga bodo dorekli strokovnjaki. Prevladalo je stališče, da dvakratna razprava pač ne more škoditi, saj Ločani želijo biti sproti seznanjeni, kaj se okrog rudnika, ki je tudi občinski problem, plete.
Franci Erzar, vodja vladine strokovne skupine za prestrukturiranje in prezaposlitev, je dejal, da je skupina svoj del programa enkrat že obravnavala, dala nanj več pripomb, zlasti to, naj se postavi v realni okvir leta 1991. Program bo imel realno vrednost sredi aprila, je še dejal Franci Erzar, saj je vrsta vprašanj, predvsem glede rokov in uresničitev, trenutno še odprtih. Delavci rudnika, ki so se odločili za odpravnine, denar dobivajo po programu. Doslej je bilo izplačanih že 131 odpravnin, skupina je na zadnji seji dodatno predlagala za odpravnine še devetnajst delavcev.
Kljub namigu, da je tehnično-tehnološki del programa zapiranja rudnika predvsem strokovna zadeva za projektni svet, se je občinski izvršni svet spotaknil tudi obenj. Ponovno je oporekal pred-
videnemu prestrukturiranju dela rudnika v t. i. ekološko tehnologijo (EKOTEK), ki naj bi zaposlila do 110 delavcev, vsebovala pa mehanično, kemično in termično obdelovanje posameznih odpadnih snovi, njihovo razgrajevanje, recikliranje in pridobivanje koristnih sestavin ter pripravljanje za dokončno skladiščenje nekoristnega ostanka. Še ene ekološko sporne industrije Ločani ne bodo dovolili, na kar je direktor Marjan Uršič dejal, da se Fischer, ki je ta program zasnoval, zaradi nasprotovanj (in zaradi političnih razmer v Jugoslaviji) že močno ohlaja, izvršnemu svetu pa očital, da odklanja najbolj   perspektivno tehnologijo.
Loška ekološka "ministrica" Marija Pogačnik je med drugim oporekala predvidenemu prekrivanju radioaktivnega jalovišča Boršt (izvršni svet je že dal pobudo, naj se jalovina vrne v rove in površine vrnejo kmetijstvu) ter zaščiti okolja v času, odkar rudnik ne obratuje. Marjan Uršič je pojasnil, da bo za jalovišče izdelan poseben projekt, rudarski projekt za zaščito okolja med začasnim prenehanjem obratovanja rudnika pa že obstaja in ga uresničujejo. Izvršni svet želi videti tako rudarski projekt kot ekonomsko študijo zapiranja rudnika. • H. Jelovčan
S seje kranjskega izvršnega sveta
Nove cene komunalnih storitev
Kranj, 20. marca - Izvršni svet je na svoji 38. seji med drugim razpravljal tudi o novih cenah komunalnih storitev v kranjski občini. Po dokaj vroči razpravi, v kateri so nekateri menili, da javno podjetje Komunala z višjimi cenami skuša investirati več, kot v tem času znaša akumulacija kranjskega gospodarstva, so predlog povečanja cen sprejeli.
Člani izvršnega sveta so najprej sprejeli informacijo o odstranjevanju ovire na cesti Kranj - Jezersko. Doslej je bilo opravljeno miniranje, teren so si ogledali tudi geologi, potrebno je še zavarovanje terena. Cesta je sedaj odprta trikrat dnevno, promet pa naj bi se normaliziral v treh dneh.
Jože Pešak direktor JP Komunala je v poročilu o poslovanju povedal, da je bil lanski poslovni rezultat primeren, saj so uspeli pokriti vse zakonske obveznosti, analize trendov povečanja stroškov pa v letošnjem letu zahtevajo popravek cen, ki so bile zadnjikrat usklajene lanskega 1. julija. S povečanjem cen bi si Komunala v prvi fazi zagotovila nemoteno obratovanje, zajeta pa so tudi sredstva za letošnjo razširjeno reprodukcijo. Direktor je predlagal poseben sklep, s katerim naj bi Komunala lahko prenehala opravljati svoje storitve tistim, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, saj to lahko načne sredstva za investiranje. Najslabše je v minulem letu svoje obveznosti poravnaval Tekstilindus, vendar Komunala takšne probleme skuša reševati s kompenzacijskimi verigami.
Nekateri člani so menili, da gre v primeru povišanja cen komunalnih storitev za ekspanzijo in ne za nujne potrebe, medtem ko je Jože Pešak zagotavljal, da gre samo za dejavnosti, ki bi jih Komunala že morala opraviti. Gre praktično za krpanje starih ran, kot so na primer vzdrževanje vodnih zajetij, ureditev deponije v Tenetišah in kanalizacije v Stražišču.
S sklepom izvršnega sveta bodo v Kranju od prvega aprila dražje komunalne storitve. Oskrba s pitno vodo bo dražja za 18 odstotkov, odvoz in deponiranje odpadkov za 40,3 odstotka in pogrebne storitve za 40 odstotkov. Dražje bo tudi odvajanje odplak in sicer za gospodinjstva za 28 odstotkov, ter za gospodarstvo za 30,4 odstotka.
Občinski izvršni svet je na koncu dal soglasje k novim cenam komunalnih storitev in za sredstva razširjene reprodikcije, v kateri je zajeto vzdrževanje in investicije. Nove cene bodo veljale od 1. aprila. Izvršni svet je hkrati sprejel sklep, da Komunala lahko preneha opravljati storitve tistim, ki v 60 dneh ne bodo poravnali obveznosti. Izvzeta sta oskrba s pitno vodo in odvoz komunalnih odpadkov. # M. Gregorič
Šmarjetna gora 6 . 64000 KRANJ Jtf? tel.:11-211 ~ J
Cenjeni gostje.
v soboto, dne 23.3. ob 21.uri vas vabimo v našo restavracijo, kier si boste lahko ogledali modno revlio. ki jo predstavlja bouttaue PRIMA iz Kranja.
Vabljeni!
W ^GRADITELJI!
POZORNO PREBERITE
TA OGLAS!
Za vse Vas smo v prodajalnah kranjskega MERKURJA pripravili posebno ponudbo.
Vodovodne inštalacije, material za centralno ogrevanje, elektromaterial in stavbno pohištvo lahko kupite po bistveno nižjih cenah.
nz_LJ_L
^55
t—\—TT-1—i—■ i——i———i——i—'—i——i——i r
20% ZNIŽANJE CEN
POSAMEZNIH PROIZVODOV ZA VODOVODNE INŠTALACIJE IN CENTRALNO OGREVANJE.
- peči Ferrotherm (FERROMOTO),
- ekspanzijske posode,
- obtočne črpalke (VVILO in GRUNDFOS),
- radiatorski ventili (ARMAL),
- kroglični ventili in pipe (KOVINA),
- sanitarne in vodovodne armature (UNITAS in ARMAL), -radiatorji (JUGOTERM),
- PVC odtočne cevi (KEMOPLAST) in $e vrsto drugih proizvodov.
ZNIŽANJE VELJA DO 20. aprila
PRI NAKUPIH NAD 500,00 dm-
DO 1 5 % ZNIŽANJE CEN VSEH
PROIZVODOV ELEKTROMATERIALA
- Elektroelement IZLAKE
- Elektromaterial LENDAVA ZNIŽANJE VELJA DO 20. aprila
PRI NAKUPIH NAD 300,00 dm
i——i— r
1 5 % ZNIŽANJE CEN
STAVBNEGA POHIŠTVA
od 25. marca do 30. aprila
i i
ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA ČLANE STANOVANJSKIH
ZADRUG.
ES
iii
1      T i
KOLIČINE SO OMEJENE.