OVENSKI UST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.56 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de Ta~ Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59 - 3667 Bs. Airea AÑO (Leto) VIII. buenos aires, 16. de Octubre (oktobra) 1937 Núm. (Štev.) 41 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Mussolirti sili v vojno? na prigovarjanje previdn e londonske vlade je tudi francija pristala na to, l a se vprašanje prostovolj cev razbpravlja v odborl za nevmešavanje, kakor je zahteval mussolini, ki medtem pošilja nove čete v španijo in v libijo Anglija, a z njo tudi Francija, dajeta svetu vsak dan nov dokaz, da vojne nikakor nočeta, marveč potrpežljivo "požirata" izzivanja, ki pri hajajo v zadnjem času predvsem iz Rima., z edinim namenom, da preprečita izbruh klanja, ki bi pomenilo hudo gorje za vso Evropo. Vprašanje pa je seveda, ali se želodec ne bo prej ali slej tako na-polnil, da že ne bo mogoče požreti nobene več. Mussolini je končno odgovoril na noto francoske in angleške vlade, ki sta ga vabili na posebno konferenco treh držav, ki naj bi razpravljala o vprašanju takozvanih prostovoljcev v Španiji. V svojem odgovoru trdi, da je bil zmerom za ohranitev samostojnosti španske države, vprašanja prostovoljcev pa da ni mogoče rešiti na konferenci, kjer bodo zastopane samo tri vlasti, mar-da mora ta zadeva priti pred znani londonski odbor za nevmeša-vanje. Ker ni ta odbor mogel doslej Nikoli nič pametnega skleniti, in to Prav radi italijanskih in nemških spletkarij, je jasno, da* je hotel Mussolini s svojim odgovorom samo zaječi vso stvar in izkoristiti čas za °n°. kar te dni dela: za pošiljanje novih čet v Španijo in tudi v Libijo. ^ Parizu so bili zelo hudi radi tega novega manevra in grozili so z re-Presalijami: da bodo odprli mejo Proti Španiji, da bodo zasedlili Me-n°rco, t. j. enega izmed otokov Bavarske skupine, kjer so se na Ma-Horki že usidrali Italijani, itd. London je spet pomirjevalno vplival in Prepričal francosko vlado, da je tre- napraviti še en poskus, da sc etvari ne zamotajo preveč: sprejet5 tfajanski predlog ter razpravljati o odpoklicu '"prostovoljcev'" v londonskem odboru za nevmeñavanje. ^dbor se bo sestal danes. Tudi največji optimisti dvomijo, da se bo vPrašanje rešilo na zadovoljiv in za mir edino močen način, t.j. ® teni, da bi Italija odpoblicala svo-lo vojsko iz Španije ter s tem omo-^oi-ila tudi valecijanski vladi izpol-^tev obljube, da bo tuje bojevnike, te? Skratka; kako naj si človek na drugačen način tolmači to očitno izzivanje Francije in Anglije, če ne s tem, da Mussolini sili v vojno? Kaj bi mogel b'iti vzrok take blazne odloitve? Ali prepričanje, da bo prej ali slej itak moralo priti do spopada z Anglijo zaradi interesov na Sredozemskem morju ter da je radi tega bolje udariti sedaj, ko Anglija še ni tako pripravljena, kakor bo vsak dan bolj? Morda sili Mussolini v vojno zato, ker leze fašistično gospodarstvo v vedno bolj slab položaj in ne vidi režim nobene prave rešitve iz položaja? Morda ima prav Mariani, ti v seriji člankov objavlja, da hoče Mussolini u-dejstviti svoje sanje o obnovitvi rimskega imperija ter hoče, potem ko se je vgnezdil v Španiji, zavoje-vati tudi Francijo, proti kateri naj bi se sprožil napad s treh strani: z italijanske, španske in z nemške? Ni mogoče ubraniti se vtisa, d: preživlja Evropa spet odločilne dneve. Kako se bo odločila njena uso-I da? DROBNE VESTI Jugoslovanski min. predsednik v Parizu in Londonu obnovitev pakta prijateljstva med jugoslavijo in francijo — časopisni komentarji o položaju v obdonavju — politični krogi pripisujejo veliko važnost razgovorom načelnika naše vlade z angleškimi državniki Španski parnik "Cabo Santo Tomé", ki je svojčas prihajal v Buenos Aires, sta potopili dve neznani ladji v bližini alžirske obale, ko je iz Rusije, natvorjen z vojnim materialom, vozil proti Španiji. Bil je v službi valencianske vlade. En mož posadke je bil ubit, ko so na parnik priletele granate, 16 jih je pa bilo ra-njenih in so se skupaj z drugimi tovariši rešili na suho. i ženske bodo^morale služiti v vojski nacionalistične Španije; tak dekret je izdal general Franco. Vpoklicali bodo ves nežni spol od 17 do 35 let starosti. ki s® bore na njeni strani, poslala domov. Najbolj verjetno je, da hc Italijani samo pridobiti na ča-8,1 in človek se ne more ubraniti vtisa, da počenjajo to samo zato, da se bolje pripravijo na vojno, za katero ločil. s® je Mussolini menda že od" Kako naj si sicer razlagamo, da p081lja tudi sedaj nove čete v špa' n'J°> dasi ve, da pomeni to nevarno z ognjem? Kako naj si razla-Raino> da je poslal v zadnjem času nove oddelke svojega vojnega letalstva in svojega sina tudi ter ^ ima v Libiji že 60.(100 mož, a po-tja še zmerom nove transpor- Ministrski predsednik beograjske vlade se je mudil prve dni tega tedna v Parizu, kamor je bil prispel v torek z namenom, da obnovi pakt prijateljstva med Francijo in našo državo. V glavnem mestu Francije so sprejeli dr. Stojadino-vica prav prisrčno zunanji m'inister Delbos, razni francoski odličniki in diplomatični zastopniki Male antan-te ter Balkanskega sporazuma. Brž po prihodu v Pariz je dr. Stojadinovič skupaj z g. Delbosom podpisal protokol, s katerim se podaljšuje za nadaljnjih pet let dogovor, ki do-k>ca, da. se bosta francoska in jugoslovanska vlada posvetovali glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi, ter da bosta složno vai-ovali svoje skupne interese. Dr. Stojadinovič ,je bil deležen največje pozornosti, imel je važne razgovore s francoskimi državniki in bil je na kosilu pri predsedniku republike. Francoski tisk je ob tej priliki obširno pisal o tradicionalnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo ter je ovrgel marsikatero pravljico o pretveznem velikem vplivu, ki ga baje izvaja, ali dScela zmanjkalo in -so bili stanovalci po osem in več ur brez nje. PREDAVANJE V ponedeljek 18. t. m. bo češkoslovaški poslanik g. dr. František Kaderábek predaval v zavodu za telesno vzgojo o telesni vzgoji na češkoslovaškem. LETALSKA NESREČA govor. Njegovim izvajanjem je bur- ¡ R() gta ,etalca Rodo]fo Sánchez in no pritrjevalo 150.000 oseb, ki so se Gpnar0 Lueer0 izvajala razDe vaje z bile zbrale, da prisostvujejo slavno- | vo,nim leta,om nad Puertom Be]. sti. Velikih ovacij sta bila deležna grano, je motor naenkrat odpovedal tudi načelnik mestne občine dr. Ma- , tpr je ,etalo padlo y yodo MoHa-mno.de Vedi, y .Mitre ter tajnik Ug^ oHasti so brž poslale golne.lia oddelka za javna dela, dr. kraj nesre5e. S4ucheM so naSU mrt- Navzoč /e bil tudi župan glavnega . , . , • ,„„i„„ ,1 " vega v letalu, njegov spremljevalec mesta sosedne republike uruguavs- ke, g. Dagnino iz Montevidea, ki je bil poln hvale zaradi napredka bue-nosajreškega mesta, v čigar osrčju se stare in ozke ulice umikajo širokim in razkošnim avenidam. Ceremonija se je zaključila ob pa je brez sledu izginil. POČASTITEV SPOMINA KRALJA ALEKSANDRA Preteklo nedeljo je bila na Ave-Uanedi maša za pokoj duše pok. kra- 12.15. Zvečer je bila avenida slav- Aleksandra, pozneje pa se je nostno razsvetljena in občina j. pri- Pel žalni obred v namen' V rU' redila na njenem novem tlaku javen ski P^oslavni cerkvi. Obema ob- ples. Predsednik republike in mest- redoma 80 P™ostv°vali elani ko}°-ni načelnik sta se ob 11 zvečer spet ! ^ ter <>dPravnik Poslov " dr" Že" vrnila na avenido ter sta delj časa opazovala pare, ki so tam plesali. V sredo je bila avenida "9 de Julio" že predana prometu. 1 alie z osobjem poslaništva. ZLATO IZ LONDONA BUENOS AIRES BREZ VODE Nenavadno močan zapadni veter. Pred nedavnim smo pisali, da je vlada sklenila repatrirati za 200 milijonov pesos zlata od večje količine. ki ga ima Argentina spravlje- , . . , ... neg i v Londonu, ter da je prva po- ki ¿e mestoma spominjal na pravo . _ . , .. , v, , . , šiljbtev ze orispela v Buenos Aires, kraško burjo, je pihal pretekli ne- ,T . , . , .iv.,, . ' ! V ponedeljek je parnik Arlanza pri-teic s taksno silo, da se je celo si- . , , v.,. , , , y t>i + - 1 T •• ! Peljal drugo posiljatev — dragocen roka reka La Plata začela pred njim 7 .T .. , ir ., .. .. . ;. ., i tovor v zlatih milicah, vrednih 15 umikati proti morju, ltadi silnega' , ... , , . . . . , in pol milijonov pesov. pritiska, ki ga je veter izvajal na 1 površino reke, je voda tako izredno , padla, da so mnoge ladje v prista-1 nišču ostala napol na suhem in so ' jih morali privezati z močnejšim* vrvmi, da se niso prevrnile. Nešteto rib je ostalo na suhem ter so brez trnkov postale žrtve številnih ribi- KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini, Hh. Mr. Franciško Huspaur Vam pripravi vsevrstne kemične analize v Vaši potrebi za zdravje. Predno delate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem, obrnite se po nasvet do mene. Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Airee NEVARNA BOLEZEN V kraju Azara pri Posadas so začele razsajati koze — nevarna nalezljiva bolezen, ki je popadla več otrok. Krajevne šolske oblasti so radi tega dale takoj zapreti vse šole. Tekom 8 dni je bolezni podleglo sedem otrok. ZRAČNA ZVEZA MED BUENOS AIRESOM IN OGNJENO ZEMLJO Na letališču v Quilmesu so v četrtek s posebno slovestnostjo otvo-rili novo zračno zvezo med Buenos Airesom in Ognjeno zemljo. Zvezo bodo vzdrževala tri letala tipa Jun-ker: "Pampa", "Patagonia" in "Tierra del Fuego". Vsak četrtek in vsako nedeljo bo letalo odletelo proti oddaljenim južnim krajem dežele. CE^EN KROMPIR Uvozniki krompirja so imeli v ponedeljek sestanek, na katerem so sklenili oddati ravnateljstvu za prehrano štiri milijone kilogramov u-voženega krompirja, ki naj bi se -pridajal na tržnicah po 35 centavos za dva kilograma. Ta količina bo zadostovala do novembra, ko pride na tukajšnji trg že nov krompir iz Rosaría. SUŠA V SANTIAGU DEL ESTERO V zadnjih tednih je bilo v Argentini mnogo dežja, le pokrajino Santiago del Estero nikakor nočejo o-biskati oblaki. Takšno sušo imajo tam, da poginja živina kar na debelo in občutijo pomanjkanje vode tudi prebivalci. Pojavljajo se v zvezi s sušo mnoge bolezni in umrljivost se je občutno povečala. NOV SPOMENIK V ponedeljek bodo na trgu General Urquiza odkrili spomenik generalu, po katerem so trg krstili. Slo-vestnosti bodo prisostvovali poleg drugih, predsednik republike, načelnik mestne občine in notranji minister. ŠOLE V SALTI ZAPRTE Zdravstvene oblasti so dale za deset dni zapreti vse šole v Salti, ker je zadnje čase mnogo otrok zbolelo za neko boleznijo v grlu. Počitnice bodo izkoristili tudi za temeljito razkuženje šolskih prostorov. STAR NEZAKONSKI PAR JE ŠEL V SMRT V hiši ul. Herrera 1254 so našli mrtvega 72*letnega starčka Eduar-da Ellia in 85-letno Mercedes, njegovo nezakonsko družico. TJmrla sta od krogle iz samokresa. Policija meni, da je starček usmrtil najprej svojo družico, potem pa še samega sebe. Kaj ga je gnalo do umora in samomora, ni znano. SVOJEGA FANTA JE USTRELI LA V liišo štev. 1538 ulice Moreno v Rosariu je prišel v torek popoldne Anton Spajč, poljski državljan, v obiske k 18-letni Havdee Monserrea-tu, ki je tam živela s svojo materjo ter so jo sosedje splošno smatrali za Spajčevo zaročenko. Kmalu potem ko je prišel Spajč v stanovanje, so se culi streli, katerim je sledilo obupno klicanje na pomoč. Sosedje so poklicali policijo, ki je vdrla v stanovanje in našla Ilaydee z revolverjem v roki, Spajča pa mrtvega; dekle je bilo vseh šest strelov sprožilo vanj. Mladenko, ki ni na dobrem glasu in je policija že večkrat imela opravka z njo, so zaprli, a tudi mater so aretirali, dokler tragičnega dogodka ne preiščejo. NESREČA NA PARNIKU Na nemškem parniku "Monte Sarmiento" sta v sredo popoldne razkladala blago 36-letm Domingo Ca-cliinocco in 28-letni Luis Espinóla. Nesreča je hotela, da so se vrvi, s katerimi so bili težki omoti privezani na dvigalo, ki je vleklo blago iz notranjosti ladje, utrgale in je blago pokopalo zgoraj navedena delavca, Espinóla je kmalu izdihnil, njegov tovariš se pa bori s smrtjo. IZ MONTEVIDEA SMRTNA NESREČA Montevideo, dne 5. oktobra 1937 "Jim tujina kri izpila, zemlja kliče in jih ni..." Dne 29. septembra se je smrtno ponesrečil naš seljenik Grgo Bebek, rojen dne 6. marca 1886 v občini Veljači, ljubu' škega sreza, primorske banovine, sin Marijana in Božiče Grbavac. moz Širne Vujevič in oče treh mladoletnih otrok. Zaposlen je bil v kamnolomu tvrdke José Seoan v Montevi-deu, ulica Miraballes. Ob začetku opoldanskega odmora se je hotel o" prijeti tovornega avtomobila štev. 30967, ki ga je vodil šofer Manuel Perez. Pri tem je padel tako nesrečno, da mu je kolo težkega vozila strlo lobanjo. Skoro v hipu je bil mrtev. Tovariši so vse poskrbeli za njegovo revno zapuščino in njegov pokop. Po sodnijski obdukciji je bil dne 2. oktobra 1937 pokopan na pokopališču Buceo mesta Montevideo ob spremstvu tovarišev, Hrvatov in Slovencev. Pogrebne molitve je o-pravil poročevalec. Koliko takih pretresljivih slik iz življenja naših izseljencev pokrivajo grobovi tuji* ne! Ubogi naš trpin Grgo naj počiva v miru, njegovo težko prizadeto družino naj usmiljeni Bog tolaži! D. Doktoric. POZOR LJUBITELJI KNJIG Te dni je izšla zanimiva knjiga: "España, su lucha y sus Ideales", ki nazorno prikazuje Španijo, kot pove naslov knjige. Zato jo priporočamo vsem, ki obvladate španščino. Knjigo lahko kupite v ul. Aya'-cucho 1073. kot tudi po drugih kioskih. POZOR SLOVENCI Oddam v najem v Villi Devoto v ul. Tres Cruces 5201 zelo priprav- Banco G e rman ico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi poziv»« ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dale sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VASE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poelnženi. Obiščite nas in prepričali se boste! 'i, Uradne ure: ob delavnikih od 8.1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. OBJAVA KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires V bolnišnici Muñiz je 31. avgusta t. 1. za pljučno jetiko umrl Antun Vojnovič, zidar ¡n star 29 let. sin Serafina in Ane Ivartič. Kdor bi vedel za kakšne podatke o pokojnem, je naprošen, da jih sporoči p°* slaništvu. Istotako so naprošeni. da mu javijo, če jim je znano od kod je bil doma Josip Tudor, jugosl. državljan, star 35 let, ki ga je vlak do smrti povozil v Buenos Airesu dne 13. sept. t. 1. na višini ul. Rojas. Nadalje poslaništvo išče sledeče izseljence: Grogorac Leopolda iz Grajanščaka, občina Grajena, ki je prišel v Ameriko pred 40 leti. Imenovani Gregorec je bil rojen 9. oktobra 1863 leta od očeta Jožefa in matere Terezije, roj. Lorenc. Za druge podatke se ne ve. Stupavsky ali Stupanski Martina iz Sida, ki se je naselil 1927. leta v Brazilu. Zadnjikrat se je zglasil 19)30. leta z naslova: Alto Paraná. Campo Largo, Estado Sao Paolo.' Pisal je, da je zaposlen v nekem rudniku. Imenovani je bil rojen 1889. leta. no hišo za gostilno ali podobno obrt. Salon meri 14 x 6, dve veliki sobi. velika kuhinja s kotli za gorko vodo in kopalnico z gorko vodo. Zainteresirani naj se obrne po informacije na Ivana Lipičar, Callao 870, piso 5, Buenos Aires. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T U. T. 22 - 8327 DOCK SUD EXPRESO "G0R1ZIA" FRANC LOJK Galle VTLXiAROKL 147« U. T. 54 Darwln 617Í ln *0?4 \ PRVA PRIREDITEV ZA ARGENTINSKO JAVNOST #10 Kfckor je bilo pričakovati, je vest, da pripravlja Tabor večjo prireditev za argentinsko javnost, vzbudila tudi v naši koloniji največjo pozornost in splošno zanimanje. Zanimanje bo pa gotovo še večje, če povemo, da bosta na prireditvi sodelovala tudi moški in mešani zbor Slovenskega prosvetnega društva in pa kvartet Jadran, tako da bomo res. Posebno kar se petja tiče, mogli pokazati Argentincem nekaj v resnici dobrega. Spored prireditve bo obsegal mno* ge pevske točke za kvartet, moški 'n mešan zbor, par plesnih točk in Vodopivčevo opereto v enem dejanju, peto v našem jeziku in govorjeno v španskem, "Srce in denar", o-ziroma "Corazón y Dinero", izpopolnjeno z baletnimi točkami. Nekaj posebnega bo tudi zbor iz opere "Zrinski", ki ga bodo izvajali vsi Pevci skupaj in s spremljevanjem orkestra, ki bo za to prireditev moč no ojaeen s profesionalnimi god- Kakor smo že javili, se bo prire ditev vršila v soboto 6. novembra zvečer v dvorani društva "Florencio Sánchez", ui. Donato Alvarez 1545, in 20 od sto čistega dobička bo šlo 2a našo šoio na Paternalu. leti, da bi imela kar največ uspeha. —o— Pretekli teden je tu umrl naš jugoslovanski rojak Matej Bender, doma iz Mišljev št. 1., iz Hercegovine. Polu upov in načrtov je prišel v Argentino leía 1929. Bil je jako dober in skrben mladenič. Prihranil je toliko, da si je postavil svojo hišico. Sreča pa mu ni bila mila in je zadnja leta hudo obolel. Dobil je revmatizem in pljučni katar, ki se je razvijal in ga slednjič spravil v prerani grob. Umrl je 6 .oktobra ob 8. uri zjutraj, star komaj 31 let. V Ameriki zapušča več bratrancev, doma v Hercegovini pa mater, tri sestre in dva brata. Ubogi Bender je moral med boleznijo prodati hišico, od katere je ostalo komaj še za pogreb. Naj mu bo lahka tuja zemlja, na kateri je dovolj trpljenja in bridkosti užil. Preostalim pa naše so-žalje! Andrej Frankovič JADRANOV KONCERT Prihodnjo soboto bo imel kvartet Jadran svoj prvi koncert na Dock Sudu, ul. Billinghurst 1767, v "Poljski dvorani". Spored je pestar in ne obsega samo pevske točke, marveč tudi druge, tako da bo gotovo vsakemu udeležencu ustreženo. Vse ljubitelje lepih pesmi ponovno opozarjamo lía ta koncert. Kvartet Jadran nesebično sodeluje na mnogih Prireditvah naše kolonije in zato zasluži, da ga javnost povodom njegovega prvega koncerta podpre. iz quilmesa Ker sem, kakor večina naših trez-nomislečih rojakov, tudi jaz nuie-aJa, da sloga jači in nesloga tlači. 8em se naročil pred kratkim na Slovenski list, s katerim sem prav za,*-dovoljen. Koliko lepih in koristnih stvari najdem v njem, zato ga top- DOMAČA ZABAVA Slovensko prosvetno društvo I. priredi v svojih prostorih ul. Gral. Cesar Díaz 1657, v nedeljo dne 31. oktobra lepo domačo zabavo. Na programu je par lepih pevskih točk in burka v enem dejanju. Opozarjamo na -to vse cenj. rojakinje in rojake ter se priporočamo za obilen obisk. ODBOR lo Priporočam vsem Slovencem. Tu- aJ v fjuilmesu bi si ga lahko še nekateri naročili, četudi nas ni mno-80. Slovenski list bi moral v vsako s,°vensko hišo! ^e pogledam malo okrog, vidim kako Nemci tu napredujejo. Ker so samozavestni ljudje in jih ni nič sram v vlaku ali v tramvaju odpre-11 svoj list in ga čitati! Tudi govo-jih ni sram svoj materinski je-z'k. Oni so ponosni v tem mestu na RVojo dobro organizirano šolo in Svoja društva. prav tako bi morali biti tudi mi ®ovenci ponosni na svoj list in svoj Materinski jezik, ki ni nič manj vreden kot katerikoli drugi. Prepričan fe,n tudi, da če bi mi, Slovenci, ta* °J» ko smo prišli sem v Argentino, skrbeli za skupnost, kot to danes dela Slovenski list, bi imeli marsi-s čimer bi se lahko ponašali in 1 Indi šolo že davno imeli. Zato Pa moramo kar pozdraviti našo slo-vensko šolo v Buenos Airesu ter že- DRUGA domača zabava pa se vrši 28 novembra. Na programu je veseloigra v dveh dejanjih. Toliko zaen krat,na znanje. Odbor —o— KOT SMO že v zadnji številki poročali, smo prejeli od g. G. M. Juga nekaj in sicer zadnjih izvodov knjige "Izseljenec" za v razprodajo. Cena je $ 1.50. Na to knjigo opozarjamo vse rojake zlasti s kampa, ki so nas že večkrat vprašali, če imamo knjige na prodaj. Naroča se pri Slovenskem prosvetnem druSfcvu, Graf,-Cesar Díaz 1657, Buenos Aires. SESTANEK V G.P.D S V VILLI DEVOTO V nedeljo dne 17. okt. se vrši članski sestanek v društvenih prostorih in sicer točno ob treh in pol pop. kakor tudi ob vsakem vremenu. Ker je ta sestanek važen, je prisotnost vseh članov obvezna. Pridite vsi toč.' no!. Odbor krojačnica Peter Capuder 86 priporoča cenjenim rojakom &io Bamba 879 — Bs. Aires DOKLER IMAMO TAKO MLADINO, SE NAM NI TREBA BATI BODOČNOSTI Spodaj navajamo kratko pismo, ki ga je pisal komaj šestnajstleten fant članici Slovenskega prosvetnega društva, ko je pisala svoji prijateljici, omenjenega fanta sestri, da naj ji preskrbi neko knjigo in note za. Slov. prosv. društvo. Ker prijateljica, članice S.P.D., ni mogla naprošene knjige nikjer dobiti, je šel brat k nekemu župniku na Vipavskem, kjer je iztaknil knjigo. Dobil jo je pod pogojem, da jo prepiše in rokopis pošlje v Argentino. Fant se tudi tega dela ni ustrašil in je v ličnem prepisu poslal knjigo, ki jo je društvo te dni prejelo. Naš vzgledni slovenski fant piše dobesedno takole: "Po dolgem iskanju se mi je vendar posrečilo dobiti knjigo, za katero ste se že pred enim letom pri poročili naši Lojzki. Ker pa jo ona ni mogla nikjer dobiti, sem se j; odločil, da napravim to dobroto va šemu društvu"Prosveti". Bil sem po vseh bližnjih vaseh, a jo nisem mogel nikjer dobiti. Slednjič sem bil tudi v B... pri g. župniku, ki mi jo je posodil, a samo pod pogojeni, da jo prepišem. Prodati jo ni hotel za nobeno ceno, ker varuje knjige kot zaklad, ker tukaj ni mogoče dobiti nobene knjige več. Kaj sem hotel? Odločil sem se, da vam jo prepišem in tukaj vam pošiljam prepisano. Upam, da ustrežem tudi s tem, toda morali jo boste prepisati na pisalni stroj, ker sem zelo slabo pisal. Pesem, "Kje prijazne ste višave" bi tudi lahko poslal, a ker ni tisti n; pev, ne bom pošiljal. Če pa ste zadovoljni tudi z drugim napevom, bom takoj poslal, kakor hitro mi sporočite, da ste prejeli poslani prepis. Ker vkljub temu, da je priporočeno, se bojim... Če boste še kdaj kaj potrebovali, kar pišite mi, ker jaz zelo rad napravim vsako uslugo našim ljudem, če mi je le mogoče. Kei> nam ni mogoče, veselite se vsaj vi. Oprostite tako slabo zloženemu pismu. Sprejmite mnogo pozdravov 12 C..., Vaš Mirko." Dokler imamo takih požrtvoval nih in zavednih slovenskih mladeni-čev na Primorskem, se nam ni treba bati, da bo naš narod kdaj klonil pred fašizmom, četudi je v velikanski premoči in ima na razpolago vsa sredstva, medtem ko naš primorski narod nima drugega kot samozavest in ponos, da noče biti pokoren suženj. Znana pevski kvartet "Jadran," katerega! smo imeli priliko slišati tudi na naših prireditvah IZ SANATORIJA SANTA MARIA V CORDOBI Resnica je kar piše g. David Dok-torič v eni zadnjih številk Slov. lista, da je premalo zanimanja za bolnike. Kako prav bi prišla marsikateremu in kdo upa reči, da ne morda prav vsakemu izmed nas, Podporna enota, ki so jo pred tremi leti hoteli ustajioviti neki naši požrtvovalni člani Prosvete, pa je slednjič zaradi nezanimanja vse skupaj zaspalo, kot že mnogo drugih dobrih zamisli. Rekli so, da so bolnice zastonj in da ni prav nič treba podporne enote. Res je, da so bolnice zastonj, a kdor ni poizkusil, ne ve, da po mnogih bolnicah primanjkuje postelj, zdravil in celo hrane. In še toliko slabše je, če eden pride v bolnico brez priporočila, da nima nikogar za sabo. Jaz sem čakal gkor-o eno leto in še sem zelo težko prišel sem. Ko vprašani tovariše, koliko časa je rabil, da je lahko prišel v bolnico, mi vsak odgovori, da je vzelo zelo malo časa, ker da ga je poslal njegov zdravnik. Kakšen njegov zdravnik?, sem si mislil. Poslal ga je zdravnik organizacije, kateri 011 pripada. I11 tudi sedaj se društveni zdravnik vedno' zanima, kako je z zdravjem tukaj, kar mu sporoči tukajšnji vodja bolnice. Zame in še 7,a marsikaterega pa nima kdo vprašati, ker ne pripadamo nobeni podporni organizaciji. Zato apeliram na vsa društva, naj skupno ustanovijo podporno organizacijo. Samo društveni zdravnik vam bo povedal resnično stanje vaše bolezni in ne bo izkoriščal bolnika do zadnjega cen-i tava, ko-a s p to rado dogaja pri pri- \ vatnih zdravn'kih in jih briga 1 denar, ne pa vaše zdravje. Kdor ni poizkusil, tudi ne ve, kako dobro dé človeku, če ga kateri član društva obišče, posebno še, če nima nobenega svojih. Še enkrat vam kličem, bratje in sestre! Ustanovite si podporno organizacijo, dokler ste zdravi. Ko boste morda prišli v bolezen, kot sem jaz, kar se lahko vsakemu pripeti, boste šele prav videli, kaj pomeni podporna organizacija. • \Miroslav Rudež SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov GOTOVOST nudijo Vam: HITROST NIZKE CENE NAŠE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke. Prijazno Vas vabimo OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO S PRIREDITVE G.P.D.S. V VILLI DEVOTO Prva pomladanska prireditev dru4 5'va v Villi Devoto je zopet nov do-' kaz lepega napredka tudi na kulturnem polju. Vzpored, ki je bil, razen par pesmi našega zbora, izključno izvajen od naših malčkov, je občinstvo kar iznenadil: Vse dekla-macije, kakor tudi igrici, vse je bilo dobro podano. Par točk so morali otroci celo ponavljati: "Cigančka'' in "Lipa zelenela je". Deklamacijo Soči nam je Kri.sta Pečenko dobro podala. Posebno če vzamemo v poštev, da se je prvikrat predstavila na odru; cigančka nam je podala že znana in priljubljena Zúleme Forčič prav lepo; dobro se ie odrezala tudi pridna Susana Lo-karjeva v deklaniaciji "Opomin k petju"; Z zelo težko recitacijo "Vasovanje" je nastopila Evgenija Ma-donova, ki ji sicer oder ni neznan, vendar pa je bila recitacija pretežka in ji ni bila kos. Priporočljivo je, ne nalagati pretežkih bremen otrokom. Lepo je bilo gledati nastop 0-sem deklic z narodnim motivom "Lipa"'. In tudi igrico "Luknja v prtu" so naši mali igralci izvrstno predstavili. Mojstrsko so nastopili dečki s šaljivim prizorom "Tihotapci: Smeha je bilo na koše. Vse vloge so I bile dobro podane od pridnega Jul-p vas četa pa do nunca v žaklju. Prav dobro vem, da sta marsikateri oče in mati gledala to našo drobnjad na odru z ginjenim veseljem. Gotovo je marsikateremu vzklila želja: Zakaj ni zraven tudi moj ali moja? Zakaj ne znajo tudi moji otroci slovenski? Otroci se lahko vsi nauče slovenski, če se jih k temu navaja. Zato vsi slovenski starši, posnemajte dobre zglede in pripeljite svoje otroke tudi vi ter jih vpišite v naše društvo, kar gotovo ne bo zanje pohujšljivo in kvarno. temveč bo gotovo mnogo boljše, kakor tista "cestna kultura"! Prepričan sem, da bodo naši malčki v doglednem času spet predstavili naši javnosti, kar vsi želimo. Nazadnje naj še omenim, da je bila prireditev vkljub cmerikavemu vremenu dobro obiskana. Potekla je vsa zabava v najlepšem redu in se tudi vidi, da naše ljudstvo še vedno zna ceniti kulturne prireditve. íhwhkhwhkkhxioo«^^ Ako hočete piti dobro vino inf poceni obrnite se do mene, ki ga dostavim tudi na dom. SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234 PODRUŽNICA Corrientes 1900 FRANC KURINČIČ IY 3912, Bs. Aires Slovenci doma in po svetu JEZIKOVNA KARTA JULIJSKE KRAJINE V kratkem izide Jezikovna karta Julijske Krajine, ki jo je pripravil publicistični odsek. Karta bo v merilu 1:300.000 ter bo približno 90 cm visoka in 60 cm široka. Prikazala bo v osmih barvah jezikovno stanje v Julijski Krajini in Zadrski pokrajini po stanju ob ljudskem štetju 1. 1921 in po politično-uprav-ni razdelitvi dežele ob koncu 1936. Na karti bodo označene pokrajinske sodne in občinske meje. Barva o-zemlja posameznih občin ustreza relativnemu številu Slovencev in Hrvatov nasproti Italijanom, Furla-nom in drugim. Velikost kvadratov, ki predstavljajo sedeže občin, pa prikazuje absolutno število prebivalcev. tako da ustreza karta vsem sodobnim zahtevam podobnih publikacij. Na robu karte bo seznam občin po pokrajinas z našim imenom in sedanjim italijanskom nazivom. Karta izide v hrvatskem in slovenskem jeziku. Opozarjamo že danes nanjo naša društva in vso javnost. Pripominjamo, da bo cena karti kljub večbarvni litografiji poceni. PROMET V TRŽAŠKI LUKI Po pisanju tržaških listov, se je promet v tržaški luki precej povečal. V prvem polletju 1936 so uvozili: po železnici 3.598.066 kv; po morju 6,888.928 kv. in izvozili: po železnici 3.097,572 kv.; po morju 3,474.309 kv. Skupaj uvoza 10,487,-894 kv. in izvoza 6,561.881 kv. Skupni promet znaša torej 17.-059,775 kv. pripomniti je treba, da je bilo to v času sankcij. Za letošnjo prv« polovico leta pa je znašal: uvoz po železnici 3,598.966 kv. in po morju 9,864.284 kv. in izvoz: po železnici 3,097.572 kv, in po morju 5,639,498 kv. Skupno je znašal letošnji promet v prvi polovici leta 26,083.545 kv. PRIDELKI ITALIJE Minister za poljedelstvo Rossoni je imel v rimskem radiu velik govor za italijanske poljedelce, v katerem je obravnaval letošnjo veliko in uspešno žetev. Povdarjal je, da je prinesla letošnja "žitna bitka" po dolgem času končno zmago in da Veliki zavod "RAMOS MEJIA" venereas ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljiki. Izpadanje las. Ultra violetal žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in kolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn. « 2IV6NE BOLEZNI: Nevraster.ja, izgoba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-gkem načina. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. 6BEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USEfiA, vnetje, polipi: brei operacije ln bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30,— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln z Izvrstnimi 8PE00IJALISTI Je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Italija mora ostati pri tej zmagi in iti še naprej. Kaj\"i Italija je letos pridelala 80 milijonov kv. žita, kolikor zadostuje za svojo potrebo, in ji ne bo treba uvoziti iz inozemstva. V naprej se bodo morali poljedelci podvreči disciplini, ker na tem področju se ne bo smelo popuščati, ampak graditi vedno dalje. Doslej je znašal deficit v pridelovanju žita letno okrog 10 milijonov kvintalov in je morala Italija to količino uvoziti iz drugih držav. Lansko leto je znašal primanjkljaj še več, to pa zaradi slabih vremenskih neprilik, ki so v veliki meri vplivale na žito. Italiji primanjkuje sedaj 4 milijone kvint. koruze. Tudi tukaj bodo morali italijanski poljedelci poseči v bitko, v "koruzno bitko" in zvišati produkcijo. Nadejajo se, da bo ta bitka, lažja in prej izvedljiva. Poleg tega primanjkuje Italiji še 1,500.000 kvint. ovsa (letno ga pridelajo okoli 5,500.000 kv.) Sena in krme primanjkuje za 10% od celokupne produkcije. Vino, riž, krompir, konoplje in sladkor se pridelajo v zadostni meri in se celo nekateri pridelki izvažajo. Primanjkuje pa oljčnega olja. Pomagati si bo treba, s cepleir jem divjih oljk. Teh je v Italiji 10,000.000. Ministrstvo za poljedelstvo naj bi prisililo lastnike, da to izvršijo v teku 4 — 5 let. ITALIJANI V ABESIN'IJI, ki vzamejo domačinke za žene, so kaznovani od enega, do pet let ječe. OBSOJENI V KONFINACIJO Reka, avgust 1937. — Pretekli mesec, so bili na Reki aretirani Jakob Rebec in še dva druga. Vsi trije so bili obdolženi, da so imeli namen prekoračiti mejo brez potnega lista. Pred kratkim so bili obsojeni, in sicer Rebec na dve leti konfina-cije, drugi obsojenec na tri leta, tretji pa na pet let. Takoj po obsodbi so bili vsi trije prepeljani nekam v južno Italijo. VELIKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE v Sredpolju (Redipuglia) so zaprli, ker bodo prenesli vojaške grobove na novo pokopališče. 21-letni Mervič Ad°lf iz Šempasa mesto da bi šel na nabor, je šel rajši na delo v Jugoslavijo in naborna komisija ga je izročila sodišču. Ko ni imel več dela, se je Mervič zopet vrnil v Italijo in se prostovoljno javil karabinerjem v domači vasi, katerim je izjavil, da je bil prisiljen iti v Jugoslavijo, da dobi delo in da se preživi. Sedaj mora odslužiti rok. Postavljen je bil pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo pogojno na 3 mesece ječe, kar se mu pa ne vpiše v kazenski list. Tatovi so obiskali "Hotel Mon-tenero" v Kobaridu, last Ide Deve-tak, in odnesli 120 šilingov, 250 lir ter češki potni list nekega gosta, ki se je nastanil v hotelu. Na Sv. Gori pri Gorici nameravajo postaviti spomenik padlim vojakom. Spomenik bo v obliki stolpa s križem in bo visok 25 m. GRADITEV OBMEJNE KASARNE Št. Peter na Krasu. — V snežniških gozdnih revirjih zidajo spet novo poslopje, in sicer v Leškovi dolini, ki je tik ob meji. Nova kasarna je najbrže namenjena obmejnim stražnikom, ki jih je tod vse-polno. — V S°vodnjah pri Gorici je šofer Guerrino Venturini zletel z avtomobilom, v katerem se je peljala še ena oseba, s ceste v Sočo. Ker je bil avtomobil odprt, sta liitro skočila iz njega in se tako rešila samo z malimi praskami. — Ladislav Pahor iz Sovodcnj in Bruno Brumat iz Gorice, uslužbenca pri mehanični delavnici Sacehet-ti v Gorici, sta dobila težje opekline po vsem telesu zaradi eksplozije bencina. — Na križišču pri Looniku (Gorica. je postal žrtev avtomobilske nesreče 541etni kovač Angel Peršič. Ko se je približal avtobus, ki vozi med Gorico in Palmalnovo, (se jé Peršiču nenadoma pokvarilo krmilo, nakar ga pe podrl blatnik in vrgel pod kolesa. V goriški bolnici je kmalu nato izdihnil. — Videmski nadškof monsg. No-gara je obiskal Sveto Goro. V Gorici ga je sprejel Margotti. — V Saležu pri Zgoniku je gorela hiša Amalije vd. Škrk. Poklicani so bili tržaški gasilci, ki pa niso mogli skoro ničesar rešiti, ker je že skoro vse požar vničil. Škoda je precejšna. — K zdravniku se je morala zateči Alojzija Breščakova iz Bat, ker je padla z motocikla. Ko jo je Franc Pisk peljal na motorju v Ravne je Breščakova nenadoma zgubila ravnotežje in padla na tla. Pisk pa tega ni hitro opazil in je vozil naprej. Šele po nekaj kilometrih je videl, da nima več spremljevalke. Vrnil se je nazaj, pobaral Breščakovo in jo peljal k zdravniku. Zadobila je veliko rano na levi nogi. — Goriški grad je sedaj v popravilu. Dela si je ogledal tudi pre fekt. Renovirali ga bodo v stari obliki in napravili bodo tudi lepši dostop iz mesta. — Goriškemu p°deštatu advokatu P&scaliju je maršal Badoglio poslal telegram ob priliki 21-letnice prvega italijanskega pohoda v Gorico. Telegram se začenja tako: "Mučeniaka Gorica je neusahljivi svetilnik- italijanstva." — Od 8—15 avgusta t. 1. so umrli v Gorici: Ipavec Amalija 25 let, Faganel Ivan 11 mesecev, Gostiša Antonija por. Mozetič 66 let, Pav-šič Anton 31 let, Dobravec Marija 43 let, Mavrič Andrej 2 let, Hvalica Alojz 4 let in Jurca Josipina 77 let. — V vlaku, ki vozi iz Trsta, v Gorico je bil okraden potnik Josip Milasnič iz Ilirske Bistrice. Ko se je za trenutek oddaljil iz svojega ku-peja, so neznanci pretaknili njegov jopič in mu vzeli denarnico s 1.800 lirami. Milasnič je tatvino javil karabinerjem v Gorici Sumi se, da sta ga okradla dva neznanca, ki sta vstopila v vlak v Trstu. — Težko poškodbo je dobil Ivan Uršič, star 28 let iz Banjšiče, ko je prijel za cev napolnjeno z želati-no, ki je eksplodirala in mu odtrgala levo roko. — Požar je uničil Hledetu Mari- ju, stanujočemu v ulici Svete gore v Gorici, skoro celo hišo z opravo, kakor tudi najemnici Tereziji Vu-ga. Škoda znaša 7.000 lir. SMRTNA KOSA V Skednju pri Trstu je umrla dne 25. avgusta gospa Josipina Godina, vdova po Bernardu Godini, soustanovitelju "Gospodai-skega društva" v Skednju in mati Marije Trebec-Godina, voditeljiee-vrtnarice bivšega, Ciril Metodovega otroškega vrtca v Skednju pri Trstu. Naše sožalje. A^TON GRMEK UMRL V Ljubljani je umrl upokojeni mestni učitelj iz Trst g. Anton Gr-mek. Anton Grmek je bil doma od Sv. Ivana pri Trstu, kjer se je rodil 11. febr. 1868. Že kot 191etni mladenič, je po dovršenem učiteljišču v Kopru nastopil učiteljsko službo v Skednju in Rojanu, nato pa je služboval ceilh 35 let v svojem rojstnem kraju Sv. Ivanu pri Trstuv Upokojen je bil 1925. Pokojni je bil na glasu kot izvrsten učitelj, a tudi kot dober izvenšolski delavec ter zaveden in odločen Slovenec. Sodeloval je pri vseh narodnih kulturnih in nacionalnih organizacijah. Bil je predsednik "Gospodarskega dru- štva", ki je med drugim zgradilo Narodni dom pri Sv. Ivanu, katerega so kasneje zažigali fašisti injíjer se danes nahaja fašistično društvo "Quis contra nos?". Več let je bil predsednik učiteljskega društva za Trst in okolico, pozneje pa predsednik "Zveze slovenskih učiteljskih društev v Julijski Benečiji"-Do zadnjega je bil tudi zvest član Sokola, katerega večletni starosta je bil. Ker se je vsestransko udef stvoval je postal zelo upliven v tržaških pa tudi preko Trsta v istrskih, kraških in goriških organizacijah. Zlasti je bil udan svoji stanovski organizaciji, v kateri je bil nepogrešljiv zlasti kot udan in za-željen družabnik. Odlikoval ga je kremenit značaj, a njegova, stasita in krepka postava sta mu kljub milini, dajala izraza odločnosti in ne-uklonljivosti. Ko je šel v pokoj. je vzel začasno v najem večje posestvo na Goriškem, kjer se je posvetil zlasti vrtnarstvu in sadjarstvu. Pred leti pa se je preselil v Ljubljano k svojim otrokom, kjer ga je bolezen priklenia za dolgo na posteljo. 2 njim je legel v grob zopet eden iz" med važnih kulturnih in političnih delavcev naše preteklosti. PROFESOR IVAN KOŠTIAL ŠESTDSETLET*IK 27. julija t. 1. je praznoval svoj šestdeseti rojstni dan prof. Ivan Ivoštial, slovenski jezikoslovec in profesor na gimnaziji v Novem mestu. Prof. Koštial je svojčas služboval na II. drž. gimnaziji v Ljublja." ni, v Gorici in na učiteljišču v Kopru, kjer se je šolalo veliko število naših dijakov. Učitelji, ki so £am-kaj študirali, so ga ohranili v najboljšem spominu. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo! L»» ♦♦♦♦♦♦ ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov ! in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 nre DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - 1723 »♦»♦♦♦♦»»»» » M>»« »» KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo berto cernič DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 LADIJSKE VOZNE LISTKE! za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne znižanih CA.CENTRAL EUROPEA 469 JAN MARTIN 469 Ruska klinika za vse bolezni Za venerlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splofino slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri «e nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni I>ra. A. IZAGtrntUE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni i — Imamo zdravnike specialiste za iMtlezni na pljučali, obl. stih jetrah, 2nleneč, da je njegov sveženj zaklenjen z guvernerjem vred; v svoje in svojih «ITemlJevalcev neizmerno začudenje je našel tudi vnanja vrata zaklenjena. "Tedaj ne veste, kdo vas je zaklenil?" je povzel Pardaillan. "Ne! Bržkone je bil iSatan sam..." "In tudi ne, kdo je zaklenil gospoda Bussija-Leclerca?'' "Ne, tako ti vseh peklenščkov! Teci ie..." "Co ne veste, vam jaz povem: jaz sera Oklenil gospoda guvernerja.. In. vas!" "Kdo... vi?.." Je zatulil Comtois. "Jaz, Pardaillan", je mimo odgovori vitez. Začulo se je obupno kričanje. Nato Je vse utihnilo; najbrže si je Comtois ruvai laso. Cez nekaj časa se je spet °glasll z dolgo vrsto kletvic, pomešanih 8 stokanjem. Njegov [oložaj je bil res neprijeten. Čeprav ni bil storil drugega kakor to, kar mu je velel guverner. vendar Je bilo gotovo, da bo obvien dogovora z Jetnikom. Izgubljen sem'1, jo vpil, razbijajo pO vratih; "jutri zaraza bom visel, to je kakor pribito. Vrani na Severnem stol. 4,'fououi z miBoa opoq os nd "Kaj pravi?" so se vznemirili arke-buzirji, ki so dotlej mislili, da jim ne preti nič posebnega, in so se v svoji brežskrbnosti celo veselili guvernerjeve nezgode. "Pravim'', je hladn0 nadaljeval vl- Ako ne, ostanite, kjer ste. Minuto vam dam, da premislite." "Vdamo se!" so zakričali vsi štirje preplašenci kakor v en glas. Pardaillan se je zdrznil od radosti. "Jaz so ne vdam!" je zatulil ječar. "Vi štirje ste strahopetci in strah vam jemlje razum. Ta človek ne more iz Bastilje. Nas pa ;bo rešila obhodna straža, ki pride ob treh!" "Tem slabše za vas!" je kriknil Pardaillan. "Ako me primejo, porečem, da ste bili z menoj dogovorjeni. Prav ima- tez, "da je Severni Stolp daleč od stra- I te. Vaša stvar je, ali hočete biti obe- žnic in da vas nihče ne sliši, če vpijete za temi vrati. Preden mine ura, bom iz Bastilje. Jutri zarana dobi poveljnik straže sporollo, da je moral gospod guverner nenadoma odriniti na potovanje in da je vzel ječarja Comtoisa in boja: arkebuzirji so navalili na ječar-štiri arkebuzirje s seboj. Vsi bodo mi- „Ja in so ga vzlic njegovemu srditemu šeni ali rajši umrjete od gladu. Z Bogom..." "Stojte, Svetlost!" so zajavkali voj-niki. "Stojte še malo, tako vam Boga!" S stopnic se je začul hrup srditega silil, da ste na potovanju; nikomur ne bo prišlo na um, da bi vas iskal. Po ten\ takem ne boste obešeni, ampak boste umrli v stolpu od gladu in žeje." Pri teh besedah je nastalo za vrati takšno rjovenje in preklinjanje, da je Karel Angoulémski vztrepetal. Pardaillan je mimo poslušal. Ko se mu Je zdela groza nesrečnežev žo blizu 'blaznosti, je potrkal na vrata, v znak, da naj ga poslušajo. Takoj je žavladala tišina. "Smilite se ml", je rekel vitez. "Milost, Svetlost!" je zajavkala Če-tvorlca vojnikov. "Dajte nam, da odi-demo!" Ječar ni rokel ničesar. ' "Rustim vas žive", je nadaljeval Pardaillan, "toda s pogojem...'' "Vse storimo, karkoli hočete!" so za vpili arkebuzirji. "Evo: vdajto se in vam odklenem. odporu podrli na tla. Zamašili so mu usta ter ga povezali od glave do peta. Pardaillan je uganil, kaj se godi. Ko je bilo spet vse tiho, je odklenil vrata. "Predajte mi arkebuze in bodala!" je velel. Povelje je bilo izvršeno kakor bi trenil, Tedaj je odprl vrata na stežaj. Nesrečna etvorica Je prhnila iz stolpa kakor jata preplašenih nočnih ptic. Zvezanega Comtoisa, ki je divje zavijal oči, so položili na tla. Pardaillan se je zagrohotal. Ječar pa, videč, da se ni osvobodil samo jetnik iz drugega podzemlja, ampak da ga si remija tudi Karel Angoulémski.. je milo zastokal in pogledal tako žalostno, da bi se ga bi] tiger usmilil. Pardaillan ni bil tiger, toda nocoj ni utegnil zapravljati časa s sočutjem. Vendar mu je razvezal noge. Ječar se je urno pobral. Nato mu jo odmašil usta, obenem pa mu je nastavil bodalo na vrat. Comtois, ki je že zinil, da bi zaklical na pomoč, se je spričo tega zgovornega razloga 'brž premislil. "Ali se vdaš?" ga je vprašal Pardaillan. "S pogojem, da spravite tudi mene iz Bastilje", Je odvrnil Comtois. "Ne samo tega, ampak ti in tvoji štirje sXTemljevalci dobite vsak polno plačo za leto dni. Njegova Svetlost Karel Valoiški, vojvoda Angoulémski, je porok tega." Karel je pokimal z glavo. "Ce je tako, tedaj se lahko zanese-te name!" je rekel Comtois. Arkebuzirji niso dejali ničesar. Toda njih obrazi so dovojj zgovorno pričali, kako malo je treba, da bi zblazneli od radosti, kakor so pravkar še blazneli oj} strahu. Polna letna plača ni bila malenkost za slabo hranjene, vsak dan zlostavljane siromake, ki so bili veseli, če so dobili vsaj polovico obljubljene mezde! "Pojdimo, prijatelj", se je oglasil vojvoda Angoulémski. "Samo trenutek!" Pardaillan ga je čudno pogledal. "Odkar sem živ, mi je rojilo po glavi, da bi si kdaj ogledal Bastiljo. Nocojšnja prilika je prelepa, da bi jo smel zanemariti. Oglejmo S1 Bastiljo!" XYVIII. Pardaillan «si ogleduje Bastiljo Mladi vojvoda ga je z grozo pogledal. "Prijatelj... Brat!...'' je zaječi jal. Toda Pardaillan se je nasmehnil. Ne da bi kaj odgovoril, se je obrnil h Comtoisu, razvezal mu roke in mirno ukazal: "Hodi naprej in odklepaj vrata!" "Ključev nimam", je rekel Comtois. "Evo jih!" je dejal Pardaillan s prešernim nasmehom ter pomolil osuplemu ječarju sveženj, ki ga je bil vzel Leclercu. "Vi", se je obrnil k vojnikom, "vi štirje pa hodite tik za njim; ako se gane, pobijte ga na tla." To ravnanje je bilo premeteno da nikoli tega; s tem, da je poveril arke-muzirjem zaupno nalogo, je postal zanje iz jetnika gospodar, ki je odkazal vsakomur svoj posel. Obstopili so Comtoisa. Pardaillan je vzel dve arkebuzi. Karel ostali dve. "Kaj hočete videti," je vprašal ječar. "Jetnike!" je rekel Pardaillan. "Jetnike!" je prestrašeno zamrmral Comtois. "Stopaj, če ti je življenje drago! Koliko jetnikov je v celicah?" "Sest in dvajset... izmed teh osem v Severnem stolpu." "Da vidimo najprej teh osem!" Comtois se je še enkrat ozrl, kakor bi upal, da se iznenada pojavi obhod-nica; nato je odprl vrata nedaleč od tistih, ki so vodila v podzemlje. Krenili so po stopnicah; eden izmed vojnikov je svetil z leščerbo. V prvem nadstropju so našli v dokaj prostorni it. sračni sobi trojico mladih ljudi, ki sc trdno spali. "Gospoda", jih je ogovoril Pardaillan, ko so prestrašeno planili iz staa, "oblecite se pri tej priči in pojdite z menoj." "Ohej!" je vzkliknil eden. izmed njih. "iMenda ne na Grévski trg?" GOSPODARSKO SODELOVANJE MED ČSR. IN JUGOSLAVIJO Belgrad, septembra. — Dne 9. in 10. pr m. je v prostorih jugoslovan-sko-češkoslovaške gospodarske zbor niče v Belgradu zasedal skupni odbor češkoslovaške-jugoslovanske gospodarske zbornice v Pragi in jugo-slovansko-češkoslovaške zbornice v Belgradu Po soglasni ugotovitvi podrobnih navodil za, načrtno in skladno delovanje obeh zbornic je odbor končal svoje delo. Časopisju je pa izročil naslednjo izjavo: Skupni odbor je v popolnem soglasju sestavil popoln načrt skupnega dela obeh zbornic za nadaljno izpopolnitev načrtnega in trajnega, gospodarskega sodelovanja na vseh področjih obeh zavezniških dežel in bratskih narodov. Prepričan je, da bosta obe zbornici z navdušenjem sprejeli ta načrt in kar moči vestno delali za njegovo izvedbo. Objektivni pogoji za to sodelovanje so zelo ugodni. Delovno področje prav široko. Obenem je mogoče upoštevati opravičene koristi češkoslovaškega kmetijstva in jugoslovanske industrije. To za obe državi koristno gospodarsko sodelovanje bo hkratu okrepilo tudi Malo antanto, ki je najbolj zdrava osnova zunanje politike obeh dežel in ena. izmed najbolj dragocenih pridobitev za ohranitev miru, zlasti v srednji in, juž-nozapadni Evropi. Vse kar pospešuje okrepitev teh stikov, pospešuje obenem poglobitev navedenega mira. Delo za nadaljno izpopolnitev načrtnega in trajnega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo ne nasprotuje koristim nobenega drugega naroda. Nasprotno, prav v lepem skladu je s pravimi koristmi vseh narodov. KONEC STAVKE V TRBOVLJAH Trbovlje, 11. septembra. — Delna stavka, ki se je začela v četrtek 9. sept. popoldne, se je v teku noči in v petek zjutraj razširila na vse obrate trboveljskega rudnika. Končno pa. se je s centralo TPD dosegel sporazum in so šli rudarji v petek popoldne ob 4 že na delo v jame. Dotični rudar, ki je bil odpuščen in radi katerega se je stavka začela, je dobil samo 14-dnevni dopust. Stavka ni pričela toliko iz sim patije do odpuščenega tovariša, ampak je bila izraz splošne nevolje radi razmer posebno sedanjega mezdnega sistema. Kljub temu, da vse dni delajo, je zaslužek bolj pičel. Radi tega so že tudi napovedana nova pogajanja, da se akordne postavke pri plačah spremenijo. SPOMINSKI STEBER DR. IVANU TAVČARJU Dne 19. septembra t. 1. so pred rojstno hišo pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Škofjo Loko odkrili spominski steber s pisateljevim bronastim popr-sjem Pobudo za postavitev spominskega stebra je dala pred leti Slovenska matica, izvršitev pa so omogočili s svojimi prispevki poleg Matice predvsem Mestna občina ljub- Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja Ijanska, Odvetniška zbornica in Ljubljanska kreditna banka. Spominski steber je postavljen po zamisli prof. arhitekta Plečnika, pisateljev portret je izdelal akad. kipar Božidar Pengov. Spored odkritja, dne 19. t. m. je bil naslednji: ob tričetrt na 9 dopoldne poklonitev na grobu pisatelja dr Ivana Tavčarja na Visokem. Ob pol 10 dopoldne sprejem gostov v Poljanah, ob 10 dopoldne služba božja v župni cerkvi, ob 11 slavnostno odkritje spominskega stebra pred Tavčarjevo rojstno hišo. Ude-lenence je pozdravil poljanski župan Lvan Debeljak, nato je govoril uvodno besedo predsednik Slovenske matice dr. Dragotin Lončar, slavnostni govor pa slovstveni zgodovinar prof. dr. Anton Slodnjak. Sledili so pozdravi zastopnikov raznih kulturnih društev, petje, poklonitev vencev itd. VOJA JANJIČ PRIDE PRED SODIŠČE Belgrad, septembra. — "Vreme" priobčuje pod naslovom "Dr. Voja Janjič bo prišel pred sodišče" tole poročilo: Ker je 5. t. m. narodni poslanec dr. Voja Janjič imel v glavnem vhodu tukajšnje stolne cerkve govor, v katerem je med drugim dejal, da naj se poslanske volitve v naši državi izvedejo pod nadzorstvom kake druge države, in še nekatere druge stvari, ki pomeni zločin proti državi, je predsedstvo tukajšnjega re-daristva takoj uvedlo postopek, da se proti Janjiču uporabijo zakonske določbe MADŽARSKO VOJAŠKO LETALO JE PRISTALO V PREKMURJU V četrtek 2. pr. meseca se je v ranih jutranjih urah na prostem polju pri Noršincih spustil na tla madžarski vojaški bombnik. Letalo ki je moralo zasilno pristati zaradi pomanjkanja, bencina, je trimotoi-no in je bilo namenjeno iz Budimpešte v Mursko Sobotišče, ki je takoj onstran juoslovensko-madarske meje. Med potjo so se letalu pokvarili aparati, pa je pilot v temi izgubil razgled. Nekaj časa je krožil nad Mursko Soboto, nato pa se je odločil za zasilni pristanek pri Nor-šincih. V bombniku je bilo šest o-seb, med njimi dva madžarska oficirja v uniformah. Ostali štirje so bili menda oficirji v civilu. Orožniki, ki so bili takoj na. mestu, so potnike prdržali, obenem pa so o dogodku obvestili zrakoplovno komando v Zemunu, od koder je prišla v Noršince posebna komisija. Bombnik je opremljen s strojnico, a razen padal sta bili v njem tudi dve puški. TA NESREČNI ALKOHOL! V sredo, na Marijin praznik so popivali fantje iz Stročje vasi v gostilni g. Puconja. Med fanti je prišlo do medsebojnega prepira. Nek delavec Korošec A. je v pijanosti izzival fante, ki so ga kratkomalo izrinili iz gostilniške sobe. V divji jezi je nato Korošec vrgel gostilniška vrata s tečajev, fantje so ga pa zopet hoteli vreči ,ven, takrat pa je Korošec z nožem sunil posestniškega sina Pevca Andreja v srce. Rar POZOR! HOČETE BITI DOBRO, MODERNO IN POCENI OBLEČENI? Obiščite novo slovensko moderno krojačnico "TRST" Gabrijel Milic Avda. DEL CAMPO 1080 Bs. Aires (Paferjial) njeni Pevec se je takoj zgrudil na stol in po preteku pet minut je umrl. Takoj je bila poklicana orož-niška postaja iz Ljutomera, ki je morilca Korošca pirjela in ga vtaknila v zapor v Ljutomeru. Zjutraj, pa je morilec našel v žepu nekega svojega sostanovalca, ki ga takrat ni bilo v zaporu, britev in si z njo dvakrat prerezal vrat. Vsaka reši' tev je bila zaman. Tako se je mO' lilee sam sodil. Ta novica je grozno pretresla vso okolico. V tako kratkem času sta padli dve žrtvi, kateri je zakrivil alkohol. Korošec se je rodil v Me-djimurju v Gibini, zadnje čase pa je stanoval ,v Stročji vasi. Plačo, ki jo je dobival kot delavec, je vso zapil. Znan je bil daleč naokrog kot pretepač. Zraven je bil pri vsakem: pretepu, dokler ni povzročil na tako nečloveški način smrti Pevca Andreja, ki je bil po svojem značaju miren in delaven fant. KROJAČNICA "GORICA" Vam nndi vsakovrstno-blago za obleke ln povr-nlke po najnižjih cenah' Delo prvoetno. Se priporoča rojakous FRANC LEBAN Warnes 2191 Buenos Aires KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" DONATO ALVAREZ 2p5 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah. — Obiščite me, da se boste sami prepričali. STANISLAV MAURIČ "Kam drugam!'' je rekel drugi. "Gospod krvnik mas že pričakuje.'' "Morda pa k našim ljubicam", je dejal tretji, "(la tam prespimo ostanek noči?" . "Uganili ste, gospod", je velel Pardaillan. "Podvizajte se!" Vsi trije nesrečneži so prebledeli in trepetaje skočili s svojih ležišč. "Kaj govorite, gospod?" je vzkliknil tisti, ki se je oglasil nazadnje. "Glejte, nobenemu izmed nas ni več kakor štiri in dvajset let; prestrašna okrutnost bi bila z vaše strani, če bi nam za-smehljivo ponujali svobodo v tej uri, ko se pripravljamo na smrt... Zakaj vedite, da smo plemiči njenega Veličanstva kraljice in da nas je vojvoda Gui-ški zaradi tega namenil krvniku...'' "Zivej kralj!" sta pritrdila tovariša. "2» Boga'', je končal tisti, ki je govoril, "povejte nam po pravici: kam nas hočete odvesti?" "Povedal sem", Je odvrmil Pardai-llan z resnobo, ki je bila polna sočutja. "Tedaj smo svobodni!'' io zavrisnili nesrečni mladi ljudje. "Svobodni ste!..." "Pomlioščeni?..." "Pomlioščeni..." "Kdo nas Je pomilostil?... Vojvo da Guiški? ..." "Ne. Pomilošam vas jaz..." "Kdo ste? Kako vam je ime?" Je vzkliknila trojica z nepopisnim razburjenjem. "Vitez de Pardaillan." "O, prijatelji" Je zamrmral Karel. "Zdaj te razumem!" "Podvizajte se, gospoda!" je nadaljeval Pardaillan. "Ce vam Je kaj do svobode, ki vam jo ponujam, jo boste morali šele zavojevati.. ." Mladi ljudje so bili že napravljeni. Pardaillan je dal vsakemu arkebuzo. Tisti, ki je že prej govoril v imenu vse trojice, se je priklonil vitezu z iz-branostjo pravega dvorjana. "Gospod de Pardaillan", jé dejal, "moje ime je markiz de Sainte-Maline; moja tovariša sta gospoda de Chalabre in de Montsery; vsi trije vam dolgujemo svobodo, najbrže pa tudi življenje. Ni naša navada, da bi besedovali; znajte le to, da imate pravico zahtevati od nas tri svobode in tri življenja, kadarkoli vam bo drago. Vaša terjatev bo naš častmi dolg, Jelita, gospoda?" "Plačali bomo na prvi poziv", sta' pritrdila Chalabre in Montsery. Pardaillan se jc naklonil, v znak, da vzame obljubo na znanje. "Na pot, gospoda", Je velel. "Stopaj, ječar!" Comtois Jih Je povel za nadstropja više in Je odklenil najbližja vrata. Pardaillan in Karel sta vstopila, ostali so počakali na stopnicah. Pri loči leSerbe Je vitez zagledal starca z dolgo sivo brado, razmršenimi lasmi in ugaslim pogledom, ki Je čepel v kotu, oblečen v nesnažne cape, in trepetal. "Kdo ste?" J« vprašal Pardaillan. "Številka enajst", Je odgovoril jetnik. "Ali mar ne veste?" "Kako vam je ime?" je rahlo ponovil vitez. "Ime?... Ne vem ve«.. ." Pardaillana Je lzpreletelo. "Ali ste že dolgo zatrti v tem stolpu?" "Deset let... dvajset let., ne pom- nim več .koliko. Tisti dan, ko je kralj Karel IX. zasedel prestol, me je dal prijeti s štirimi prijatelji vred, ker smo prepevali zabavi j ico.. ." "Kje so vaši prijatelji?. . ." "Umrli so..." "Pojdite z menoj," je dejal Pardaillan, "svobodni ste". Nesrečnež se je vzravnal. "Kaj pravite?" je vztrepetal. "Kakšno pesem pojete?..." "Konec vaše zabavljice", se je nasmehnil vitez. "Pojdite, pravim. Svobodni ste. Starec Jo udaril v brezumen grohot; nato je mahoma zajokal. Vitezove besede so mu le komaj šle v glavo. Ker ja Je videl, da se prišlec obotavlja iii mu pomlguje, naj gre z nJim. se jé ogrnil z raztrgano odejo, kakor je vedel in znal, in je šel... Pardaillan Je stopil v nasprotno celico. Tudi tu Je našel starca, moža plemenitega obraza, ki je pri luči majhne svetiljko nekaj črtal na papir. Ko je zagledal nočne goste, je vstal, priklonil se in dejal: "Bodite dobro došli v stanovanju, k. ga Je milost velike Katarine pripravila Bernardu Pallissyju..." "Gospod Palissy!" je ostrmel Pardaillan. "NaS ¡veliki umetnik ¿m učenjak!... " "Ali ste mar z dvora, gospod?" je povzel Bernard Palissy. "Bi li hoteli predati njenemu Veličanstvu pisanje, v katerem Jo prosim Sestil in črtal?" "Zelo mi Je žal", Je odvrnil Pardaillan s tistim mirnim glasom, ki Je pri nJem navadno skrival ganjenost in nemir. "Pojdite z nami, svobodni ste." To rekši je «topil is celice. Umetnik je osuplo pogledal za njim; nato je hlastno zgrabil svoje črteže, stisnil jih pod pazduho in se pridružil ostalim osvobo-Jencem. "Kdo Je ta mož?" Je vprašal razcapanega starca. Ubogi starček je zmajal z glavo in odvrnil z glasom strastnega češčenja: "Njegovega imena ne vem. Tisti je, ki pravi: .Svobodni ste!'..." V tretjem nadstropju je vitez našel tri jetnike, ki so strahoma poslušali bližajoče se korake. Bili so hugenotje; vsak termutek so utegnili priti ponje, da jih odvedejo pod vešala. Ko so nesrečneži zagledali pred seboj ljudi, so obupno zavili oči proti nebu in vsi v en glas zaeli prepevati psalem, meneč, da se jim bliža poslednja ura. "Peli boste jutri", je viknil Pardaillan. "Prestanite, gospoda, čas ni primeren za vaše aleluje. Pojdite z menoj... svobodni ste!..." Trojica fanatikov Je umolknila in z grozo pogledala raztrganega, krvavega neznanca, ki Jim je odpiral vrata celice na stežaj. A Pardaillan se je te obrnil in krenil nizdoli, spremljan po Comtoisu, ki je zamolklo preklinjal v brk. Videč, da Jo ubira za njim vsa procesija sotrpinov, so se pridružili tudi hugenotje, trepetaje od tiste neizmerne radosti, ki je ne pozna, kdor ni bil živ pokopan in rešen is groba. Pardaillan se je spuščal po mrkih stopnicah Severnega stolpa in svetil z lešierbo. Pokraj njega je stopal Karel Angoulémski, drhte od nemira. Sledil j» Comtois, ki je prepadeno buljil vitezu v hrbet; zadaj se Je gnetla osme-rlea Jetnikov, smejot se, mrmraje, hli- paje In vzklikaje kakor v nemogočem snu. . . Na dvorišču se je Pardaillan zdajci ustavil. V daljavi onkraj železne mreže je bil opazil svetiljko, ki se je približevala. V njeni medli svetlobi sc Je premikala dvanajstorica postav. "Obhodna straža!" je zamrmral glas za Pardaillanovim hrbtom. Vitez se je ozrl in je videl, da je iz-pregovoril Comtois. Uganil je, da hoče ječar zavpiti, zaklicati na< pomoč... « "Pozor!" Je zatulil Comtois. "Pomagajte! Na po..." Klic mu je zajeknil v grlu. Pardal-llanova pest se Je bila vzdignila kakor bat in mu je pala na senéc. omtois j® telebnil vznak in obležal nepremično, krvaveč iz ust in nosíi. To se je zgodilo po bllskovo. (Nadaljevanje) Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOBOOENI' Najbolj« ln najtrajnej&i spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografij* "IáA MODERNA". Posebne cene t velikim popustom s ozirom M Itevllno slovensko kiijentelo. Poštne slik« od t 6,— dalj« ducat Obiščeta nm lahko vsa» dan «d osmih «večer, tudi ob sobotah. — M« pozabiti: S. Saslavsky Av. BAN MARTIN 2079 Telo'on: 69-0522 Bs. Airea Ni vse slabo, kar boli... Kar čudno že se mi je zdelo, kako da gospoda lvraševca, ki se za Dali-borja podpiše pod svojimi spisi, tako dolgo ni nič blizu. Če jo je nemara doli na jug kam potegnil, doli v liio Negro, kjer pošteno vinsko kapljico pridelujejo... Ali pa gori kam proti severu. Saj vemo, da je gospod Ivrašovec Franc, eden prvih naših rojakov v tej zemlji, ki je že vso deželo večkrat premeril po dolgem in počez. Kdo ve, če jo ni spet na kako trgovsko pot mahnil. Ali pa se mu je kaka nevšečnost primerila... kot lani prav za, velikonočne praznike, ko si je grdo obre-zal desno roko, ki so mu jo komaj rešili. Kdo ve kaj je z našim Dali-borom, znanim posebno po "Argentinskih filmih"? V Lanus in dalje v Llavallol sem torej krenil. Zunaj sredi prostega polja stoji to naselje, poznano najbolj po svoji pivovarni. Prav tedaj, ko sem stopil iz voza, je zazvonilo poldne. Pa prav res je zazvonilo. Tako kot doma. Ne tako, kot v Bue-nosu, kjer so se zvonovom menda vrvi potrgale. Kar prijetno mi je bilo, da sem spet enkrat slišal pošten zvon. Samotno je bilo pred Ivraševče-vim domom, Samo kurja družina je zvedavno pogledala, kdo pride. Skozi priprta vrata je padel moj pogled m kar ustrašil sem se. Res, prav tam pri steni, na postelji... nihče drugi kot on sam. Torej v postelji... Takole vidite, je z menoj. Punčko sem kupil, da imam kaj pestovati, se je pošalil. Vidim, vidim. In koliko je že stara? Bo kmalu shodila? Takole kak mesec dni bo -že. te ga spaka. Ne bi rekel nič. V" K' bilo pri luni, ali pri polni glavi... pa je bilo pri dnevu in «-n v-lodeu, tamle zunaj p re«1 ---- Smola. Hm, ni najslabša smola. Če bi je kaj bilo po tleh, bi se nemara nič hudega ne zgodilo. Tako mi je pa spodrsnilo in sem si zlomil levico. Tako. Sedaj pa pestujem. Pa to samo še ne bi bilo nič tako hudo nev sečno, če bi človek ne bil praznih rok. Pa ste kaj zahudičeval, ko se je ta nesreča zgodila? Nemara tudi. Toda take navade nimam. Nisem kot tisti, ki dopoldne Boga kolnejo, popoldne pa pravijo da ga ni... Celo nasprotno. Prav malo se razburjam, čeprav bi imel vzroka dovolj zato, ker moj položaj je težaven. Štiri usta imamo, pa samo ene roke za delo. kajti edina Tilda zasluži kak groš sedaj, ko sem jaz v postelji. In da so ženske plače "bogsesmili", to je znano. Pa, kaj bi lamentiral. Dobi se tudi kaka dobra duša, ki človeku da dobro besedo, pa tudi pomoč. In v kratkem upam, da bo zopet vse dobro. In kaj počnete takole? Čitam, pišem. Malo po nemško, malo po slovensko, malo po češko. Pa premišljujem in tako se navsezadnje kar nič ne pritožim. Zakaj, ■ Prva slovenska krojačnica LEOPOLD UŠAJ t Katera vam nudi v vsakem oziru vedno najboljšo * postrežbo za * Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga i angleških tovarn Camper in Saifield GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL glejte, da se da res prav vse v korist obrniti. Pravijo, da so iznašli že pripravo, s katero strelo ujamejo in njeno silo izrabijo... Tako sem pa tudi jaz te dneve z Jobom premišljeval, pa sem doumel, da tudi bolezen in nesreča ni za. vse zlo. Seveda ni. Vsaka reč ima tudi svojo dobro stran, le da je mnogi ne sprevidijo. Nekako tako, kot je s polži in žabami... Nekoč se mi je zdelo, da teh živali za vse na svetu ne bi hotel jesti. Polža! Kaj si mislite? Če sem se spomnil tistega črnegaž rogatega, mastnega... fuj, grdoba. Ali pa žabe, fej te bodi... Ko sem pa po svetu hodil, so pa stale te živali prav s častjo na izbranih jedilnih listih... In umetni ku-karji so odkrili, da so prav slastna1 jedača... Tako nekako vidite, sem študiral te dni tudi svojo nesrečo in nazadnje sklenil, da se tudi da v prid obrniti. Res je pa tudi to, da človek v zdravem telesu in pri polnem žepu in telesni moči nima smisla za razumevanje teh resnic. Kadar se pa človek večnih resnic spomni, razočaran nad praznimi nadami tega življenja, potem pa razume, da kriz ni v hiši za napoto, temveč, da je človeku edina tolažba. Zato pravim, da je kot s tisto iznajdbo, ki strelo ujame in izkoristi. Kar je telesu v breme in bolečino, lahko duši slu ži v korist. In tako je v življenju. V bolezni in nesreči šele človek spozna, da z matrijalistnčno modrostjo ne pride: daleč. Pa, pustiva te stvari. Nekaterim se zde zelo dolgočasne, razumejo jih pa moderni ljudje le tedaj, kadar na lastni koži živo občutijo, da jih DOMAČA ZABAVA V TABORU Prihodnjo nedeljo, 24. oktobra, 1 priredi Tabor domačo zabavo v svojih prostorih ul. Paz Soldán 4924, od 5. ure popoldne dalje. Program obsega razna presenečenja, ples, srečkanje itd. Udeleženci bodo imeli priliko slišati naše lepo petje in pozabavati se v domači družbi. K udeležbi vabi vse člane in prijatelje društva — Odbor. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. X. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires je modrost uživanja zemeljskih dobrot izdala... Vsekako je gotovo* da bo še marsikomu narobe hodilo, če nima več križa pod svojo streho. Jaz sem pa ravno o tem premišljeval te dneve, in sedaj zelo dobro razumem besedo onega učenjaka Janina, ki ga je obiskal neveren to! variš in se ponorčeval iz križa, katerega je tam videl: "Ne bi hotel da bi moral prositi deklo za, križ, kadar bom potreben božjega usmiljenja." Tako, sedaj razumem, da kar je telesu v nepriliko, je lahko duši v korist. Za tisto pa že veste, kako smo. Če ona molči in nič ne tirja, jo kar pozabiš. Drugače kot za telo, ki vedno nadleguje s svojimi potrebami. Potem mi pa še take nevšečnosti dela, kot te moje nadlož-ne polomljene kosti... Nekaj časa sem bil v bolnici v Temperleju. Še ta teden upam, da me rešijo te nadležne vezi. Zares mi je žal, da vas ne morem spremiti k rojakom, ki sem jih tukaj v Llavallolu našel. Kranjec se pišejo, pa so Štajerci, dobri ljudje kot meden kruhek. Doma pa iz istega kraja, odkoder je najbogatejša Slovenka v Buenosu. CERKVENI VESTNIK To nedeljo, 17. oktobra, bomo i-meli pa spet lep dan. Pri maši nam bodo zapeli naši uiali. Ne morete si misliti, s kolikim veseljem so se vadili petja in zato jim le napravite veselje z obilno vdeležbo, pa boste tudi sami deležni prijetnega užitka, ki ga da pesem nedolžnih otrok. Torej -ob 10. uri na Paternal, Avenida del Campo 1653. Maša bo za Jožefa Ivomelj. Večernice ob 4. uri na Paternalu. 24. oktobra maša in molitve na Avellanedi. 31. oktobra popoldne ob 4. uri ne pozabi priti v Novo Pompeyo. Prosim starše, lri imate otroke za prvo sv. Obhajilo, da mi javite čim preje. — Hladnik Janez, Caseros 2780, Capital. • In katera je ta? To se pa prepušča bistrim glavam, naj uganejo. Še to povem, da je njen mož Čeh. V deželi so pa že čez 20i let. Tako ^va pomodrovala z gospodom Tvra"šovcem o tem in onem. Kako seih pa iskal druge naše izgubljene brate, o tem se bo pa že še kaj bralo. Hladnik Janez. ¡Velika moderna krojačnica l HERMINIO BIDINOST Ex-cortador de el Jokey če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Aires Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 59. Cd onega dne sem se boril proti vsem Rusom. Vedno sem se nahajal na rusko-turški meji, izgledal sem kakor nedolžen popotnik, jaz Pa sem pravzaprav prežal na vsakega Rusa, ki sem ga mogel ubiti! Kjerkoli sem srečal Rusa, sem ga zadavil. Nekega dne me primejo ruski yojaki. Obtožili so me radi umora ®ekega posestnika. Resnica je bila. Jaz sem ga u- Toda dokazati mi niso mogli ®»eesar. Radi tega so me poslali v ^birijo za sedem let. ~~ Delal sem v nekem rudniku, l P8 je minilo teh strašnih sedem' Iet, so me izpustili. Med tem časom sem zvedel da ^ ti postal guverner Orenburga. odločitev je bila trdna. Se-aJ te bo doseglo moje maščevanje! Da sem mogel priti v tvojo bližino, moral postati najprej tvoj kmet. Da hi ne mogel odgovarjati na yoja vprašanja, sem se delal gluhonemega. Ti pa si me dal prijeti lu poslati v Uralno, kjer sem spo- 2tl»l tvoja, kmeta Perkinsa in Olgo. . '^daj P«, Daškov, sedaj je pri-*el maščevanja! Kmalu bo mo-zU ,laati ®aščevana! Toda meni ne a4°stujejo muke. ki ti jih bodo ti p Je Pripravili! Umrl bi prehitro 1 «trudil se bom da te bodo dobili 1 ljudje, ki ti bodo priredili grozen [konec! — Jaz bom storil to, jaz — Kola, tvoj sin!" S hitrimi besedami je opisal Kola svojo nesrečno preteklost. Daškov je obsedel na svojem stolu kakor mrtvec. Ni mogel ziniti besedice. Da, spominjal se je, da je nekoč storil lepi Zuleini krivico. "Ni se zmenil za dekličine solze in njeno rotenje! Takrat ni slutil, da se bo iz te "male šale" rodil tako strašen maščevalec! "Pomnite, knez Daškov, — mu zašepeče Kola, ker so se pravkar odprla vrata sosedne sobe. Sodni zbor se je vrnil s posvetovanja. — "Pomnite, umrli ne boste v trdnjavi! — Zažgali vas bomo pred oren-burškim obzidjem!" Daškov še ni mogel premisliti groznih Kolinih besed, ko se že o-glasi najstarejši meščan. "Prijatelji, obsodili smo človeka, ki je bil do sedaj poveljnik oren-burške trdnjav.". Ta človek pa je .s svojo strahopetnostjo, trdosrčnostjo in podlostjo dokazal, da je nevreden tega imena. , "Dvajsetorica je kneza Daškova obsodila na smrt!" Daškov vzkrikne, plane s stola in hoče naprej, toda kmalu se zgrudi na tla. "O načinu izvršitve smrtne obsod be si nismo bili edini, — nadalju,-je sodnik, — končno smo se vendar sporazumeli in sklenili, da se mora smrtna obsodba Izvršiti na popolnoma nenavaden način. — Pred svojo smrtjo mora trpeti obsojenec še duševne muke. "Knez Daškov, poslušaj svojo obsodbo : "Obsojen si na smrt. Privezali te bomo pred odprtino našega največjega topa. Top bomo sprožili, tvoje raztrgano telo pa bo odletelo v sovražnikovo taborišče. Saj si jim tudi ti predal s svojo nesposobnostjo naše mesto na milost in nemilosti Daškov se je premetaval po tleh, stokal je, kričal in prosil milosti. Zbrana množica pozdravi obsodbo z odobravajočimi vzkliki. "Poslušajte, poslušajte, — so vpili ljudje drug drugemu. — "Privezali ga bomo pred največji top! — Pravični sodniki — Modri sodniki! — Živeli orenburški možje! — Da, tako smrt si je lopov zaslužil!" "Milosti Milost!" je vzdihoval knez Daškov na tleh. "Samo tega ne! — To je strašma smrt! — Ubij' te me, streljajte vame, pobijte me s koli, toda ne privežite me pred top! — Ha, vi ste uporniki, si drznete ubiti svojega poveljnika! — Častniki! Pridite k meni! Ukazujem vam, gospoda, da me branite pred temi izdajalci!" Toda častniki ostanejo v svojem kotu. eden izmed njih pa mu zakli-če: "Pravkar smo se odločili, knez Daškov, da vam odrečemo pokorščino in časti Vi niste več naš p< veljnik! Kapitan Golinski je it novi guverner!" "Živel kapetan Golinski!" zavpije zbrana množica, "(^olinski nas bo branil in premagal Pugačeva in nje- gove razbojnike. Živel kapitan Go-linski, živel naš novi guverner!" "Primite obsojenca" zapove načelnik. "Odvedite ga na trdnjavsko obzidje." Dvajsetorica plane nad Daškova. Obupno se jih je otepal in branil, dokler ga ljudje niso zvezali. Preden so mogli priti do trdnjav-skega obzidja, so morali čez dvorišče, kjer so bili postavljeni šotori. Vse je bilo uničeno. Na razvalinah si lahko videl učinek Pugačeve granate. "Poglej si, tiran." je vpila množica knezu Daškovu. "V to dvorišče si nas zaprl. Semkaj so padale sovražnikove granate. Tu so nam otroci umirali od lakote. — Tukaj so umirali naši ljudje, ker si jim dajal slabo pitno vodo. — Tukaj so umirale naše žene, ker jim nisi dal hrane. — Ha, sedaj pa je prišel čas obračuna." Ta človek, ki je vedno živel v bogastvu in izobilju, ki je bil toliko let v prvih vrstah petrograjskega dvora, ki je izkusil življenje do njegove zadnje kapljice, ni hotel oditi kar na slepo s sveta. Če bi mu bili sedaj rekli, da bo moral ostanek svojega življenja preživeti kot svinjski pastir, bi bil pristal tudi' na ta pogoj. Prispeli so na trdnjavsko obzidje. Do obzidja so vodile kamenite stopnice. Baš, ko so hoteli s knezom na stopnice, pokrije temna senca Daškov obraz. Daškov odpre oči in vidi o-braz svojega sina Kole. — Ne boj se, boter! — mu zaše- peta Kola. — Ne boš umrl na velikem topu, bom že poskrbel za to! Povedal sem ti že, da boš drugje1 in na drugačen način umrl! — Kola se umakne, ljudje pa privle-čejo kneza Daškova na trdnjavsko obzidje. Kneževo telo je bilo pokrito z mnogimi oteklinami. Njegova lepa domača obleka je bila popolnoma raztrgana. Sedaj je ležal Daškov na trnjav-skem obzidju. Veliki top je stal s cevjo obrnjen v dvorišče. Ljudje zgrabijo kneza in že čez nekaj trenutkov je visel pred to-povim žrelom. Knez se ni več upiral, zato jim je bil ta posel tem lažji. — Obrnite top! — zapove načelnik. Ogromni top se je polagoma o-bračal, dokler ni bilo njegovo žrelo naperjeno proti sovražnikovemu taborišču, tako da je visel Daškov ves čas med nebom in zemljo. Vsako besedo, ki jo je kdo pod njim izrekel, je razločno slišal. Vedel je, da mu je dano živeti samo še nekaj trenutkov. — Nabijte top! — Slišal je žvenketanje železa, — slišal je, kako so potisnili v top veliko topovsko krogljo. — Kdo bo sprožil? — Nihče se ne oglasi na to načelni-kovo vprašanje. Vsakdo je hotel biti sodnik. Da pa bi bil orenburški meščan krvnik, tega ni odobraval nihče. Načelnik vpraša še enkrat. SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 RAZŠIRJEVALCI LETAKOV PRED SODIŠČEM Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je 9. septembra vršila zanimiva, sicer tajna razprava, ki je trajala od 8.30 do 13 ure. Sodil je kazenski sodnik-poedinec g. Fran Go-rečan. Na. zatožni klopi je sedelo 9 obtožencev raznih stanov in poklicev, tako krojaški pomočnik, mesarski pomočnik, diplomirani filozof, študentje prava in drugi. Državni tožilec dr. Julij Fellaher je vseh 9 obtožencev obtožil prestopka po čl. 4. in 5. zakona za zaščito javne varnosti in reda v državi. Obtožnica jim je očitala, da so po raznih krajih, zlasti v Celju, Žalcu in na Notranjskem razširjali posebne letake pod naslovom "Slovenski javnosti", v katerih se je na nedostojen način blatila sedanja vlada. Raz- prava je bila iz dvojnih razlogov tajna. Pokazala je, kako neka organizacija razširja razne protivlad-ne spise proti sedanjemu režimu. Obtožence so branili dr. Cepuder, dr. Marjan Zajec in dr. Druškovič. Vsi obtoženci so zanikali vsako krivdo. Po končanem postopanju je bila javno razglašena sodba, s katero so bili od devetih obtožencev obsojeni samo trije. V smislu obtožnice so bili obsojeni zaradi razširjanja raznih protirežimskih letakov po omenjenem zakonu: Boris Bavdek, čr-kosta.vec v Celju, na 900 din denarne kazni, odnosno 15 dni zapora, pogojno za dve leti; Cergolj Izidor, samski študent prava, prav na isto pogojno kazen; kovaški pomočnik Ivan Kušlan iz Laz pri Planini na Notranjskem tudi na 900 di- narjev denarne kazni, odnosno na 15 dni zapora, pogojno za dve leti. Neki Vinko na 300 din denarne kazni ali 5 dni zapora, pogojno za eno leto. Letaki "Slovenski javnosti" so se zlasti razširjali v začetku meseca marca letos. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni, v pogledu oprostilnega dela sodbe pa revizijo na stol sedmorice v Zagrebu. Razprava je podala razne zanimivosti, kako se širijo letaki po naših krajih in kako je do podrobnosti organizirana agitacijeka služba. Razpravi so prisostvovali tudi prominentni zastopniki takozvane "Narodne odbrane". 77-LETNI STARČEK MORILEC Tragičen dogodek se je pripetil v Gorici pri Pragerskem. Pri posestniku Jakobu Predikaki se je zbralo nekaj sosedov, med njimi Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand NOTRANJE BOLEZNI: — Srce — Slabokrvnost — Naval krvi.— ŽENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. — Sprejemanje strank od 3 do 8 ure. — Nizke cene na tedensko plačevanje. TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601 Buenos Aires Krojačnica Mozetič če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam/ SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires tudi 77-letni prevžitkar Anton Čelo-figa posestvo, ni pa mu dajal pre-vžitka, katerega je bil po pogodbi dolžan. Nesreča je prinesla Mohor-ka k Predikaki. Ko je Čelofiga zagledal Mohorka, 'je prijel za nož ter navalil nanj. Zadel ga je z rezilom v vrat, nato pa je zbežal. Mohor-ko je zasledoval Čelofigo, spotoma je hotel nanj streljati iz samokresa, ki pa je zatajil, potem pa ga je dohitel ter sta se nekaj časai ruvft-la, dokler se Mohorko zaradi prevelike izgube krvi ni zgrudil na tla. Pragerski zdravnik dr. Klasinc mu je nudil prvo pomoč ter odredil prevoz v bolnišnico, kjer pa je Mohorko umrl. Čelofigo so orožniki aretirali in dejanje prizna, zagovarja pa se z močno razburjenostjo. KNJIŽNICA S.P.D. I. 631. A. M. Slomšek (Fr. Kovačič) 632. Tolminske Pravljice (Ciril Drekonja) 636. Trenutki oddiha (F. Poljanec) 634. Pri severnih Slovanih (Josip Lavtižar) 635. Čl°vek proM človeku (Fr. Bevk) 636. Luč v temini (Ivan Križar) 637. Drobne Povesti (D.S.M. v C.) 638. Tatič (Fr. Bevk) 639. Matevž Klander (Andrejčlko/ Jože) 640. Krvna Osv«ta (S. Iv.) 641. Ilijada (Homer - A. Kragelj) 642. Kresnice (Josip Ribičič) 643. Livsko Jezero (A. K. Sabla- doski) 644. Šopek lepih pravljic (M. D.) 645. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 646. Povesi (Sandor Gjalski) 647. Spomini Iv. Cankarja (Založba Omladine) 648. Quo vadiš, I del (Henrik Sien-kiewicz) 649. Qno vadiš, II del (Henrik Sien' kiewicz) 650. Ogenj (Henri Barbusse) Iz Evrope dospejo: 16. Higli. Princese 17. Pssa. Giovanna 19. Asturias 20. Monte Rosa 22. Jamaique in / ndal. Sstar 24. Mass'ilia 25. Gral. Artigas V Evropo odplujejo: 16. Koscinszko 22. Asturias in Cap Norte 26. Monte Grande in Massilia Núm. (Štev.) 41 16. de Octubre (oktobra) 1937 QUIIMES BOCK M Takrat se zasliši glas. — Jaz sem pripravljen! — Vsi pogledajo mladeniča, ki! je izrekel te besede. Ta mladenič je bil Kola. Še pred osmimi dnevi ni nihče v Orenburgu poznal tega mladeniča. Odkar pa oblegajo uporniki mesto, si je pridobil Kola med oren-burškimi meščani mnogo prijateljev. V vse šotore je zahajal in tajno rovaril proti knezu Daškovu. Nikomur se ni torej zdelo čudno, da želi biti baš on krvnik osovraženega poveljnika. Načelnik ga pokliče k sebi. — Znate-li ravnati s topom? — ga vpraša mož. — Znam, gospod! — odvrne Kola. — Ali vam ne bo pozneje morda žal? — — Nikdar! — odvrne Kola. — Bodite prepričani, da bom poskrbel, da bo umrl Daškov grozne smrti!— — Ali ga osebno sovražite? — — Mislim, da mi ni treba odgovoriti na to Vaše vprašanje. Vaša želja je, da bi ga ubili; potrebujete torej krvnika. Jaz se priglašam za to službo. Zakaj pa to delam, vam je lahko prav vseeno, če veste ali ne veste S — — Dobro torej! — Hitite! —reče načelnik. — Saj smo nesrečneža že itak predolgo pustili v tej smrtni muki. Nabijte top čimprej, potem ga pa izprožite v imenu božjem! — Municija je že ležala poleg topa. Kola pregleda top in pri tem poslu niti malo ne pohiti. Nato dvigne polagoma veliko topovsko kroglo in jo postavi v odprtino. Zatem zapre polagoma odprtino in prižge vžigalnik. Ko bo plamen prispel do krogle, se bo ta razpo-čila in raztrgala na tisoč koscev Daškovo telo. Daškov je občutil že toploto. Obup ga je spravil skoro ob pamet. Natezal in vlekel je vrvi, s. katerimi je bil privezan. Vezi so bile močne, pa niso popuščale. Daškov sliši načei.nikovo' zapoved : — Ljudje, stopite nazaj, — vžigalnik gori! — Še bolj nazaj! — Pazite! — Knez Daškov je že skoro norel od groze in strahu. Naenkrat zasliši Kolin glas: — Gospod načelnik — reče mladenič in ugasne vžigalnik, — vidim, da se je obsojenemu posrečilo, da se je odmaknil. — Njegovo telo ne visi več pred topovim žrelom. Dovolite mi, da splezam do njega in ga spravim v njegov prvotni položaj ! — — Storite to, toda hitite! Ne smemo mu več podaljševati smrtnega strahu! — Kola pleza po topovi cevi. Komaj se splazi na mesto, kjer je bil privezan knez Daškov. Ko je Kola prispel do njega, izvleče z bliskovito naglico svoj nož, prereže vrvi, zagrabi obsojenca in strmoglavi z njim ,v globino. Vse to se je zgodilo tako hitro in bliskovito, da so se ljudje šele zaJ vedli, ko je bil Kola s svojo žrtvijo že daleč. — Izdaja! — zavpije načelnik, da je odmevalo po celem dvorišču. — Izdaja! — Obsojenca so nam u-grabili. Kneza Daškova so osvobodili! — — Za njima, za njima! — je vpila množica. — Ah, on je vedel, kaj dela, — je kričal načelnik. — Vedel je, da ga izven našega obzidja ne moremo zasledovati! Kdo bi si pač upal za njim! — — Streljajte1! — je zahtevala množica. — Naša krogla bo morda zadela Daškova in njegovega rešitelja. — — Samo trenutek še počakajte! — zapove načelnik in potegne iz žepa. daljnogled, — pogledal bom, kam bežita. — Vidim ju že! Mladenič nese kneza na hrbtu! — Toda kaj pomeni to? — — Mladenič nese kneza naravnost v sovražnikov tabor! — Zdi se mi, da ga ne namerava rešiti! — Puga- čev se Daškova ne bo usmilili — — Glejte, tu leži neko pismo, vzklikne neka žena in se skloni da bi pismo pobrala. Načelnik vzame papir iz njenih rok. Slutil je, da mu bi to pismo razjasnilo skrivnostno mladeničevo početje. Ko je načelnik prečital pismo, zapove množici, da se umiri. — Prijatelji — reče načelnik. — Ni ae nam sicer posrečilo, da bi u-morili kneza Daškova, kakor smo sklenili, a kljub temu ne bo ušel zasluženi kazni. Nasprotno, kazen bo še težja kot ona, ki smo mu jo mi prisodili. Poslušajte, prečital vam bom pismo tega zagonetnega mladeniča I Načelnik glasno čita: Orenburški meščani! Lopov, ki vam je povzročil toliko trpljenja, ne pripada vam, temveč meni in še — dvema. Ker sem sin one žene, ki jo je Daškov nekoč onečastil in zavrgel, pripada to propalica meni. Maščeval bom svojo mater. Prav tako pripada ta človek kmetici Olgi, ki je bila njegova soproga, pa jo je spremenil v svojo sužnjo. Tudi ona se mu hoče maščevati. Nazadnje je knez Daškov Pugačeva lastnina, tudi poveljnik upornikov bo obračunal z njim. Vidite torej orenburški meščani, da je strahopetčeva smrt zagotovljena. Ko boste nocoj zagledali ogenj v sovražnikovem taboru, vedite, da je to grmada, na kateri gori slabič in izdajalec knez Daškov. Kola. Ko je množice slišala, kaj namerava Kola, se je nemo razšla. Vedela je, da se nahaja njeno maščevanje v pravih rokah. 59. POGLAVJE V taboru Pugačeva Posebno zvečer, ko je padla na zemljo noč, je nudil Pugačev tabor izredno pestro sliko. Ni peresa, ki bi moglo vse to opisati. Radi tega se bomo potrudili, da bi čitatelj, četudi samo v obrisih, mogel predstavljati sliko tega nebrzdanega taboriškega življenja. Tam, kjer se je še pred nedavnim časom dvigal ponosni Orenbufg, je postavil Pugačev svoj tabor. Po le- pem, velikem mestu s svojimi krasnimi cerkvami, hišami in palačami, so ostale še samo razvaline. Med njimi pa so se dvigali pisani šotori Pugačevih vojakov. Po velikanskem požaru je ostalo samo nekaj hiš, največ majhnih hišic v predmestju. Uporniki so o-plenili in požgali vse največje in najlepše hiše, v katerih so stanovali bogataši i"n .najodličnejši meščani. Te hiše so pognali s smodnikom 'V zrak, ostale so zažgali. Vse zlato in srebro, dragocenosti in hrano, vse kar so našli v hišah, so privlekli v tabor. Pohištvo' so pa razbili in zmetali v ogenj. Pugačev šotor se je nahajal v sredini tabora. Bil je velik in visok, narejen iz rumene tfvile, ki so jo razbojniki — te upornike lahko z mirno vestjo imenujemo razbojnike — gotovo u-kradli v kaki trgovini. Nad šotorom je ponosno plapolala zastava s carsko krono in imenom — Peter III. — Oboje je uvezla na zastavo njegova žena Livija. Šotor je stražil kozak s puško. Šotor je bil od znotraj obložen « dragocenimi preprogami in opremljen s prekrasnim pohištvom, ki so ga prinesli iz dvorca nekega bogataša. Kozak Pugačev in njegova žena Livija, ki sta doslej zelo skromno in enostavno živela, sta se hitro privadila na razkošje in bogastvo. Bila sta obdana z bogastvom in sijajem kakor pravcata carica in car, (Dalje prihodnjič.)"