ithaja vsak dan rasen sobot, nedelj 1 in praznikov. pn acvr T a Uredniški in upravnlški prostori: 2057 South Lawndale Ave. jjgued daily eaoept Soturdaya, Sundajs and HoUdajo. r m\ V 9 ▼ Miš m. A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE -- „ ■ O Office of Puhlica tion: 1067 South Lawndale Av«. Telephono, ftockwell 4004 Im ,. f f , s Cena list« j« $8.00 •t ChicafO. matur Januar/ 1«. 1S33. a« tha poat-ottloa undar tba Act ot Oangraja ot Mareh S, W«, CHICAGO 23. ILU TOREK. 14. MARCA (MARCH 14). 1944 Subacrtption $8.00 Yearly STEV.—NUMBER 52 Acceptanoe for mallinf at special rate of postage provided foe bt sectitfn 1103, Act of Od. 3, 1917, authorized on June 4, 1918. Stalin naznanil i okupacijo Hersona Ruske armade pretrgale progo železnice Odesa-Lvov v prodiranju proti Rumuniji in Ogrski. Prvi vojaški oddelki oddaljeni samo 45 milj od rumunske meje.—Zavezniške bombe spet padale na Genovo, Florenco, Padovo in Tou-lon.—Ameriški pomorščaki zasedli nadalnji otok Maršalske grupe. Japonci izgubili 26 bojnih letal v spopadu z Američani London. 13. marca.—Premier Stalin je danes naznanil okupacijo Hersona, vojaške trdnjave ob reki Dnjeper, kjer se ta izliva v Črno morje. Ruske kolone so prekoračile Dnjeper pri Berislavi in se začele valili proti Hersonu, pognale Nemce s severnega brega reke in zasedle mesto po ljubih bitkah na cestah. Herson, ki je imel pred vojno okrog 100,-000 prebivalcev, je bil v nemških rokah od 21. avgusta leta 1941. Mesto je tudi središče železnic, ki vodijo v razne predele Ukrajine. i , London. 13. marca.—Štiri velike ruske armade so pretrgale železniške proge, ki vodijo v Rumunijo in Ogrsko. V prodiranju so dospele do točke, ki je oddaljena samo 22 milj od Hersona, mesta ob dolnjem koncu Dnjepra, in okupirale čez 210 naselbin. V prodiranju na vzhodni in zapadni strani Proakurova, 62 milj od Tarnopola, železniškega križišča v južni Poljski, so Rusi presekali železnico Odesa-Lvov. Prvi sovjetski oddelki so oddaljeni samo 45 milj od romunske ' 'i Na drugem koncu 500 milj dolge fronte v južni Rusiji so sovjetske kolone zasedle Tjaginko, važno mesto, 22 milj od Hersona, nemške vojaške in mornarične baze ob Črnem morju. Sovjetska poročila ne omenjajo operacij v Tarnopolu, toda mnenje prevladuje, da se ljute bitke za posest tega mesta nadaljujejo. Rdeča zvezda, glasilo armade, pravi, da je nemško poveljstvo zagnalo oklopne kolone v boj proti ruski sili. Nemške topniške enote so koncentrirane v hribih na južni strani Tarnopola. V središču ukrajinske fronte so Rusi izvojevali nove uspehe v operacijah proti nemški sili. Nemška bojna črta je bila presta na južni in zapadni strani 1'mana, vojaške trdnjave, katera je padla zadnji teden. Sovjetske kolone so zasedle čez 50 naselbin v prodiranju na seve-rozapadni strani Kri voj roga, središča rudnikov železa. Neapel. Italija, 13. marca—Zavezniški letalci so ponovno bombardirali Genovo, Florenco in Padovo, Italija, in Toulon, Fran CIJ • nemško mornarično bazo, I» 'M uradno komunike. V napadih na ta mesta so izgubili litina jsMetaL Bntska letala so metala bom-na nemško vojaško posadko otoku Korčuli v bližini Dal-kakor tudi na nemške Trije so bili poškodo-v*r" v teku bombardiranja iz zrak;,. •' >"' ' Izpadih v zraku so ameri-briuki letalci sestrelili 3« ' "h 'x'jnih letal - v 'tonti na južni strani Ri-• "astal začasen odmor v "f«.jah. Vriili so se <1 »j^rm-d vojaškimi stražami. fronti se bore proti Nem poljske čete. M^H Lo"don. 13 marca.—Ameriške trdnjave in bombniki so r" ' *padli nemške voja-^'•kte in naprave pri Pas-i;t,*u, Francija. Poročilo 'i* niso naleteli na odpor " »«mških letalcev. k» letalci so se pojavili "sd obrežjem Južne An- glije in vrgli nekaj bomb, ki pa niso povzročile velike škode. Pearl Harbor. Havaji. 13. marca.—Ameriški pomorščaki so okupirali otok Wotho v Maršal-ski grupi brez odpora s strani japonske sile, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza, vrhovnega poveljnika ameriške bojne mornarice na Pacifiku. Ta leži med Eniwetokom in Kwajaleinom. « Poveljnik pomorščakov, ki so nvadirali otok, je major C. B. Lavvton. Admiral Nimitz poroča o novi!) bombnih napadih na japonske baze na treh otokih Maršalske grupe. Zavesniški stan na Pacifiku, 3. marca.—Letala in bombniki petega ^ameriškega letalskega zbora so sestrelili 26 japonskih letal v spopadu nad Wewakom, aponsko bazo na severovzhodnem obrežju Nove Gvineje. Američani so vrgli čez trideset ton razstrelilnih in zaiigalnlh bomb na to bazo. Ameriške čete na otoku Los Negroeu Admiralske grupe eo ; ; fcoflšMtmratč svoje pozicije: Odpor s strani Japoncev je prenehal. Neznatna japonska sila se skriva v džunglah na severnem koncu otoka. \ Rabaul, japonska mornarična in letalska baza na Novi Britaniji, je bil ponovno bombardiran iz zraka. Ameriški letalci so vrgli čez 90 ton bomb na to bazo. Cen Apel na Čehe za revolto Člani podtalnih grup . naj gredo v akcijo London, 13. marca.—Čehoelo-Vaška ubežna vlada je apelirala na avoje rojake doma, naj začnejo revolto proti Nemcem. Podtalne grupe naj gredo takoj v akcijo sdaj, ko se ruske armade vale proti zapadu. Prvič se je zgodilo, da je ena izmed ubežnih vlad apelirala za revolto. Čehi in Slovaki so bili pozvani, naj začnejo odprt odpor proti Nemcem. Gerilske operacije naj zavzamejo obliko odprte re volte proti invaderju. "Organizirajte masne akcije proti invaderju," pravi apel. "Formirajte borbene oddelke moških in žensk. Oni, ki ne morejo nositi orožja, naj pomagajo po svoji moči. Ko se bo sovražnik umikal iz naše dežele, ne bo nihče, ki nima orožja, varen. Vlada bo skrbela, da boste dobili orožje. Ruska osvobodilna armada se bliža Čehoslovakiji in zvonovi, naznanjajoči osvoboditev, se že'slišijo." Rudarska stavka v Angliji se krha Večina stavkar jev se vrnila na delo Bivši francoski minister obsojen Sodišče ga spoznalo za krivega izdajstva Alšlr, Alšorlja, 13. msrca-Pierre Pucheu, bivši notranji minister v lutkarski vladi v Vi chyju, je bil spoznan za krivega sodelovanja s sovražnikom in izdajstva ter obsojen v smrt. Obsodbo je izrekel posebni vo-jaški tribunal, katerega so tvorili trije generali in dva civilna sodnika. . Pucheu je bil prvi kvizling, ki je bil obsojen v smrt zaradi izdajstva po svojih rojakih. On je bil član Petainove vlade v Vichyju od februarja 1. 1941 do aprila naslednjega leta. Pucheu je bil spoznsn za krivega ne samo kooperacije s sovražnikom, temveč tudi rekru-tiranja Francozov za protibolj-ševiško legijo, ki je bila poslana v Rusijo. Nobenegs izgleda ni, da bo pomiloščen. Obsodba Je «varilo drugim članom lutkarske francoske vlade v Vichyju, ds jih čaka slična usoda Pisatelj Adamič bo govoril v Garyju Gsry, Ind.. 13. marca —Šolski odbor Je preklical svoj odlok, s katerim Je odrekel šolsko dvorano pisatelju Louisu Adamiču, predsedniku Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev Izjavil Je, da bo lahko govoril v tej dvorani 10 marca Raba dvorane Je bila preklicana na pritisk Srbskegs narodnega obrambnega odbora, čigar člani eo pristaši generala Mihajlovlča ln Ju-goslovantke ubežne vlade. 13. marca.—Okrog 60 odstotkov izmed 96,000 rudar jev, ki so zastavkali v premogovnikih v South Walesu, se je danes vrnilo na delo. Pričakuje se, 4a Jim bodo drugi sledili. Krajevne unije so odredile gloee*aaje glede končanja etav-ke. Doznava se, da se je 25,000 članov izreklo za nadaljevanje stavke v glavnih premogovnih distriktih. Skoro vsi rudarji na škotskem so se Izrekli za končanje stavke, ko so dobili zagotovilo, da bodo njihove pritožbe upoštevane. Stavka, ki je nastala zadnji teden, Je zavrla produkcijo premoga in prizadela vojne industrije. Stavka prevajalcev mleka končana Dotroit, Mich., 13. marca,— Stavka prevažalcev mleka, članov unije Ameriške delavske federacije, je bila končana. V tej je bilo udeleženih okrog 3000 delavcev. u PROMET MED IRSKO IN ANGLIJO SUSPENDIRAN Prvi britJko- ameriški korak za izolacijo Inke DOVOZ dASOLINA IN PREMOGA OMEJEN London. 13. rafcrca.—Naglo povračilo južni Ir*kl, ki je zavrnila zahtevo ameriške vlade, naj zapre nemške in Japonske konzulate ter izžene vse osiščne Bi-plomate, je prišlo v obliki naznanila, da je Velika Britanija suspendirala potniški in tovorni promet s severno in južno Irsko lz vojaških razlogov. To je prvi korak s strani Amerike in Velike Britanije za izolacijo nevtralne južne Irske. Poleg tega so britske in ameriške avtoritete »prle mejo med severno in južno Irsko. List London Mali p>6roča, da je bil dovoz premoga, cgasolina in žita iz Anglije na jjrsko omejen in da bodo uveljavljene nadaljnje restrikcijc. "Britska vladi se Je odločila za suspendiranje prometa z nekaterimi izjemami med Veliko Britanijo na eni, strani ter severno ln južno Irsko na drugi," se glasi uradno paznanilo. "Do nadaljnjega obvtitila se ne bodo Izdajala dovoljenja za potovanje med otoko«*." Waahington, X>. C., 13. marca, —Diplomstični opazovalci namigujejo, da bo britskl akciji proti južni Irski sledil ameriški ekonomski. pritisk, tjigar cilj je izgon nemških in jsponskih diplomatov ter pretrganje odnošajev med vlado premlerja Eamona de Valere in osiščem. Državni department je zadnji teden izjavil, da so osiščni diplomati udeleženi v špionaži ln da ogražajo zavezniške priprave za invazijo zapadne Evrope. Nobenega dvoma ni, da bo Amerika skušala doseči svoj cilj z ekonomskim pritiskom na Južno Irsko. Pričskuje Be, ds se bo slednja udala pod tem priti skom. Južna Irska Je popolnoma odvisna od Amerike glede dovozs olja, od Kanade pa glede ^dovoza žita. Amerika Je doslej pošiljala Irski tudi stroje. Ameriške ekonomske sankcije bodo težak Domače vesti Slovenski vojak ubit Verona, Pa.—Rosie Klrn is Oakmonta, Pa,, je 5. marca dobila telegram od vojnega departmenta, da je bil njen sin Frank ubit v boju na italijanski fronti 30. januarja. Bil je Član društva 680 SNPJ in društva 175 ABZ. Zapušča mater, brata ln tri Sfcstre. Odšle v bolnišnico Kemmerer, Wyo,—Od tu so šle v bolnišnico Mayo, Rochester, Minn., Verona KaliŠter in Angela Costello, obe članici društva 267 SNPJ, ter Mary Žebre, članica društva 28 ABZ. Želimo vsem, da bo kmalu povrnejo zdrave k svojcem.—Na dopustu se nahaja Albert Turk, član društva 267 SNPJ, ki služi v armadi in bo prestavljen nekam v Call-fornijo. Želimo mu vse najboljše. Is Mlnneeote Duluth, Minn.—Po dolgi bolezni je umrl v bolnišnici v Eve-lethu Frank Sekula, star 58 let in doma nekje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel zelo mlad in bival je več let v Aurorl. Od tam je odšel v Eveleth, kjer Je bival 20 let. Zapušča dve sestri v Calumetu, Mich., in več neta-kinj^ln nečakov. Nov grob v Norih Chicagu North Chlcago, IU,—Umrl Je Frank Govekar, star 62 let, doma iz vasi Ceste pri Dolenjem Logatcu na Notranjskem, član društva 14 SNPJ. Iz starega kraja je prišel 1. 1907 v North Chicago, kjer je delal v žlčarnl. Pokopan je bU 3. marca na pokopališču Ascenslon. Poslanik Simič se pridružil maršalu Titu Sef MussMnijev^ London, 13. mafoa.—Radio Rim je naznanil, da je maršal Rodolfo Graziani, vojni minister v lutkarski Mussollnljevl vladi, odstavil generala Oambara kot šefa generalnega štaba fašistične armade. MSaBOHBBHBBHaBBOBMIMHBBMeSU udarec južni Irski. Irske industrije so odvisne od uvoza premoga it Anglije, brez katerega ne bodo mogle obratovati. Možnost je, da je De Valera pretehtal vse možnosti, preden je odbil ameriški apel, naj odredi izgon osiščnlh diplomatov. Posledice ekonomskih ssnkrij bodo cena, katero bo morala južna Irska plačati za svojo nevtralnost v sedanji vojni. Italijani za odpravo monarhije Velike demonstracije v Neaplu Noe pol, Italija. 13. marca,— Čez sedem -tisoč Italijanov je stalo na prostem v dežju in poslušalo govornike levičarskih političnih strank, ki so zahtevali strmogjavljenje savojske dinastije ln ustanovitev republike. Profcaor Vlncenzo Dattllo, eden izmed govornikov, je naznanil prerojenje republlčanske stranke. "Republikanski sistem je edini, ki lahko omogoči rešitev težkih problemov" je dejal. Drugi govorniki so bili socialist Roberto Clanca, Oresto Lon-gobafrdi, Paolo Tedeschl, general Vittore Marchi, Rafaele Pa-store in Enrico Russo, tajnik nedavno uBtsnovljene Zveze italijanskih unij. Udeleženci so nosili italijanske zastave brez grba italijanske dinastijo, ameriške in ruske, kakor tudi napise: "Proč s fašističnim kraljem," "Naj živi rdeča armada in brit sko-ameriško-sovjetska koallci j«." Neki star duhovnik, ki Je blagoslovil udeležence, je iaivel •lino odobravanje, ko je dvignil svojo pest ln oddal komunistlč ni potdrav, Govorniku ao imeli vso svobodo v izražanju svojih mnenj o italijanskih problemih, niso pa smeli kritizirati zavezniških vo-jaškh avtoritet. Ruska udeležba v okupaciji Avstrije Razvoj presenetil Anglijo in Ameriko London. 13. marca — Sovjetska vlada je dala razumeti, da žel soudeležbo rdeče armade, ko bo sedanja vojna zaključena, v oku pači j i Avstrije in Nemčije, To je povzročilo presenečenje v Londonu in Washingtonu. Vlad Veliko Britanije in Amerike ni sta še doslej razkrili svojih na črtov v zadevi okupacije, Doslej je prevladovalo mnenje, da bo ameriška armada pre vzela oblast v Avstriji v povoj ni dobi, katero naj bi držala, do k ler ne bo ustsnovljena demokratična vlada. O tej zadevi sploh ni bilo spora Poznava *e, da je Velika Britanija proti ruski soudeležbi okupacije Avstrije, Vprašanje A v-atrije je bilo predmet diskuzije na konferenci zunanjih ministrov Rusije. Ameriko in Velike Hritsnije, ki se je pred nekaj meseci vršila v Moskvi, Tskrst so ti izjavili, da so zs neodvisnost Avstrije. Zbudi so. Amerika I Ameriški parnik §e potopil po koli zi ji VVashlngton, I). C, 13. marce —Parnik Plckney Anderaon se je potopi! po koliziji s tankerjem nekje na Atlantiku, poroča federalna pomorska komisija Samo devet izmed 73 članov posadke ao je rešilo, vsi drugi pa se utonili Canker Je bil tudi poškodovan pri koliziji, ki ae je d'»godila v megli, e Je bil pripeljan v neko luko ne vzhodu. Papek apelira za ohranitev Rima. l/mdon, 13. marca.—Papež Pij je včeraj apeliral na Neme« in zaveznik«, "naj ne spremene mu-čeniškeg* Rima v bojišč«, ker no bi zgodovina nikdar opravičila Ostra obsodba jugoslovanske ubeine vlade OTOK KORCULA BOMBARDIRAN Moskva, 13, marca.—Stanoj Simič, jugoslovanski poslanik v Moskvi, in polkovnik Milodrag Lozlč, vojaški ataše poslaništva, sta odpovedala lojalnost jugoslovanski ubežni vladi v Kairu, Kglpt, zaeno pa sta obsodila to vlado ln jo obdolžila lsdajstva jugoslovanskega ljudstva. Sovjetski listi so objavili vsebino pisma, ki sta ga Simič in LotiČ poslala maršalu Titu, poveljniku jugoslovanake osvobodilne armade, v katerem pravita, da se več ne smatrata ta representan-ta ubežne vlade, katere predsednik je dr. Božidar Purlč, Oba, Simič ln Loslč, trdita, da je Puričeva vlada preprečila Jugoslovanom v tujini vstop v Titovo osvobodilno armado, ki se bori proti nemški okupacijakl sili v Jugoslaviji, in da je ta vlada onemogočila vse poskuse glede organiziranja Jugoslovanov v borbene grupe. "Izjavljam, da so Purlč ln njegovi ministri izdajalci," je rekel Lozlč? Simlčevo pismo, naslovljeno Titu, uključuje ootro obsodbo Purlčeve vlade. "Puričeva vlada v Kairu ne predotavlja jugoslovanskega ljudstva ln celo ovira borbo proti Nemcem v Jugoslaviji ln kvi;llngom," pravi Slinlč. Prelom med Simlčem ln Pu-rlčevo vlsdo je nadaljnji dokaz, da je konec te blizu, Poročilo pravi, da Simič ln Lozič nista dobila nobenih informacij od Purlčeve vlade v zadnjih treh mesecih. London, 13, msrca.—Kralj Peter, ki je zadnji teden dospel v London, se trudi v naporih, da reši svoj prestol 4 sklenitvijo sporazuma z maršalom Titom. Doznava se, da se je obrnil na brltsko vlado v upanju, da mu bo pomagale v prizadevanjih za sklenitev sporazuma s Titom, ki je ustanovil provlsorično vlado v jugoslovanskih krsjih, katere so psrtizani osvobodili. Velika Britanija, Rusija ln. Amerika zalagajo Titovo armado z orožjem, strelivom In drugimi potrebščinsmi. Možnost je, ds bo Tito priznal Petra kot figuro v svoji vladi, če bo slednji odstavil Purlča in njegove ministre. Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da s« je nemška ofenziva v Pohorju, na Štajerskem in drugih slovenskih krajih Izjalovila. Partizanske enot« vodijo uspešne operacije pjrptl ipvjrpž* niku in zadali so mu težke udsr-ce v bitkah Bntsk« bojne ladje so obstreljevale Korčulo, otok, na kat«-rein ' Je koncentrirana močna nemška vojaška posadke, in nemške ladje t«r parnlko v bližini otoka Hvara. Partizani bo po IJuti bitki z Nemei okupirali utrjeno mesto Sveti Ivan na oe-verozapodni strani Zagreba in Horvati, mesto ob železnici Zagreb- Karlovec.' Operatorji dvigal dobili zvišanje Chicago, 13. marca —8«d«mato operatorjev dvigal, članov unije Ameriške delavske federacije, bo dpbilo zvišanje plač« za p«t odstotkov Spor j« bil m«d unijo in organizacijo delodajalcev. Vojni d«lavski odbor Je odobril zvišanje. ; razdejanja mesta " Papež je govoril o peti obletnici svojega kronanja. P R O S V E 1ylL • THE ENLIGHTENMENT glasilo iiv lastnima SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publUhed by Slovene Naiional Benefit Soctetr Naročnina sa Zdrui»ne driave (isven Chkaga) toKan^do^iree na lato. »3410 «a pol lata. »»•«•«■ m F*™ r^L r« mm u calo lato. SJ-7S aa pol toiai m mm "i- <« .H. Csnada N00 par r*» Chlcapo and CMk Couns* pm pw i foc2E.k-u.u^ trn****** člankov »a na vradajo. Rokopial liiararae TiabtBa iemao. - .. M dr^jmmi ttdTsTvmelo poUljatelju U t .l«ša)u. *e Je P^lo«! 1 Advartiilne ra!~ on agieomenl^nuacrlpt. ol and unaolieltad .rilcla. will not •uch at storiaa. pUy«, poems. e*.. w*H be zetoma« to-aenee« omy «Th«n accwnp«nlad by soli sddrasaed and stamped envelepe. Naslov na vse, kar ima stik s listom« PROSVETA 2117-59 So. Lawndale Aro.. Chicago 23, IUlnolf MEMBER Of THE FEDERATED PRESS tss Datum v oklepaju na primer (March 31, 1M4), poleg vriaga imena na^taslovu pomeni, da vam je s Um datumom potekla naročena. Ponovite jo pravočasno, da se vaaa lost ne ustavi.__. "Svoboda" govora v Garyju Prvih deset dodatkov ameriške ustave, ki so v veljivl že 153 let, poznamo pod imenom "The BiH of Rights," kar znači ljudske pravice. V prvem dodatku, poleg nekaterih drugih pravic*, je zajamčena svobods govora in zborovanja. Da se je ta svoboda že v mnogih slučajih kršila zlasti v pogledu naprednega delavskega gibanja, je dokaz, da oni, ki so jo kršili, se niso brigali za nobetie demokratične pravica, temveč so jih namenoma poteptali, ameriško demokracijo pa izrabili v svoje protidemokratične namene. Nasprotnikom napredka je vselej služila najmanjša pretveza, da so ob vsaki njim neljubi priliki svobodo govora zadavili in s tem zasigursli svoja pozicija. Kršenje svobode govora se dogaja največ Um, kjer ni ljudstvp dovolj čuječe, kjer ni sUlno na straži, da pravočasno prepreči vsak Uk atentat na ljudske prsvice. Pred nekaj dnevi sa Ja pripetil podoben slučaj v mestu Garyju v Indiani. Tam je namreč lokalni odsek Združenega odbora ame-liških Jugoslovanov sklical shod za 19. marca ln med drugimi je bil povabljen za govornika tudi plsaUlj Louis Adamič, predsednik tega odbora. Šolski odbor v (Jaryju ja dovolil, da se shod vrši v šolski dvorani. Cim pa so to izvedeli Umkajšnji srbski šovinisti, katerim načeluje Louis Krištoforič, so vložili protest in šolski odbor Je dvorano odpovedal z motivacija, da Je boljše, Če sa "na ta nsčin morebitni nemir preprečil V Garyju Je več tisoč Jugoslovanov poleg drugih Slovanov, kajti tam so velike jeklarne in plavži, v katerih si služijo kruh. Tamkajšnja srbska naselbina Je prilično močna ln nekaUrt Srbi uživajo vpliv pri lokalnih oblasteh. Omenjeni Krištoforič, predsednik Sibskega naroiinega savaza, ki ie pa svoje ime spremenil v Chrls-topher, je svoječasno bil mestni odbornik. Zadeva kršenja svobode govora v G«ryju Je povzročila, da so se zanjo zavzele razne clvlčne grupe ln Liga za civilne svobodščlne Je vlcjžila osUr protest proti šolskemu odloku. Dnevnik Post-Tribune v Garyju je 3. marca posvetil temu vprašanju uredniški članek, v katerem opozarja šolski odbor, da je z odpovedjo kršil zakon o svobodi govora. Odpoved bl bila upravičena la tedaj, pravi uvodnik. če bi odbor imel tehtne dokaze, da pride na shoda do nemirov, končno ps Ima mesto Gary dovolj sposobno policijo, da skrbi za red in mir. iz naselbin »v V to zadevo je posegU tudi lokalna policija in njen načelnik ______________ ______ „ . , Detroit, naj mu »poroči. ie je tamkajšnji shod, na katerem ja govoril Louis Adamič, potekel mirno ali Je njegov nastop povzročil nemir. Načelnik detroitske policije je odgovoril, da*)e Adamičev shod v Detroitu, katerega se je udeležilo 2.840 ljudi, potekel mirno in brez vsakega incidenta. Vsi ti dokazi, poleg druge evidence, jasno pričajo, da ne gre za kakšno "nemil no" zborovanje, temveč le zato, da se ugodi nekata-tim velesibskim zdražbarjem, kateri hočejo za vsako ceno očrniti Adamiča, Združeni odbor ameriških Jugoslovanov ln pa partizana ter njihovo osvobodilno gibanje v Jugoslsvlji. To so storili vodoma s svojo peticijo, ki so jo naslovili šolskemu odboru z zahtevo, da oitpove šolsko dvorano. Medtem pa so ostale slovanske grupe v Garyju, ki reprezentirajo 18 narodnostnih organizacij, katere tvorijo Odbor združenih ame-nikih Slovanov, naslovile protestno peticijo šolskemu odboru, v kateri ga urgtrajo, naj odpoved prekliče. Nadalje so te organlza-cije poslale slieno peticijo mestnemu županu J. E. Finertyju in ga opozorile, naj za morebitne nemire, kl bl nastali na Adamičevem ahoduvdrži odgovorne voditelje nasprotne grupe, to Je tisto vele-irbskb skupino, ki nastopu proti Adamiču. Glasilo velesrbske skupine, katera se poteguje za generala Mi-hajloviča in vse. kar on predsUvlja, je dnevnik Srbobran, uradno glasilo Srbakega narodnega aaveza. Ta list, ki zastopa ekstremno vtlasrbffko stališče, služi Fotičevi politiki, katere cilj Je, da po vejni »avlada na jugoslovanskem ozemlju Velika Srbija na račun letalih jugoslovanskih narodov, kateri bi poatali podložni sluge' m bakr.dinastije. To je njih namen, kajti na U način al bl tudi za-slguiali svoje pozicije v fašistični državi, v kateri bi bili oaUli na-i<>di popolnoma brezpravni. • To je ozadje gonje proti Adamiču in proti osvobodilnemu Jugoslovanski mu gibanju tukaj ln v starem kraju. Dnevnik Post-Tribune v Oaivju v svojem uvodniku naravnost dolti iolakt odbor, da ie z odpovedjo dvorane kršil temeljne pra-\ »cr civilnih svobodščin. Vprašanje svobode govora in zborovanja je vitalnega pomena *a alehernrgM državljana, kajti na tej pravici uloni bistvo politične demokracije , , Izitdno važnega pomena pri tet zadevi je dejstvo, da ao odločno protestirale proti odloku šolskega odbora v (Sarvlu vse tamkajšnje slovanske giunt, Protest so podpisali demokratično misleči Srbi, Hrvati, Slovenci, Mae. donel, Hulgart, Rusi, Cehi, Poljaki. Ukrajinci in KurpaUkt Ilust, Vse te grupe odločnp zahtevajo, da šel« uki odbor t:»kuj revidira svoje stališče ter prekltče svoj* nedemo-kiatično početje. «<«i ai S svojim feminističnim nastopom v (lsry)u Je arbska šovinistična grupa jasno pokazala. za kai m- hoi| in s kakšno strahovlado bl tada oudlala Jugoalovansk* ljudstva S tem. kar počenjajo jugo-slovanskl ki a I jeva al v demokrati« nt Ameriki, an pač dovolj jaano irptit a I i *voje te>n|e in naklon«- kalne imajo pripravljene /a nadaljevanje in poostrenie faši lične diktature ns jugoslovanskem ozemlju D* jim ta načit ne bo iisnel »e dotlej najprephčevulneje še dokazala osvobodilna fronta s svojimi junakom* partirani pod spletnim vodstvom maršala Tita. * Prispevki sa SANS Cleveland. — Odbor tukajšnje podružnice SANSa št. 48 se najlepše zahvali vsem posetni-kom, ki ste se odzvali našemu klicu in se v lepem številu udeležili narodnega jrftods, ki se je Vršil 5. marca v Slovenskem delavskem domu na VVaUrloo rd. Ko je predsednik podružnice Frank Barbič apeliral na vas za prispevke, je tudi omenil, da bodo imena vseh priapevaUljev prlbočena v našem časopisju. Poskušal sem kar najbolje, da sem sestavil to poročilo, to je glede nekaUrib imen, ki so bolj slabo zapisane vsled težke delavske roke. Vsote so seveda pravilne. Pregledala sU jih tudi dva različna odbora predno gredo v objavo. Torej tukaj so imena in vsoU prispevateljev. Med največjimi podporniki je naš zavedni rojak Peter Lustrik z Larchmont rd., čljega ime večkrat vidimo v javnosti z lepimi prispevki. Tako smo že videli, da je tukajšnji postojanski JPO-SS daroval $35 in lepe vsote je že daroval v okrožju St. Clairja. PNrav Uko smo opazili, da je prispeval za ruski vojni relif. Žal, da imamo malo takih rodoljubov v syoji sredi, da bi prispevali tako lepe vsote v dobrodelne namene. Torej lepa hvala, Peter,, za velikodušni dar $50. Po $10 so darovali: Frank in Anna Barbič, Mike Podboy, Frank ln Agnes Straus; po $5: Mirko Kuhel (Chicago), Frank Sušelj, Louis Kaferle, J. Slabe in žena, Eva Coff, družina J, Tomšič, družina J. Hrovat, Andy UnetiČ, Matt Petrovich in žena, Andrew Božič, Vic. Kline, Frank Slejko, član društva Lunde.r-Adamič (F. W.), John Tomšič, Frank Ludwig, Angela Siskovlč, A. Kapel in žena (Fairport Harbor), Louis Furlan, družina Lud-wig Ogrinc, družina Jos. Čer-golj, Ana in John Pollock, Frank Trebeč, John Strancar st., James Kožel, /Vugust Kabay, Vinko Coff, Frank Petrič, Feliks Strum belj, Jos. Miklaučlč, John Gor-janc, Frank Mihellč st. ($6); po $4: Frank Vrček (Maple Hhts); po $3: Jos. Shine, Vatro G rili in žena, Anton Grze (?), Tony Ma-lovec, Frank Požar, Anton Ml helčič, Martin Štrukelj, Frank ferko, Angela Kalin, Anton Zorko, Frank in Vera Slejko, Louis Levstik, J. F. Terbižsn: Po $2: Msrtin Šircelj, Joseph Rotar, Neimenovan, John Rptar, Frank Wess, Frank Pencar, Anton Bensa, Anton Jankovich, Frank Česen, Frank Gačnlk, Frank Delost, Frances Zupane, John Taučar, L. Lemut in žena, F. Zafred in žena, A. Brenčlč, Peter Conte, Neimenovan, Frank Drec^ch, Jennie Skerl, Amalia Terblžan, Mary Dum, Frank Ko-vačič, V. Salmič, Jakob Svigel, Pasnow, J. Skur, Agnes Luni-ber, Bonnie in Betsy Tolar, Frank Kovič, Mary Starina, Krist Lokar. Mike Ludvik, Frank Skerl (Garfleld HelghU), Mike Urek, Ana Prišel, Jos Franceskin, Lovrenc Baje (Fairport Harbor), Frank Ziberoa, Neimenovan, Louis Sile, John zina, družina J. Skočaj, Louis Petrovčič, M#rv Slejko, Joško Jerkič, družina John Markič, •Mati Klemen. Po doUrju: Rudolph Tomšič, Josephine Milavee, Kristine Skapin, Jos. Sircalj, L. Fratter, Neimenovan, Deiffy Tavem, Andrew Mlrtlč Charles Siesay, Novak, Slovanec, Ari ton Srebot, John Prusnik, Val. Malnar, Jos. Rupena, mrs. Mllavec, Frank Homar, Neimenovan, H. G., John Grilc, Andrew Božič (zidar), Anton Celhar, Navzoč, Jos. Ferjančič, John Prudič (Willou-ghby), Ivan Brezetlč, S. H. K., Jos. Gulja, Geo. Gluhak, Joe Gruden, Neimenovan, Neimenovan, JohnJCoH, Geo. Cekada, F. Celin, Frlnk Maurič, John Vi-čič, Alice Ozbich, Jos. Znidar-šič, Andy Benedict, L. Derdich Neimenovan, Paul Česnlk, Jos Princ, Jos. Pograjc, G. Vidri-sich, Frank Hren (?), H. A. Sluga, John Grabnar, Prijatelj, Neimenovan, Stella Ozbich, mrs Siskovic, Mar Ion Bašel, Lovrenc Schiberl, Louis Merhar (?), Neimenovan, Agnes Kobal, Frani« Klun, Jos. Kužnik, Louis Zni-daršič, Dolenjski partizan, F Menar, Neimenovan, Frank Božič, mrs. Iu Baje (Fairport Harbor), D. Maleckar; po 75c: Neimenovan; po 50c: F. Siskovlč Mary Lustlg, Neimenovan, Neimenovan; po 25c: Neimenovan; po 15c: Neimenovan. Skupaj nabrano na- shodu v dvorani $466.65. Ponovno najlepša hvala vsem, kl ste prispevali na olUr svoje rojstne domovl-rfe. Upam, da si boste ohranili tudi besede, ki so jih poudarjali na tem shodu razni govorniki. Veliko vas je bilo na shodu, ampak bilo bi jih lahko še več v primeri, kolikor nas je naseljenih v bližini Delavskega doma. Tudi želim omeniti, da med prispeva tel ji ne vidim nekaterih, ki so bili navzoči in ki drugače vedno radi cinično zabavljajo in veliko govore, dejansko so pa ničla. Medtem pa opazil med prispevaUljl rodoljube, ki so že večkrat dali v preteklosti. Tako vedno la del naroda nosi breme. Slehernega je dolžnost da prispeva po svojih močeh. Samo s filozofiranjem se narod ne bo rešil. Treba je akcije, treba je finančna pomoči. Nasod izumira v borbi za svojo svobodo v stari domovini. Partizani bijejo gigantski boj proti naj brutalnejšemu sovražniku. Bori jo se ob stradanju, zaviti v cape. ker imajo le tisto, katero vza mejo svojim sovražnikom. Čaat ln priznanje tistim, ki imaU sočutje do naroda v tej najkritičnejšl uri. Ta naš mali narod se ne bori le za svojo svobodo, marveč tudi za socialno prsvičnost. Bore se za svojo pravo demokracijo. Njih proglas nam to priča. Zato je pravilno in potrebno, da jim pomagamo, da ne bo samo del našega *ia roda nosil breme. Vsi smo poklicani, da doprinašamo, vsak po svoji moči. V teh razmerah bodimo strpnfr ln imejmo pred očmi la rešitev in zedinjenje Lokar st., George Nsgode, Jos. rojstne domovine. Fabjančič. Angel Plesničar, Fr. «wwin ov »n«uiu yw Perušek, Mike Baako, Fellx Ro-' zabiti tudi na našo novo domovi- Medtem seveda ne smemo po- Frank. Kor I ln sottoga. , Bili *Boler ldsufcaa; po $2 ( [ A nt on Stoj koviČ i žina in soproga, Bili TOolenc in I mati, fotef Celin in žena, KiUra ia žena; po $1 Jožef Markovič, Stana Stonar in Emilija Bene-dik; Frank Korent ln žena sta prispevala $2.40. Fraak Kbran. tajnlk SANS 26: Tih Joaeph D. Nunan. načelnik federalne davčne komlalle* no, v kateri živimo in čije smo državljani. Kupujmo vojne bonde in zdaj, ko je kampanja, prispevajmo Rdečemu križu, kl yršl samaritansko delo po vnem svetu. Pri tem so deloma deležni tudi naši izgnanci in vojni ujetniki, med katerimi je mogoča vaš sin ali pa lahko bo.- Tudi tega gorja bo enkrat konec. Zato kvišku srca in zrimo v bodočnost, ko bo prenehalo to krvolitje po svetu in ko bo zasijala zarja svobode vsemu človeštvu in tako tudi našemu me lemu križanemu narodu. J. P. Dum, tajnik. Prispevki se stari krai HermlnU, Pa.—Tukaj želim podati finančno poročilo • naše postojanke SANSa in JPO-SS. Ob koncu decembra 1943 je bilo preostanka v blagajni $7.95. Od takrat pa sem nabral kot sledil Luka Miklavčlč (Coraopolls) je prispeval $$, Luka Strvasnlk (?) (Johnstown) dolar, Angela Gally (Claridge) $2, mrs. Rasber ger (Slickville) $5, mrs. F. Ku rant (Slickville) $2, mrs. L. Novak (Slickville) dolar, John Zab-kar (South View) dolar, mrs. F| Lestar (VVashington) $2, mrs. M Sketel (Canonsburg) $2, Mary Abramovich (Adah) dolar, Alice Suštaršič (Canonsburg) $5, Ma-ry Gorishek (Frederlcktown) dolar, Matilda Zorich (Rices Land-ing) dolar, Frank Bertl (Hermi nie) dolar,, članarina naše podružnice 40 JPO-SS in 73 SANSa $4.50, Mary Humek (poslala iz Californije) &7c, mrs. J. Der-link (Turentun) $2, Jos. Mahko-vec in žena (Herminie N6. 2) $2 Math Ramshpk (Herminie) dolar, Frank Podlogar (Repiftlic dolar. Skupni prispevki $46.37, sku paj s prenosom $54.32. Od tega smo poslali JPO-SS in SAN6u $40, vsakemu polovico. V blagajni postojanke je še $14.32. Anton Zornik. Ujni^c. Prispevki sa Sans Salem, Ohle^-V tukajšnji na selbini se Slovenci precej zani majo za politično akcijo, ki jo vodi Slovenski ameriški narod ni svet. Ustanovili smo SAN Sovo postojanko Št. 26. Za mesec februsr smo nabrali ln na pristojno mesto poslali vsoto $22 40. Darovali so: $6 Frank Hrvatin ln družina; po $3 John Križaj in družina, Jakob Mihevc in družina ter Viktor Omejc in II. Kordan, jem osebnem in javnem znd*. Mo- nju obnaša najvzornejš* m enL ko asketičnost zahteva tudi oJ svoje armade. Najmanj eno četrtino njegova I armade tvorijo ženske o niih pravi Tito, "da so prav tako dobre gerilke kot so možje. So iu. naške, vzdržljive in sposobne Ampak iz njih je bolj težko na-praviti častnike-in jih naučiti kakor naj se varujejo. V.gerilski vojni je najvažnejše to, da se znaš skriti. Ženske pa najraje vzamejo najkrajšo pot med dvema točkama in zato so bolj po gosto zadete, ker se ne skrijejo za drevesa, grmove, skale in v grabne. Težko jih je uveriti, daje najboljši vojak—živ vojak." V Titovi armacU je razuzda-nost nepoznana. To je značilno iz več razlogov, glavno pa je to ker so Slovani telesno krepki' žilavi in veseli ljudje. Pijančevanje je strogo prepovedano. V začetku partizanskega gibanja je bilo pijančevanje podvrženo smrtni kazni. Zdaj ni več, toda fantje in dekleU se ne udadajo slivovki. Ta narodna kapljica zdaj tudi ni več tako dobra in tudi češplje je oplazila neka bo-Mi : Pred enim letom j« Tito mislil, in sicer ne brez vzrokov, dp sovjetska Rusija nosi 90 odstotkov bremena vojne. Danes več ne miali tako, kajti od Anglije in Amerika dobiva maUrialno pomoč. Prva angleška misija je prišla v Titov glavni sUn lanskega maja. Zdaj, odkar je bilo očilčeno Jadransko morje, dobir yajo partizani več ln več pomoči v obliki municije in medlkal-irth potrebščin. Btltska in ameriška bojna letela redno sodelujejo z njegovo armado, kadar jih Tito potrebuje. Pred letom dni je Tito nagla* sU vlogo komunizma pri rešitvi Jugoslavije Organiziral je vlado, ki bazira na sovjeUkem modelu in kateri je dal Ime Jugo-slovadsM intlfašistični svet za barodno (išvobbditev. Ta vlada je zgrajena od spodaj gor ln funkcionira takole Po vaseh izvolijo možje in že-, ne—Tito je uvedel splošno volilno pravico—odbornike v krajevne vlade. TI odbori—ali sovjeti. —Izvolijo zastopnike v okrajne vlade. Slednje zopet izvolijo delegate v državne svetove (vla de), ki izvolijo zšstopnike v narodni svet, kateri ima približne* Uko posUvodajno moč kot angleški parlament ali naš kongres, • Prezidij ali nekak senat, sedaj sestoječ iz 67 članov, toda bo po številu večji čim več pokrajin bo osvobojenlh^-ta prezidij izvoli narodni odbor, kakor tudi izvoli predsednika in pet pofapredsed nikov. Vsak izmed petih pod-" predsednikov zastopa svojo na rodnostno skupino, ki V glavnem tvorijo Jugoslavijo. Ta sliftčm ni le slučajno Uk kot je šbvftt* skupščine Jfri član dcintT ski v Rusiji. Dasi je ' Tito Tito je poročen z drugo ženo, o kateri gre glas, da je veliko mlajša od njega in zelo lepa Slo-venka. Ona se drži v ozadju, ne živi z njim v glavnem stanu in Je voditeljica Ženskega antifaši-stičnega sveU. Ona je napravila izpit4 na zagrebški univerzi in ima važno mesto v šolskem pro-grama. Tito ima sina iz prvega zakona in je vojak v ruski armadi. Eden izmed najsrečnejših Titovih trenutkov v življenju je bil, ko je bil obveščen, da je bil njegov sin odlikovan kot Ljudski junak,—najvišje odlikovanje, ki ga USSR podeli svojim vojakom. Titova desna roka je Ivan Ribar, predsednik prezidija, star 62 let. Prej je bil bogat hrvaški odvetnik, toda njegova velika vila v Bčlgradu je bila porušena, ko so Nemci bombardirali mesto. Leta 1918 je Ivan Ribar predsednik prve jugoslovan- Skuptna makih deklet Iti še pred letom poudarjal vlogo komunizma pri osvoboditvi Jugoslavije, zdaj po^ je nekolike drugačno pašam od sovjetizma. Zadnje čase so nje-i govi propagandisti pričeli poun darja (l)* pravico do posedovat nja lastnine, (2) svobodo privat« nega industrijskega in trgovske« ga podjetništva, (3) reprezentfcf tlvno federativno vlado z najpOr polnejšim izvajanjem štirih svo^ bod kot glavni namen Titoveg^ režima. Iz vseh razpoložljivih dokazov je soditi, da Tito name* rava izvesti nekako prisilno p&? roko med komunizmom in kapitalizmom. NjegcrVl pristaši pravijo, da se ukvarja tudi z mislijo o slovanski federaciji. Ta nje* gov namen je popolnoma v skladu s politiko sovjetske Rusije. Ljudstva, na katera Tito apeliraj so v pretežni večini slovanska^ v Moskvi je pa sUlno na delu Panalovanski kongres. Obenem, ko Tito vodi osvobodilno borbo, pobija tudi nepis« menost. Uvedel je državne šolo za odrasle ln udeleževati se jll| morajo vsi možje in žene, kadar sa ne bojujejo. Ustanovil je tu« di državno gledališče, čljega igralci gi^lp iz kraja v kraj p^ osvobojenem ozemlju in prireja« jo varietne programe s politično usmerjenostjo. Pripravljajo sa tudi, da bodo podajali Shakes« pearjeve igra, toda ne zato, ker Je Tito Shakespearjev učenec. Tito govori angleščino bolj slabo, čiU jo pa gladko. V zadnji ofenzivi je on izgubil vsi Shakespearjeva dela in osUla mu je le Tolstojeva knjiga "Voj* na in mir" in nekaj v srbščine prevedenih del Marka Twaiiu ln Dickensa. Govori gUdka nemško, rusko in bolgarsko in poleg angleščina čiU tudi francoščino. Rad posluša rusko god* bo ln pri radiju presedi ure, po* slušajoč vesli In glasbe is Moskve in Londona. Tito ima na svoji strani popolno podporo cerkve? Sleherna brigada ima vojaške kaplane— muslimanske. ž*0vske. grškoka-toHške ali katoliška. Cele najbolj ortodoksnl duhovniki, ki M biH mogoče pripravljeni intrl-glreti proti temu. kar oni smatrajo kot boljftavtzacijo JugoaU-vij* imajo veliko spoštovanje de TiU in «a smatra)« kot nekakšnega svetnika. In sicer gs čislajo toliko zato, ker sa v svo- kratske stranke, leU 1924 pa je pripomogel do Vazpusta komunistične stranke. Pozneje je bil predsednik tifVatske kmetske stranke. * * V Titovem režimu Ribar zavzema plično mesto kot Kalinin v Rusiji. On je bil eden izmed par oseb, ki so se meseca maja leta 1941—par dni potem, ko so Nemci okupirali Jugoslavijo-sesUle s Titom v nekem stanovanju v Belgradu in planirale odpor. Ko je U mala skupinic« delala načrt, kako rešiti deželo, so naciji patrolirali po cestah z ročnimi strojnicami. Istočasno se je pričelo dvoje odpornih gibanj, eno pod vodstvom Tita in Ribarja, drugo pod vodstvom Mihajloviča. Ns škodo ti gibanji nisU bili koordinirani, dasi je šel Tito mad majem in oktobrom leU 1941 dvakrat ali trikrat v Mihajlovičev glavni stan v prizadevanju, da se spojita obe gerilski armadi. Na podlagi izjav partizanskih delegatov, ki so dospeli v Kairo, je šal Tito vsakikrat v Mihajlovičev glavni sUn neoborožen v spremstvu dveh mož. Na enem teh posvetovanj je Mihajlovič baje prisUl na lodelvanje, Tito pa mu je v zameno bbljubi^pet tisoč partizanskih pulk. Kot pripovedujejo, Mihajlovič ni vedel, s kom Ima opravka. Mislil ja, da je Tito ruski general, pozneje pa le baje rekel: MAleo bi bil videl, kdo je, bi Ji bil dal na mestu ustreliti." To so seveda govorice. Daai si Je Tito gotovo pn torek >14 MAltCX PltOSVETA Slovenci v francoskih vojnah ■po letu 1805 in zlasti po av JEkih vojaških reformah m ^ avah je Napoleon vedno Kmel da odtrga Avstriji jplagoma vse 2r io popolnoma oeami. Poare-m je pridobiti zase Ru-J in Prusijo; ostali so ob Av-ledino le Angleži, ki so pa ™ pomagati le z denarjem. strijt E^Trazen tega biia večina nemških knezov z Napoleonom, l u upal, da bo Avstrijo, ki se L zanašaja na njegoVo vojno s Spanci in predvsem še na svoje Sambovske bataljone, končno popolnoma stri. Da bo prišlo do iopetne vojne, o tem so bili vsi Jrepričani in so se za to delale povsod velike priprave. : Že v februarju 1809 so bilhod-aošaji med Avstrijo in Francijo tako napeti, da je Napoleon odpoklical svojega poslanika z Du- ™ „ i;____ o« KilA rili od strmih sten Nanosa pa do višin vzhodno od Senožeč. Ze 1805 so pričeli z utrjevanjem, a niso dokončali dela; sedaj je pa V naglici gradilo utrdbe do 3000 ljudi. General Zach je dospel 16. maja v Razdrto, pregledal postojanke in ukazal majorju Caz-zanu, da jo brani. Sam pa je preko Postojne hitel za glavno armado bana Gyulaia, ki se je Umikala proti Hrvatski. Okopi pri Razdrtem so bili prepuščeni USodi. Že drugI dan, 17. maja, je prišlo do vročih bojev, Francozom se je posrečilo prodreti čez Nanos ter priti za hrbet Avstrijcem, ki so se morali umakniti, in posadka utrdbice je bila popolnoma < obkoljena. Vse pozive, naj se vda, je poveljnik zavrnil. Kljub hudim navalom nasprotnika so se branilci držali v Sredi marca so bite voj- svojih postojankah, vedno upa- ne priprave končane, vsa av- itrijska armada—ki je takrat ktela 280,000 mož redne vojske in 224,000 deželnih brambovcev ^oborožena in bojni načrt izdelan. In 9. aprila je 120,000 Av* jtrijcev pod vodstvom nadvojvode Karla prekoračilo bavar-iko mejo, da napadejo franco-iko-nemške čete. Toda zamudili so s svojo počasnostjo pripraven trenotek, ko ie je Bonaparte še mudil v Parizu in so njegovi generali za-gresili že več taktičnih napak. Po naporni ježi iz Pariza se je Napoleon naenkrat pojavil ob Donavi, bliskoma pregledal polo-iaj in takoj spoznaj odkod mu prozi prava nevarnost. Z' vsemi plami se je vrgel na Karlove če-le, dobro vedoč, da bodo vojna podjetja v Italiji brez pomena, iakor hitro se mu posreči pre- joč, da jim pošlje ban pomoč lz Ljubljane. Toda to upanje jih je varalo; pohajati pa so jim začela živila in zmanjkalo jim je vode; 20. maja so si razdelili zadnji košček kruha. Ker je bil ob takih razmerah nemogoč nadaljnji odpor, zato se je major Caz-zan začel pogajati ' s poveljujočim francoskim generalom Mac-donaldom o predaji. Oficirji so 9meli svobodno oditi proti častni besedi, da se v tej vojni ne bodo več bojevali, vojaki, ki so pet dni utrujeni in brez hrane zadrževali celo francosko vojsko, se bili odpravljeni kot ujetniki v Palmanovo v Furlaniji. Francoze je stal ta boj čez 400 mož, Avstrijci pa so imeli le 1 mrtvega in 40 ranjencev. Istočasno kot pri Razdrtem se je vršil boj tudi pri Podkraju (17. maja), kjer so se Avstrijci nagati glavnega nasprotnika, postavili po robu Francozom, da Ko je videl, kako malo so napre- iovali Avstrijci ob njegovi od-»tnosti od začetka vojne, je velelo vzkliknil: "Cez en mesec imo na Dunaju!" Pa niti toliko lasa ni potreboval za to pot. Nacfvojvoda Karel, ki je bil ves ibegan, odkar je zvedel, da podeljuje Francozom Napoleon lam, se je namreč umkknil nazaj ia Češko in se odtod pomiki proti Dunaju, kateremu se na tužnem bregu Donave bližal Napoleon, in se že 12. maj* nastani v cesarjevem gradti. V okoliši dunajski se je morala biti od-očilna bKka obeh nasprotnikov. Glavna avstrijska armada, od tatere je bil odvisen ves nadaljnji potek vojne, je bila sedaj ve-tana samo na obrambo. Ves boj-ii načrt je bil prekrižan, arma-ie zaradi umikov oslabljene ln ipanje na splošni ljudski upor * je izjalovilo. Na italijanskem tojišču izvojevani uspehi so se »»orali žrtvovati, ker je bilo se-laj treba zbrati vse sile tam, kjer je grozila največja nevar-lost. Dne io. aprila 1809 so av-ftrijske čete, razpostavljene ob )ravi m Savi, začele prodirati kz Pontabelj, Predil, Čedad in jjoricn v Furlanijo, ki jefcila del Napoleonovega italijanska kraljestva. Tu je v bitkah K1 Saeilu, Pordenonu in Fon-^ni Frcddi nadvojvoda Janez I svojimi notranjskimi četami ln jrambovei premagal Francoze, toda ves ta zmagoslavni pohod k bil Im vsake koriste, ker se motal Janez v začetku maja t vso svojo vojsko naglo umikati j1 talij« radi neugodnega pologa severnem bojišču. Med *rr" boji m manjšimi praskami Armada čez Koroško, Go-riskf» Hi Kranjsko proti Dravi in Foti Hrvatski 'in ikanju so se posebno j7,u/-,i' -^mčarake posadke v trdnjavah pri Nabor-1'redelu oziroma pri i sto mož brojoče po-"T ^ zadrževal* cele fran ">ade in so branile do ^ ba odkazana jim me-I") so se avstrijske če-knile proti vzhodu 1 »m četam ob Soči jc p neral Zeeh, ki pa 1 ^boj le pet bataljo-^h. kranjskih in gori-1 bo\cev in majhen od-j'"'Ra vojaštva s sed-S temi silami ni i »niti Francozom pre-Ko so Franeori " ko pri Zagradu, se bitro umikati iz F Kklenll braniti se bi varovali redni umik in prevoz na stari ljubljanski cesti. Toda izmučene čet® so kmalu podlegle francoski premoči. Dne 19, maja, dan po zasedbi Trsta, so JTrancozi vkorakali na Vrhniko,, ki so jo'Avstrijci Izpraznili brez boja. Ako so se posadke in povelj niki v bojih pri Naborjetu, Bov* cu, na Predelu, pri Razdrtem in Podkraju, ki so se vršili vsi v teku enega tedna, obnašali po vojaško in hrabro, je bila obramba Ljubljane mnogo manj slav* na. Ljubljana se je vdala tako-rekoČ brez vsakega boja, dasi je bilo4 mnogo zasilnih utrdb po Golovcu, Ljubljanskem gradu ln drugih višinah, na katerih bi manjša posadka mogla dalje časa zadrževati Francoze. Ban Gyulai je' izročil poveljstvo mesta 76 letnemu starčku, rojenemu Belgijcu, z imenom pl. Moi-telle (izgovori Muatel). Ta je sicer zelo sovražil Francoze kot revolucionarje, a ko so ti prišli v bližino LJubljane, se je brž vdal in to proti volji podrejenih mu častnikov, ki so ga hoteli zapreti, ko se je pogajal o predaji. A bilo je že prepozno, francoski vojaki so se vtihoUpill v mesto in s klicem, da je kapitulacija že sklenjena, se pomešali med avstrijske vojake ter jih tako napravili neškodljive. S padcem Ljubljane so bile vojne operacije na slovenskem ozemlju končane; francoske armade so imele prosto pot na sever, kamor se jim je mudilo na pomoč svojemu vrhovnemu gospodarju Napoleonu. Na slovenskem ozemlju so se držali Avstrijci le še na Dolenjskem, ker so imeli trdno zaledje v Hrvst-ski. Tam se Je bsnu Gyulsiu posrečilo spraviti skupaj okrog 11,000 mož črne vojske in okrog 15,000 mož redne vojske. Pred svojim odhodom na Hrvatako Je naročil ban francoskemu emigrantu majorju Du Montetu. ki je bil v . avstrijski službi, naj Francozov ne pusti pri miru in naj jih drž* v vedftem strshu. Ko je moral MacDonald zars-di neugodnih poročil izpred Dunaja naprej čez Maribor na Go-ronjc Sta tenko, tedaj je imel Gyulal orilikb, da osvobodi Ljubljano, kjer so imeli franco-zi le majhna, posadko. Udaril bi MacDonaldu za hrbet, ali pa bi šel vsaj nasproti maršali/ Marmontu, ki je prišel 28 maja na Reko. orodiretoč If Dalmacije. Toda ban je čakal ln čakal ter s tem zamudil pravi čas. I „ Marmont ie brez posebnih za-lh "kopu, ^ JUr.| prek pr*H % junija v LJublJsno, m? Avstrijci u tabo-1 odkoder se je po nekaj dneh na- potil' proti Štajerski in dalje proti Dunaju. Du Montet je iz Novega mesta pazil, kaj se godi v Ljubljani. Kakor jastreb na svoj plen, tako je gledal, kdaj bi mogel planiti na svoie osovražene revolucionarni* francoske rojake. Znano mu j? bilo, da je v Ljubljani le malo francoskih vojakov in da so razdeljeni po mestu ter da ne prebivajo na gradu. Zato je sklenil mesto nenadoma napasti, po hišah nastanjene vojake ujeti ali pa od trdnjave odrezati^ potem se hitro polastiti gradu. Opolnoči 27. junija so tiho vdrli Avstrijci v mesto, brez da bi sprožili strela ter so zajeli tam nastanjeno francosko ka Valerijo. Napad na grad pa se jim ni posrečil, ker francoski poveljujoči general Quetard, ki je stanordl v mestu, je v prvem hrupu zbežal po lestvi na grad ter s streli alarmiral posadko, ki je potem s topovskim ognjem odbila napad Avstrijcev. Na gradu so imeli Francozi 60 topov in so drugi dan grozili bombardirati mesto, ako se Avstrijci ne umaknejo. Prestrašeni meščani so sami naprosili Du Moneta, naj zapusti mesto, in ker se je medtem bližala Francozom pomoč iz Gorenjske, je drugi dan Du Montet zapustil mesto ter odpeljal 23 častnikov in 150 mož kot ujetnike ter uplenil več konj in drugo. Francozi so potem bolj strašili dohode v mesto, v katerem so povečali posadko—ter pridržali več uglednih meščanov za talce itd. Medtem, ko se je to dogajalo v naših krajih, sta Napoleon in nadvojvoda Karel bila v bližini Dunaja odločilne bitke. Nadvojvoda Janez še ni dospel s svojo južno armado tja, in je bil stalno na pohodu skoz Ogrsko nad-legovan po Francozih. Ko je Napoleon poskušal prekoračiti Donavo, ga je Karel prvič občutno porazil pri Aspernu, kjer si je stalo nasproti 105,000 Avstrijcev in 110,000 Francozov. Marmont zatrjuje, da bi mogli takrat Avstrijci francosko armado popolnoma uničiti; toda Karlu se je zdelo to tako izredno, da niti sam ni prav verjel v svojo zmago nad Napoleonom. S čakanjem in obotavljanjem, ker je pričakoval dohoda južne armade, je zamudil pravi čas. Francozi so se medtem zopet opomogli in šest tednov potem (6. julija) so znova napadli s 180,000 možmi in 600 topovi pri Wagramu, kjer so bili uničeni avstrijski upi in je bila spet obnovljena Napoleonova slava. Par dni kasneje Je Karel ponudil premirje Francozom, ki je bilo podpisano v Znojmu. Toda vsled visokih Napoleonovih zahtev je prišlo do miru šele tri mesece pozneje. Dne 14. oktobra 1800_je bil podpisan mir v Schorfibrtmu. S tem mirom je morata odstopiti Avstrija tudi naše slovenske dežele brez Sts-jerske in Koroške severno od Drave. Naše dežele z Južno Koroško in z vzhodnim delom Ti rolske, so združili Francozi s hrvatskimi pokrajinami jugoza-padno od Save ter z Dalmacijo v Ilirsko kraljestvo sli Ilirske pro-vincije z glavnim mestom LJub- ljano. Bila je s tem ustanovljena prva večja jugoslovanska politična enota v novejši zgodovini. Dasi so v takratnih vojnah mnogo bolj varčevali s človeškimi življenji ter nlao tako lahkomiselno rušili vse vprek, kakor delajo to v sedanji vojni, je vendar prizadjala tretja francoska okupacija strahovito gorje po naših krajih. 2e Avstrija je dodobra izmozgala naše pokrajine in odpeljala, kar je imelo kaj vrednosti. A ko so prišle številne francoske armade v naše kraje, so z rekvizit?! jam i in drugimi dajatvami popolnoma ople-nile že izropano ljudstvo. Zato ni čudno, če je bilo kljub strogemu redu mnogo uporov po deželi ln tudi mnogo rokovnjaških tolp, kar ie le še večalo gorje. Povrh \4ega je bilo po deželi mnogo avstrijskih agentov, ki so hujskali ljudstvo k nepokorščini ih uporu. Vendar se Je ljudstvo pomirilo, ko so na posredovanji ljubljanskega škofa Kavčiča in drugih veljskov, Francozi obljubili pomiloščenje vsem, ki se mirno vrnejo na svoje domove. Po sklenjenem miru so bile tudi znatno zmanjšane stralovite dajatve in rekvizicije, ter je s tem začela nova doba za paše dežele, ki je trajala 4 leta. Od kdaj poznamo rokavice? e "V Rokavice so ljudje uporabljali že v davnem starem veku. Stari Perzijci so si s kožuhovinastimi rokavicami varovali roke mraza. Grki so imeli rokavice iz grobega usnja zlasti pri vrtnih delih, da si niso poškodovali rok. V ostalem so imeli Grki in Rimljani pri mizi tenke oprstnike, da si pri jedi niso opekli rok, ki so tedaj nadqme*tovale vilice. V osmem in devetem stoletju so uporabljali zlasti napotnice* Rokavice kraljev in plemenl-taŠev so bile bogata okrašene t vezenjem in vložki. Rokavice so bile za viteze znak podelitve fevda, pri škofih pu neobhodno potreben sostavnl del ornaia pri umestitvi. Rokavice iz purpur-ne svile, obložene z zlatom in biseri so spadale h kronanskemu ornatu kraljev ln cesarjev. S podelitvijo rokavice ko vladarji podeljevali pravico za ustanovitev novega mesta, dalje pravico za kovanje denarja in tržne pravice. Ženske so si rokavice pozneje omislile nego moški. Šele od 13. stoletja dalje so nosile platnene rokavice, ki so segale do komolca, kot okras. V 16. in 17. stol. so nosili ljudj« zelo razkošne rokavice. Ko je 1615. Ru-bens napravil pogodbo za svoje "Snemanje s križa", si Je za ženo izgovoril par rokavic v vredndsti nad 8 goldinarjev. L. 1629 je kardinal Richelieu daroval kraljici Mariji Medicejski pol tuca-ts rokavic, da bi jo pridobil za neki svoj načrt. Odmerki in njihov drobiž (Office of War Information, ' Washlngton. —- Urad za nadziranje cen je oznanil, da od 27. (pbruarja do 20. marca, torej od trenotka, ko stopi v veljavo novi način racioniranja z drobižem (tokens) pa do takrat, ko pridejo ob veljavo zadnje zelene znamke, ki veljalo po 1 odmerek, bo zamenjevanje v veljavi istočasno z obojim — z zelenimi znamkami ln drobižem ea odmerke. Docdaj smo se posluževali rjavih znamk za menjavanje (meso in maščobe), d očim navodila za racloniranje niso dovoljevala, da se poslužujemo tudi zelenih znamk, ki veljajo po en odmerek, Umestno pa je postalo zdaj, da se jih uvede, ker je v teku teh treh tednov prehodne dobe prav lahko mogoče, ds ponekod drobiž za odmerke ne bo pravilno razdeljen, tako da bo morda v nekaterih krajih potrebno menjavati s pomočjo zelenih in tudi rjavih znamk, ki veljajo po en odmerek. V tej tritedenski prehodni dobi bodo v veljavi dve vrsti odmerkov za hrano v konzervah in za meso ter maščobe, dokler ne bo stari sistem racioniranja prešel r\a novi in bolj enostavni način menjavanja z drobižem odmerkov (tokeni). Modre znamke, ki veljajo po 10 odmerkov, A8, B8, C8, D8 in E8 v knjižici št. 4, veljajo za konzervirani živež od 27. februarja do 20. maja. Zelene znamke K, L in M v isti knjižici veljajo od 27. februar J o pa do 20. marca. Kot drobiž pa boste uporabljali modre tokene ali pa zelene znamke, ki veljajo eft odmerek. Rdeče znamke, ki so v knjižici št. 4 označene z A8, B8 in C8, so veljavne za meso od 27. februarja do 20. maja. Rdeec znamke D8, E8 in F8 bodo v veljavi od 12. marca do 20. maja. Rjava znamke Y in Z is knjižice št. 3 bodo veljavne do 20. marca. Rdeči tokeni aH pa rjave znam-ko bodo služile kot drobiž. Zelene znamke K, L in M, rjave znamlee Y ln Z ostanejo v veljavi s svojo staro vrednostjo od 8, 5, 2 in 1 odmerek. Tokene je dovoljeno dajati v izmeno in zelene, rdeče in rjave znamke le o priliki nakupov. Več od 9 tokenov ni dovoljeno oddati v zameno pri eni sami transakciji. Ker pridejo zelene in rjave znamke ob veljata na dan 20. marca, bo enostavnejši način racioniranja postal popolnoma efektiven z dnem 21, marca. Druga posebna navodila se tičejo podrobnost glede uporabe tokenov, znsmk in drugih nakaznic za odmerke v okviru tega bolj enostsvnega programa racioniranja, ki je stopil v veljavo s 27. febrosrjem. Edins /ares velika sprememba je ta, da Je dovoljeno uporabljati zelene znsmke mesto dro-bižs odmerkov. Vse ostalo se Je spremenilo le v toliko, kolikor potrebno, da se spravi racloniranje v sklad t uvedbo tokenov. Slovenski ameriški narodni svet Račun sa mesec iebruar 1944 Bilanca 31. Jan. (na banki $18,411.03, ročna blag. $9.62) .. $18,420.65 DOHODKI:- » Podruž. št. 1, Detroit, Mich......................................$ 150.00 " % Chicago, 111.........................................100.00 " 6, Ely, Minn.................................................................32.80 " 8, West Nevvton, Pa..............................................................13.50 M 9, WiUock, Pa..................................................................................9.85 41 11, Ambridge, Pa...................................................20.00 - M ' M II, W. Aliquippa, Pa. ......................................................21.95 M 15, Springfield, 111.'................................................................7.86 " 22, Midway, Pa..............................................................................10.00 * U, St. Louis, Mo.........................................................................24.25 M 24, Virdetvlll. ...................................1..........3.41 " 2«, Salem, Ohio .................................................36.60 " 32, Cleveland, Ohio......................................6,00 " " 33, Bridgeport, Ohio ............................................................27.50 " 38, Acmetonia, Pa..................................................50.00 * 39, Cleveland, Ohio ...............................................................500.00 " " 40, Kemmerer, Wye*ed. Toda, prinesejo utehe In isdosti družinam in prijateljem, s katerimi je vojna > pretrgala vsako vez. Oprav so dovoljene samo («ebne vesti, se is poročil vseeno da videti, kakšne so svetske prilika ter spremambe, ki jih je j>rij»o*la vojna. Za nekatere so vesti iz inozemstva polne žalosti, ker so dragi Internirani ali mrtvi in donoivi porušen^ Mnogo ljudi sploh ni mogoča najti. Za druge so ta poročila malo bolj i a/veaeijlva. ker omenjajo rojstne dni in druge čeatMke ter tudi vesti o rojstvih in porokah, Občutki ljubezni in rsdostl ao izvoženi celo v slabih poročilih, ta« ko kot na primar: "Naša misli sa vedno i vami* Na skrbite. Mi ne dobro držimo Upamo na svi- je piestrašila. ko j«' krpi ogovorila stiašno besedo: ' Morivec!" Tisto jutro je Martin planil iz dremavice, v kateri« »e je zazibal po prečutl noči čudne, pekoče oči so ga zbudile. Ko ae je ptedranul, ae je zaman oziral /a njimi "Tako me ne bo imel rad nikoli in nikjer na svetu nihče, kot me je imela Lira." je dejal žalostno Popoldne je prišel (irfinu k Smrekarjevim Z Lizo sta oata-la sama, Pogledala ga )e ln mu rekla "Vzamem to. Kada pa aem mela samo onega, ti vei, koga." Na svatbi se je smejala ln plesala. Ena izmed tet pe ae Je začudila. "Kaj hi čudno,, tako mlado dekle, pa iako hripav glas?" Drugo nedeljo, zadnjo v pred-pustu, je peljal Martinov brat Grajžarjevo pred pltar. Ko so sedeli za mizo, je imela mati objokane oči. Dvakrat je hotel vstati oče, da bi napil mla dim, a vselej je sedel nazaj. O Trati bi bil rad govoril, pa nI mogel. Katarina je vedela, da hodi Martin po prepovedanih potih. Z ljubečim srcem je slutila v njem nerazumljivo strast, da Je bil tikoraj vselej v smrtni pevar-noetl, kadar je šel. fte več so jI razodevale redke besede, s katerimi ji je pripovedoval o ftlvtje-nju v skalah Dokler bo Martin dihal, mora biti prvi. kateremu je vsaka nevarnost igrača Zato ne more živeti H^z nje. Snlnee )« ie^stalo visoko ln sijalo dolgo V akalah w je /ganilo Zamokln bobnenje t? prihajalo p«, dolini Vode ao naraščale Katarina |e ptialulknvalg s utripajočim *tkopana!" Dva dni je hodila na skalo, odkoder se je videlo visoko gori v strmino, po kateri se je navadno spuščal h koči. - Oči ga niso odkrile. Sele tretji večer so jo objele raskave dlani. Trenutno je obstal pred njo. - "Kako si prilel?" se je začudila, "ves čas sem gledala." "Kaj ne, velike so skrivnosti skal," se je smejal. V koči je izrekla davno željo: "Martin, vzemi me enkrat s seboj." Dolgo se ,je upiral, nato ji je obljubil. Zaspano si je mela oči, ko jo je zbudil: "Pojdi, Katarina!" • . • / "In puika?" "Danes ne bom streljal, pokažem ti gore." Oprezno je prisluškoval pred kočo. Nato sta zavila vkreber. Tik za njiip je hodila. Nad njima se je odprlo nebo, jutranje zvezde so s|jale. "Sneg se udira," je dejal, "počasi bova hodila." Povsod je je-čalo. Zdaj in zdaj se je oglasil kamen, ki se je sprožil ter potegnil s seboj snežno plast. Položil prst na usta. Napeto ga je gledala. "Pod stene prihajava." Dal jI je roko ln je čutil, da je vsa vlažna. Pod navpično ateno sta stopala po golem pesku. Slabo se je razl6čila kri na tleh. Pogledal je in dejal: "Bodlajev je streljal." Pazila je na vsak korak ,da bi ga ubogala. Nenadoma je obstal. "Tod v skoku. Nič ne pomaga!") Počakal, je, da se je odpočila. 1 Gledal je v skale nad seboj, da se je sklanjal z životom proti njim. "Miruje." Večnost se ji je zdele tista pot skozi odprti žleb. Martin je pridrževal sapo. "Zdaj sva varna!" je dejal zo-jpet glasno. "Tukaj me je zid-f njič zajel plaz. Za stopinjo Jjd šlo." V Kalcah ni bilo viaokega sne- čivala. Katarina je odjpirala oči. Kr-vavordeči ognji so goreli na vzhodu. "Martin!" je vzkliknila. On je ležal poleg nje ln se smehljal. "Poglej mojega starega prijatelja." - Lahna rdečica je drhtela na belem deblu. "Ali je to živo drevo?" je vpraieVala začudeno. "Zame živo!" Ko je pričelo vzhajati solnce, je zamižala. Skozi zaprte trepalnice je čutila svetlobo, v katero je gledal Martin. "Jezus, razlilo se bo!" je vzkliknila. "Poglej je že nad grebenom. Zdaj pa hitro!" Spuščal jo je leže ne trebuhu po skali nizdolu. Držal jo je z obema rokama. ) "Stojiš?" "Stojim, pa se bojim!" "Nič se ne boj, v skalo glej!" In že je bil pri njej. Nad globo-čino jo je vodil po stezi, zdelo se ji je, da stopata po zraku. Na desni je bila v. skali prostorna udolbina, odprta v prepad in na zgoraj, Tam notri se je zleknil Martin. "Zdaj sva varna! Sod • brez dna." Pogled je objemal velikane po vrsti. Zdelo se ji je, kakor bi vsi gledali v to udolbino. "Tod sem že plezal. Vidiš, tu luknja je odprta. Skozi je treba, pa stojiš na vrhu. Kdor je ne najde, ae ne vzdigne čez rob." Katarina je strmele. . Pqglej na ono snežišče!" Fllasaka Ifralka Carole Landla » BOOKS BY LOUIS ADAMIČ From Many Lande....... 3,50 ^ Grandeone............. 2.50 Laughing in the Jungle... 3.00 . My America............ 3J$ Native'e Return......... 275? lTwo»Way Paeeage....... fjfi Whaf9 Your Name?.....2JBO Order from • Proletarec [ M' 4 1301 South Lawi»dale Avenue Chicago 23, III. "Majhna dreveufcjjiekor pike." "Ne," se je zasmejal, "tam ao gamzi. V plazu stojijo, pa ne vedo." Takrat f>a ae je pričelo, kakor je vedel Martin. Plazov^ so se trgali. Izprva je trepetala. Za skalo, tam, kjer sta prej hodila, ao je potresla zemlja. Visoko v zraku so zamolklo žvižgale skale. "Skale se lomijo, pod nama se bo utrgslo." Martin je z veseljem poslušal gluieče besnenje. Zdelo se je, da se bodo. zrušili velikani. Na Skuti se je utrgalo. Padalo je in se drevilo v globino. Nihče se ni mogel ustavljati. Drevesa, skale so jemale v smrtnem obupu, de je rjovelo do neba. . > Zemlja se ni unjjrila. Katarina je ležale omamljena poleg Martina. Ko ji je ponudil sira in kruha, ni mogla jesti. "Kmalu se utrga tu spodaj pod nama, teden dni ga že gledam, kako se pripravlja." Ona se je krčevito prižela na skalo. Plašno je gledala krog sebe. % "Zdaj gre!*' je vzkliknil Martin in skočil pokonci. Zemdlkier golčanje je prihajalo. Met* je vzkipelo in rastlo. V skalah je bobMelo. Zagledala je sproščeno skalc^ pojočo v zraki. Kakor bi ne vedela, kpm, tako se je pognala in za vriskala. » .. Vse je poskrtto trepetalo pred smrtjo. Martin pa je veselo ze» "Po gotah grmi in se bliska.." Katarina se je z belimi prsti oklepala skale in strmela vanj. "Kaj se ti ne bojiš smrti?" "Smrti? Ne! Saj ni to smrt, to je teko! Gore se pripravljajo za spomlad." Dan se je že nagibal.; V zarjo so segale bele glave velikanov in se zavile v škrlatne plašče. "Poglej!" je dejal Martin, ko je pričele mirno dihati, ko se je zemlje umirila. "Oče Grintovec in mati Kočna sta pripelji Vtte- zat TOREK. 14 ttao^ re na svatbo. Le poglej jaJ sramežljivo povešajo oči. L pša med vsemi je Skuta i J vemu srcu najbližja." ■ Zaukal je, in odmev se i. deseteril. Je "Aha, od Konja prihaja vratu mu aedi ženin. rL dnem jo gleda, to lepo Skuto, ne more do nje. Kakšen skok bil, ce bt se utrgal in Se ■■ tja gori." Strme ga je poslušala "Veš, Um zadaj ima n" ko sko hčer, Mrzla gora ji pravmJ Če bi ti vedela, s kakšno za, jo gleda nanje. Jaz bi se i-pri njej." e Z nočjo ao prihajale zvt* Ugasnile so zarje, v tišino se grnile device. Martin je vstal. "Pojdi, Kat rina, žalostne so, nikoli se poroče. Zato so tako lepe." Katarina je hodila molče se ga boječe oklepala. Spušč sta se nizdolu po skalah in I sta obstala 8podaj, jo je vpraša, "Zakaj si pa ti tako žalostiui Imela je solze v očeh "M "Le povej, Kstarina!" | "Martin, ti me nimaš večraj - Začudil se je: *Zakaj prav tako?" * "Če bi me imel,rad, Martd bi me bil ljubil tam gori!'J (Dalje prihodnjič.) FARMA NA PJEkODAJ Rodovitna 181 akrc* farma, glav živine, 2 konja, Veliko opran tudi nekaj gumijeve, ter hladilni molzni stroj. Elektrika, tekoča da, Vi tone truk itd., vse za polovico takoj, ostalo p0 sporazi Lastnik Wm. T. Kodrich, R.D. Coopejstown, N. Y. -(Advj Ravni mali oglati PRODA SE—105 akrov obsegajo farma, 45 milj severno od Chic Dobra zemlja in poslopja. Ce $18,500.00 —$6,000.00 takoj, ost morgaže 15 let s 4 Vi % obresti. I. Behm, Grayilake, Illinois—Phc Grayslake, 5151. TISKARNA S.N.P.J. v ti. kar.ko obrt .padajoča dela ■ Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige; koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čtškem, in drugih . . . . . . . t L VOD0TVO TISKA1UVB JkPELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vae pojasnila daje vodstvo tiskarne unUsko dalo prvo vrtte Pilite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY H57-M S. LswndaU Avobuo . . . Ckleaoo 23. Illinois naroČite s dnevmk prosveto TaatftiA*1t«iyiLe| ■! vsroka. rad. . _ ___________illJS« — ffTT t| jHHfJS _^ _ _ da >o Ust psedrag s« Maaa SNPJ. Ltt fvsevatale vala lastaiaa k fr v vsaŽ dn*rt »ekdp. ki bi rod ftilal Ust vsak dan. V^eJ kakor hitro kateri tak članov preneha biti iU« fi^Ž m * in bo sahteval sam «voj 1* tednik, bode moral tisti Oan is dottčna družin«, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista. !? Zm doplača« dotičao vsoto Ustu PrasvoCa. Ako tega m stori, tedaj mora upravnlitvo snliati datum sa to vsoto naročniku i ki sli denarja «H Ust kije M. ta. m. ki«»