CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCiALiSTICIE ZVEZE BELOYNEBA LJUßSm CEUE, 25. NOVEMBRA 1966 - LETO XX. ŠT. 46 — CENA 50 PAR DIN Gledališka 2 — Telefoni: urednlitvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-28) Oh dnevu Repubiike Pred triindvajsetimi leti je bila Jugoslavija v okupi- rani Evropi v izjemnem položaju. Ko je Hitlerjeva »ev- ropska trdnjava« pričela pokati — pod Kavkazom in na Siciliji, se je nedaleč od njenega središča na velikem os- vobojenem ozemlju bojevalo pod poveljstvom maršala Tita več ko 300 tisoč borcev. Do konca vojne je bilo še osemnajst mesecev, ko so se v Jajcu sešli predstavniki upornih narodov, da bi od- ločili o nadaljnji usodi svoje države. Člani AVNOJ so 29. novembra 1943 dokončno pokopali poprejšnjo mo- narhično diktaturo in ustvarili ljudsko federativno skup- nost petih južno slovanskih narodnosti in drugih nacio- nalnosti. Hkrati so izvolili začasno vlado, ki jo je vodil Tito, tedanji generalni sekretar KPJ. Naša dežela ima za seboj več ko dve desetletji socia- listične izgradnje, toda v njej se še zdaj porajajo glo- boke spremembe, ki imajo prav tako revolucionarni zna- čaj. Lani smo pričeli izvajati gospodarsko in družbeno reformo, pred petimi meseci smo se spopadli s konzer- vativno birokratskimi silami, ki so skušale zavirati kre- pitev samoupravnega sistema, pred dvema mesecema pa smo storili prve korake v reorganizacijo zveze komu- nistov. Vsi ti procesi seveda ne potekajo brez težav. Odpor zoper spremembe je močan zlasti v predstavnikih biro- kratizma, ki se je porajal v času centraliziranega etati- stičnega upravljanja. Mnogo jih je še, ki se ne morejo otresti metod ukazovanja ali se odpovedati privilegijem, ki so si jih ustvarili v času, ko so državni organi razpo- lagali praktično z vsemi plodovi ljudskega dela. Toda go- spodarska in družbena reforma jih bo zanesljivo spravi- la s svoje poti. V začetku julija letos je CK ostro obsodil delovanje bivšega podpredsednika republike A. Ranko- vića kot izrazitega eksponenta konzervativne in biro- kratske smeri v zvezi komunistov. Tudi spodaj je še močno prisotna etatistična mentaliteta, ki se kaže v po- skusih samovolje, v odločanju »na svojo pest«, v dema- goških nastopih itd. Reforma bo terjala vsekakor veliko naporov, reorganizacija zveze komunistov še veliko na- čelnih razprav in praktičnih ukrepov, da bomo onemo- gočili vse tiste močnejše in šibkejše sile, ki skušajo za ceno lastne afirmacije delovati v nasprotni smeri našega razvoja in predvsem ignorirati naš samoupravni sistem. Prepričani smo, da bomo na osnovi dosedanjih spre- memb lahko nadaljevali delo in dosegli cilje, ki smo si jih zastavili pred nekaj več kot dvajsetimi leti. OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO SVO- JIM OBČANOM IN JIM ŽELIJO VELIKO DELOVNIH USPEHOV OBČINSKE SKUPŠČINE IN DRUŽBENO- POLITIČNE ORGANIZACIJE Celja, Laškega, Mozirja, Slovenskih Ko- ïî.îie, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Žalca Ob dnevu Republike bo celjska cinkarna k vsem drugim delovnim zmagam dodala tudi svoj delež: obratovati bo začel drugi del nove žveplene kisline, takoimenovana cinkova linija. Nova žveplena kislina, ki bo skupaj dajala 120.000 ton žveplene kisline, je že od začetka gradnje vzbujala pozornost Celjanov in ko je pred tremi meseci začela obratovati piritna linija, so bili cinkamarji in z njimi vsi drugi občani zelo ponosni. Prvi del naprave, kjer pridobivajo žveplene pline za proizvodnjo kisline s praženjem pirita, je v treh mesecih pokazal lepe uspehe, a ti se bodo zdaj še povečali, ko bo začel de- lovati še drugi del. Tehnološki postopek cinkove linije je kombinacija najbolj sodobnih naprav, ki so se uveljavile v Belgiji in Zahodni Nemčiji. IK'ostopno praženje je s temi napravami odpravlje- no, a tudi novo enostopno praženje je do zadnje mere avtomatizirano. Tako je cinkarni uspelo, da je z novo napravo odpravila tudi okoli 140 najtežjih delovnih mest v stari pražami. Zdajšnja pražama je bila sicer deloma modernizirana leta 1959 in ta del bo deloval tudi v prihodnje, medtem ko bo sedanja aglomeracija povsem odpravljena. Nova delovna zmaga, ki jo bo cinkarna dosegla z začetkom delovanja moderniziranega praženja in pridobivanja žveplene kisline v novem obratu, je torej več kot samo povečanje in moderniziranje proizvodnje, to je hkrati skrb za boljše delovne pogoje delovnega člo- veka, ki se je v zdajšnji pražami dušil ob žveplenih plinih. Ti bodo zdaj povsem zajeti, saj bo najvišji dimnik v cinkarni ugasnil in Celjani se ne bodo več pritoževali zaradi dima iz Cinkarne. Komplicirane naprave bodo zajele vse uporabne snovi in jih spreminjale v pro- izvode. Hkrati z začetkom delovanja drugega dela nove naprave za pridobivanje žveplene kisli- ne bo v teh dneh začela delovati naprava za rektifikacijo cinka in pridobivanje kadmija. Delovanje te naprave je urejeno po poljskem sistemu, kar zagotavlja kvaliteto, kajti Polja- ki so na tem področju dosegli svetovni sloves. Najbolj pomembno pri tej napravi je vseka- kor pridobivanje kadmija, ki je doslej ostal neizkoriščen v cinku, a z izločanjem kadmija iz cinka bo cinkarna letno pridobila okoli 100 ton kadmija, ki doseza na svetovnem tržišču zelo ugodne cene. Delovni uspeh cinkarne je najlepši poklon kolektiva Republiki in zato smo nanj vsi po- nosni. Na fotografiji: del nove naprave za pridobivanje žveplene kisline v zadnji fazi izgradnje. Obvestilo vsem naročnikom in bralcem DANAŠNJA ŠTEVILKA CEUSKEGA TEDNIKA JE IZŠLA V POVEČANEM OBSEGU — NA DVAJSETIH STRANEH. PRIHODNJI TEDEN ČASOPIS ZARADI PRAZNOVANJA DNE- VA REPUBLIKE NE BO IZŠEL. VSE CENJENE NAROČNIKE IN BRALCE PROSIMO, DA TO Z RAZUMEVANJ EM UPOŠTEVAJO. VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAV- CEM ISKRENE ČESTIT- KE K PRAZNiku REPUB- LIKE. UREDNIŠTVO IN UPRAVA CT IN RADIA CELJE PROSLAVA V CELJU V počastitev praznika re- publike prireja občinski od- bor SZDL v Celju proslavo, ki bo v soboto, 26. tega meseca v dvorani Slovenskega ljud- skega gledališča. Na proslavi bodo sodelovali — moški ko- morni zbor, mešani zbor ŽPD »France Prešeren« ter instru- mentalni in vokalni solisti. VREME Padavine pričakujemo od 24. do 26., 29. novembra ter 3. in 4. decembra. Sneg de- loma do nižin. Vmes izbolj- šanje vremena. Zina Kamenšek »... pazite na mamo, ne vem, če se še vrnem ...« Dejal bi, da sem grobo potrkal na vrata na dvo- riščni strani gostilne Hum v Laškem. Nič. Potrkal sem na druga vrata. Tu bi namreč, tu nekje, morala biti. Ali pa je končno dobila stanova- nje in se je preselila. »Oprostite, iščem ...« »Tu je, vendar se ne po- čuti dobro.« Postavil sem nogo med vrata, ne zamerite, za vsak primer. Vse, kar sem vedel o Zini Kamenšek je bilo to, da je izredno skromna. Ta, ki sem jo uzrl, že ni bila »ta prava«, ker je bila mno- go mlajša. Zina Kamenšek se je ro- dila v Begunjah pri Cerk- nici. Kot Itmečko dekle na- prednih staršev, ki so svo. jim otrokom vcepljali edi- no modrost življenja: pra- vico in poštenost, so jo po- slali v šole v Ljubljano. Tega je že nekaj več kot šestdeset let. Zina je nam- reč praznovala letos osem- desetletnico rojstva. V kro- gu svoje družine, sinov, snah in vnukov. Kot mi je zet Bogo zaupal, zbranih je bilo okrog trideset ljudi, vsi razen njenih ljubljen- cev, dveh padlih sinov Pet- ra in Marka. »Vsi smo se veselili praz- novanja, vendar je njo ravno praznovanje najbolj izmučilo,« je dejala hčerka. »Bila je vesela, razpolo- žena, toda sedaj se ne po- čuti najbolje,« je dodal zet Bogo. »Poleg tega pa, da vam odkrito povem, naša ma- ma nerada sprejema novi- narje, ker ne želi govoriti o sebi. Ne želi pisanja o se- bi. Zato ne zamerite, če ne bo vse tako, kot ste si vi zamislili. Mogoče se vam zdi to nerazumljivo, vendar ona sodi, da sama in nje- no življenje ni toliko zani- mivo, da bi obremenjevala z njim druge ljudi. Ste za kavico?« So ljudje, ki s svojo skromnostjo delujejo tuje. To tembolj, ker bi lahko ravno zaradi svojega življe- nja NEKAJ in NEKOMU povedali o sebi, o svojem življenju. O tem, kako je ro- dila 8 otrok in vsem vcepi- la vero v poštenost, skrom- nost in pravičnost. Vero, v katero ne sme biti niti en sam trenutek dvoma, pa čeravno boš to privrženost plačal z življenjem. Njena dva sinova, danes jima pra- vimo heroja, sta to doka- zala. Nekoč je je Zina dejala: »Dolgo sem upala, da bo prijahal na belem konju (sin Peter). Zdaj sta oba, Peter in Marko pokopana v Mariboru. Vse sem jih imela enako rada. Vse ena- ko učila. Danes mi ni žal. Prepričana sem, da sem naredila najboljše, kar sem bila dolžna.« Hčerka je v sosednjo so- bo preko zunanjega hodni- ,< ka zanesla *juho. Čeprav je bilo že pozno popoldne, pri njih je to čas kosila. »Kaj je še vedno tisti to- variš tu? »Tu je.« »Povej mu, da se počutim preslabotno, da bi ga spre- jela.« Ni hotela nikomur, niti sebi priznati, da se je utru- dila, da praznuje osemde- seti rojstni dan po vsem, kar je doživela in prežive- la. Petnajst let se je borila za stanovanje, za prostor, kjer bi v miru preživela je- sen svojega življenja. Od svojih 28 tisoč dinarjev po- kojnine in nekaj več kot dvajset tisoč dinarjev, kar dobiva na leto za padla si- nova, si je prihranila za te- levizor. Dan za dnem, če- prav oslabela, gleda v ek- ran, se navdušuje nad filmi in nejevolji nad poročili o Vietnamu. Pravi, da ne ra- bi denarja, še tega hrani in ko pridejo vnuki jih ob- dari. Letos so ji prišli ob rojst- nem dnevu voščit tudi predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij iz Laške- ga. Z njimi je preživela nekaj prijetnih trenutkov, zatem pa se je znova umak- nila v svojo sobo, k sebi in svojim spominom, ki ji jih motijo pijanci in raz- grajači dolgo v noč; spodaj je namreč gostišče. »Naj spije kozarec na moje zdravje.« »Ne smem piti, ker sem šofer.« »Potem mu pa zavij ste- klenico in naj nazdravi do- ma.« Peljal sem steklenico do- mov in nazdravil. Izpraznil sem skoraj pol steklenice na njeno zdravje. Vem, da nisem pil sam. Nani PISMA NOVINAR NAJ BI BIL OBJEKTIVEN! Napisati hočem odgovor in dopolnitev članka, ki ga je objavila v Celjskem ted- nika z dne 18. 11. 1966 novinarka J. Bur- nik pod naslovom »POMAGAJ SI SAM«, zalo, ker uvodoma iznaša nekakšno sploš- no krilizerstvo, kajti po bribližnih oce- nah izvršenih uslug od strani našega pod- jetja je vsaj 85»/o opravljenih pravočasno in v zadovojstvo potrošnika. Servisna služba v podjetju se trudi čim- bolj ugoditi zahtevam potrošnikov, ven- dar kljub temu včasih vsled objektivnih razlogov to ni mogoče uresničiti. Pod- jetje namreč zaposluje za servisna popra- vila zadostno število delavcev, v«ndar vsled občasnih prekomernih naročil uslug (v poletnih časih okvare na hladilnikih, el. štedilnikih, televizorjev v času zanimi- vih prenosov itd.) kljub prizadevanju ni mogoče izvršiti v željenem času. Vzrok za to je včasih tudi iskati v nekvalitetnem materialu, pomanjkanju, da ne govorimo o delovnih pogojih, tu so mišljeni delov- ni prostori. Problematiko in potrebe po delovnih prostorih za obrt v Celju so že večkrat obravnavali v dnevnenj časopisju. Na gornje dopolnilo k omienjenemu član- ku bi dodal še to, da v коЦког ima n'p- vinar namen kritično seznanjati javnost o poslovanju podjetja, naj bi takšen raz- govor načel, če se že nahaja v podjetju. Da sem se pa »zapletel« z novinarko, kot je navedeno v članku, bi dal pa v pojas- nilo 111 presojo sledeče: Pri razgovoru neke tovarišice z belež- . nico v rokah, in našim delavcem — ser- viserjem oljnih peči V eni izmed delav- nic podjetj« »Elektrosignal«, sem pristo- pil k njima ter na vprašanje »za kaj gre«, izvedel, da je novinarka, ter, da bi rada izvedela nekatere pod^robnosti o oljnih pečeh z namenom, da seznani o tem po- trošnike. Med ostalimi vprašanji je bilo tudi vprašanje, kaj meni serviser, katere peči 'priporoča, oziroma so najboljše za uporabo. Ker pa ima podjetje sklenjene pogodbe za servisno vzdrževanje oljnih peči v garancijski dobi z več proizvajal- ci, teh izjav nisem dopustil, kar je seveda razumljivo, vendar s pripombo, naj o kvaliteti proizvoda da svoje mne- nje potrošnik, oziroma naj taka pripo- ročila daje trgovska mreža, ki gotovo spremlja želje in zahteve potrošnikov. Namreč, servis je po pogodbi pooblaščen samo za reklamacijo popravila na proiz- vodih pogodbenih partnerjev, zato smo o hibah proizvodov dolžni obveščati samo proizvajalca, nikakor pa ne javnost preko časopisov, kot je vztrajala novinarka. Ker v razgovoru ni prišlo do drugih nasprotij, sera mnenja, da očitek o moji jasnosti, za kaj in ícomu služijo servisi, ni utemeljen. i. Doberšek PRIPOMBA UREDM.ŠTVA: Naj nam tovariš Doberšek ne zameri, če ne vidimo, da bi bil z argumenti L/.podbil stališče, iz- raženo v članku, na katerejsa od- govarja. Da l)odo stvari jasnejše, se zdi potrebno ponovno povtnla- ti tole: mnenje, ki ga zastopa, ni sprejemljivo iz prepiostega razlo- loga. ker izhaja iz strahu, da bi servis, kolikor bi »izdal skriv- nost« tega ali onega proizvoda, prišel morda na boben. Z drugi- mi besedami, kot priznava tudi sam — se naj potrošnik s temi rečmi ukvarja kakor ve in zna ter se po možnosti čim bolj za- pleta in zaplete v tako imenova- no trgovsko mrežo. Trgovska mreža namreč zelo dobro po.zna posamezne dimnike, in ker pozna prav tako tudi oljne peči, mora nazadnje zelo dobro vedeti, ka- tera oljna peč sodi h kakšnemu dimniku. — Kakor da so proizvo- di naših proizvajalcev tako brez- hibni, da utegnejo ob svetovalski pomoči potrošnikom servisi krat- komalo propasti! Druga plat spora je v tem, da se_nikakor ne strinjamo z meto- dami, ki skušajo preprečevati, da bi smel v servisu še kdorkoli razen direktorja javno kaj pove- dati. Vprašujemo, kako si lahko direktor v našem samoupravnem sistemu lasti takšne izključne pravice? ODGOVOR NA »NEVESTNO POSLOVANJE« V zvezi s člankom, objavljenim v zadnji š;teviilki Celjskega ted- nika, se mi zdi potrebno pove- dati tole: Tistega dne je bilo pri izpla- čilnem okencu izredno veliko de- la. Poleg vseh izplačil in dela s strankami sem opravljala še ob- račun s pismonoši in brzojavnim dostavljačem. Pismonoše so ime- li prav tako veliko dela in so se k obračunu vračali zelo pozno. Zaradi tega se je pri izplačilih zglasilo več strank z obvestili, da imajo denar, še pred vrnitvijo pismonoš. Zato jim denarja (to- rej iz utemeljenih razlogov) ni- sem mogla izplačati. Prav tako prihajajo stranke, ki želijo dvig- nitti pokojnino za svojce, ki pa je po naših predpisih ne smemo iz- plačaiti nadomestno. To pa pov- zroča mnoga nesoglasja. Ko se je zglasil pri okencu pi- sec ólanka — po zaključku urad- nih ur — sem morala narediti obračun za pismonošo, ki me je prosil, naj pohitim, da ne bo za- mudil vlaika, s katerim se vozi domov.N Tovarišu sem povedala, da ne delamo več, da je zaprto. Prav tako sem mu povedala, da je na obvestilu poštar verjetno po pomoti napisal devetnajsto uro namesto osemnajste. To sem mu poA'edala v povsem mirnem tonu, kajti v svojih 21 letih, kar sem zaposlena pri PTT, mi nikoli niso očitali nevljudnega odnosa do strank. Razumem prizadetega tovariša, ki se je z vso pravico skliceval na označbo ure, do ka- tere lahko dvigne denar, vendar moram ponbvno povedati, da osebno ne čutim nikakršne kriv- de. Anica Zupan Občani oh dnevu Repuhlihe TONE VIDMAR — LUKA: V dneh, ko je pred 23. leti zase- dal AVNOJ, sem jaz kot štabni оЉ Gir ravno iskali štab VII. korpusa, s sporočfiilom, da smo v Grafhovem razbili domobransko postojanko. O proglasitvi republike sem zvedel še- le pozneje. Takrat se nam ni niti sanjalo, kako bo po 23. letih. Izbo- jevali smo si%vobodo, zgradili nove tovarne, veliko naredili, vendar še mnogo tistega, kar smo takrat ob- ljubljali na mitingih in na raznih sestanlkih — nismo izpolaidi. Krivi smo, da smo dovolili neka- terim, c'a danes pod okriljem soci- alizma žive v zavidljivem mil je ju, medtem, ko imamo toliko socialno ogroženih. Na račun socializma, ko se izdajajo za največje borce delav- skega r izreda, ustvarjajo na svoj račun. Prigrabili so že toliko, da imajo res soc'alizem, zato ne vidjo listih, ki so ostali zadaj in si ne morejo pomagati. Po7^rr,\ljam sklepe IV. plenuma. Zadnji čas je bil, da te kužne pri- veske odrežemo. Ne smemo se zado- voljiti samo z enim Rankovičem, takih, vendar v manjši obliki, je mnogo. Prilihotapili so se na vse možne načine do položajev, ker so se imeli čas šolati, so se usposobili, da vedo vsak pis izkoristiti zase. Grešili smo, ko smo jih že po enem dobro napisanem referatu forsirali in to od vrha navzdol, namesto, da bi jih narod postavljal in volil. Ne smemo pospeševati niti vsem očita- ti, ker je mnogo neumornih in zasluž- nih — mnogo pa je takih, ki so z rokavicami in klanjanjem zlezli ne- kam in nam sedaj tolmačijo soci- alizem, za katerega so dali in žrtvo- vali bore malo ali pa nič. Razumlji- vo je, da se zapirajo v svoj milje, med narod jih ni, da bi jim ljudje to povedali v obraz, zato pa tudi ljudi ni več na sestanke. Še vedno se prepogosto dogaja, da človeka, ki dobrohotno opozar- ja, z blatenjem onemogočijo, mu obesijo razne stvari, da bi ga one- mogočili. Po vojni smo žrtvovali skoraj več naših poštenih ljudi, kot pa v borbi. Postali so žrtve raznih politikov in aimbicioznih egoistov, ki niso varčevali z nobenimi sredst- vi, kadar so hoteli spraviti nekoga s poli. Zato pa smo prišli skoraj do propada, ki bi oskrunil vse, za kar smo se borili in kar smo s trdim dolom in z veliko dobre volje izgra- dili. Reforma ni v tem, da bi naj dobro situirani imeli zaposlitev, medtem ko postavljamo na cesto ljudi, ki so že doslej živeli na meji socialne ogroženosti. Prišli smo ta- ko daleč in to po zaslugi ljudi, ki so delili sredstva, jih razmetavali, kot da bi bila njihova, da bi ;si naj nekdanji borec, vojaški invalid in delavec, ki je izgorel za našo stvar- nost, sedaj, ko je obnemogel, plače- val sem še zdravljenje. Prej se ni mogel zdraviti, ker smo mu nalaga- li vedno nove naloge, medtem ko so drugi čepeli doma in študirali — sedaj pa ajde ven, ti si nezmožen ... Ljudem so se začela upirati ta večna trenja za položaje, zatem dejstva, da si ponekod dele po ne- kaj sto tisoč dinarjev nagrad, med- tem ko drugi osianejo brez dela ali pa stiskajo pasove. Ne zameri, toda ko sem prejle dejal, da nismo vsega izpolnili, kar smo obljubljali, med bojem ,na mitingih in sestankih — in to naši ljudje dobro pomnijo, sem mislil na to. Po zadnjih premikih pa se letošnjega praznovanja veselim tembolj, ker vidim, da je krenilo le na bolje vsaj v nekaterih ozirih, če- prav bo treba še nekaj časa, da vse uredimo.« PAVLA ŠKORNIK,'gospodinja-iz Šentjurja: »Zakaj pa ravno jaz«, se je zasme- jaila. »Kar mimo mene pojdite. No, pa če že hočete: ob praznikih naj- bolj občutimo, kako narobe je bilo, da so ukinili sindikalne vozovnice. Zdaj bodo morali ljudje ostati kar doma. Prej je bilo laže, ceneje je bilo potovaiti. .. Prav bi bilo, če bi uredili vodo- vod, saj je nepravilno, da morajo nekateri živeti ob kapndci. In mi- slim, da bi bilo treba misliti tudi na ureditev bencinske črpalke v Šentjurju. Zdaj, ko gre tod mimo toliko avtomobilov, bi bila črpalka res potrebna! Kaj me mislite .silikati? Dajte no, to pa res ni treba! Zdaj mi je pa res žail^ da nisem šla mimo vas!« HEDA LEKIĆ: »Ne zamerite, inoj svet je šola in otroci v njej. Zato se veselim, da bo baje enkrat le dokončno rešeno vprašanje financiranja šolstva. Ve- sela sem, da je šolstvo vsaj na na- šem področju že toliko napredovalo, vsaj glede naše šole. Strah me je za otroke, ki jih mi šolamo in šolamo, nihče pa ne ve in ne jamči, da bo ta naš učenec po koncu šolanja dobil tudi zapo- slitev. Mlad človek je ravno v tem času najbolj potreben družbene kontrole in p(jmoči ter dejavnosti, ker se ravno v tem obdobju najpo- gosteje izgublja. Zakaj naša družba dovoljuje, da naši mladi ljudje od- hajajo v tujino opravljat za tujce ponižeffalna dela, medtem ko jih mi šolamo in vzgajamo. Mlade prepočasi vključujemo v vodstva. Ne trdim, da starejši niso sposobni, toda tudi med mladimi je mnogo sposobnih strokovnjakov. Zakaj jih reelekcija pogosteje ne za- jame? Mladi ostajamo in prevzema- mo levji delež dela od starejših, ti- ste generacije, ki bodo pa prišle za nami, pa od nas. Z delom prevze- mamo tudi odgovornost, če nam pa to zaupajo, zakaj ne bi zaupali še večje odgovornosti — vodstva. Nerada govorim, še manj pa no- vinarjem. Veste, bojim se tiste dvoj- ne morale. Gre namreč zato, da kljub vsem parolam na ta ali oni način plačaš svojo kritiko. To je v vseh organizacijah. Če si pošten in kritičen, boš to prej ali slej obču- til. Zato vas prosim, da ne pišete o tem, ker se preprosto — bojim. Bo- jim se na glas povedati moje oseb- no mnenje, da me ne bi kdo zato pozneje trpinčil. — Pa vaS je že kdo zaradi kakš- ne kritike trpinčil? Že. To ni strah pred dejstvi tem- več pred neznanim, ker nikoM ne veš, od kod prileti. ADI ŠTAJNACHER, črpalkar, Pe- trol Slovenske Konjice Ob praznikih bom delal in zato želim, da bi bilo v teh dneh vsaj dosti prometa, kajti če mora člo- vek žrtA^ovati tako pomembne praz- nike, potem si želi od take žrtve tu- di nekaj haska. Sploh bi ob tokrat- nem prazniku dejal, da bi se mora- la naša prizadevanja dosti bolj očit- no zapažati, a marsikdaj samo govo- rimo lepe besede. ObljubiU so tudi na primer, da bodo v Oplotnici, kjer sem doma, do 29. novembra uredili kinodvorano. To bi bilo nujno, saj v Oplotnici — razen gostišč — ni možnosti za kakšno ustrezno raz- vedrilo. Pa še to, ko že govorim o Oplotnici, dobro bi bilo, ko bi cesto v Oplotnico bolje vzdrževali, saj je ob cesti dovolj gramoza, a v luknje ga nihče ne nasuje. Človeku se vo- zilo smili, ko poskakuje čez luknje. Nazadnje pa še to: ob večernih urah nimajo delavci nobene prevoz- ne zveze v Oplotnico, ko se vračajo z dela. Bilo bi prav, če bi zanje uvedli večerni avtobus. To je sicer kup majhnih reči, a prav take ma- lenkosti marsikdaj pokvarijo praz- nično razpoloženje. LJUDMILA STRNIŠA, telefonistka v Pivovarni Laško Prazniki so toliko lepši, kolikor lepši je delovni dan človeka. In verjemite, da bi bilo meni dosti lepše, če bi uvedli avtomatsko te- lefonsko centralo, ki jo že dolgo obljubljajo. Sicer moram priznati, da sem s svojim delom in delovnim mestom zadovoljna, da se lahko z uspehi v delovni organizaciji pohva- limo, kar občutimo tudi v večjih osebnih dohodkih, a seveda si želi- mo, da bi bili naši uspehi še boljši, saj bi se to poznalo tudi vsakomur posebej. Ti delovni uspehi so do- kaz izboljševanja razmer, ki jih lahko strnjeno opazimo ob 29. no- vembru, dne\ai, ki je pred leti po- stavil temelje današnjemu. Tudi v osebnem življenju sem srečna in zadovoljna. Zdaj z možem varčuje- va, ker upava, da si bova lahko po- časi postavila svoj dom. Tega si pred davnimi leti ne bi mogel omi- sliti deloven človek. Toda dotlej sem povsem zadovoljna tudi v sta- novanju, ki mi ga je dalo podjetje. STANE DEŽAN, bolničar v zdra- vilišču Laško. V zadnjem obdobju se lahko v Laškem pohvalimo z nekaterimi ob- jekti, ki smo jih poprej očitno po- grešali. Mednje se uvršča bencin- ska črpalka, zdaj gradijo kar dve samopostrenži trgovini, zraslo je ogromno stanovanjiskih blokov in individualnih hišic in še vrsto dru- gih uspehov bi mogel našteti, ki vsi skupaj ob prazniku Republike vpli- vajo na boljše razpxjlozenje delov- nega človeka. Toda marsičesa še v Laškem pogrešamo in če že govo- rimo o tem, kaj je, ni napak, če рсн vemo še to, kaj bi potrebovali. Le- po bi bilo, ko bi imeli denar za odprto kopališče, ki so ga pred leti že začeli graditi, a so gradnjo opu- stili zaradi neustreznega terena. Ob ugodnih razmerah bi moglo takšno kopališče dopolnjevati zdraviliško konališče. O zdravilišču ne bi pose- be7 govoril, samo vsi si želimo, da bi uredili čimprej status naravnih zdravilišč. Očital pa bi lahko sko- raj vsem organizacijam v Laškem, da niso najbolj delovne, da bi lahko marsikaj spremenile, a nimajo za to prave volje in prizadevnosti. Po- javljajo pa se še posamezni komu- nalni problemi, ki bi jih lahko dosti bolj umno reševali: podrli so na primer dve hiši in preselili prebi- valce, češ da bodo tam gradili ce- sto. Zdaj o cesti ni sledu. Zasipali so kanale in zdaj teče voda kar čez cesto. O javnem stranišču smo že toliko razpravljali, da nas je kar sram. Vse to in podobno ni v čast mestu, ki bi si moralo vsestransko prizadevati, da bi ostalo turistično in zdraviliško mesto. MARIJA GRAČNAR, Rifnik pri Šentjurju. »Le kaj naj vam rečem?! No, naj- bolj si vsekakor želim, da bi naša kmetija dobro uspevala. Radi bi ku- pili tudi kosilnico, pa saj veste, dra- go je to. Morda bi tudi to zapisali, da je korist iz sodelovanja med kmetom in zadrugo preveč, no — enostranska, pa bi bilo zato to so- delovanje treba dugače zastaviti... Ostalega pa je veliko: ceste so slabe, vodovod bi potrebovali, toda o tem vprašajte druge, saj vam bo- do vedeli bolje povedati kot jaz. Ni mi najbolj prav, da ste ravno me- ne izbrali.. STRAN PRIPRAVILI IM UREDILI: I. BURN IK H. SAVODNIK J. SEVER USÏAX'OYILI MLDOBCIXSKI OIíBüli SIi\DlKATA GRADBEMU ĐEUVCEV KOOPERiCiJV SINDIKATOV SKUPNA PRiZAD«^ ANJA SO LAHKO BOLJ KORISTNA OD POSAMEZNIH v začetku tedna je bil ustanovni občni zbor nnedubčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev, ki so se ga udeležili predstavniki 13 sin- dikalnih organizacij iz šLirih občin: Celja, Velenja, Šmarja in Žalca. V sindikalnih organizacijah v teh štirih občinah je vključenih skoraj 1.500 članov, ki delujejo na svojem območju razmeroma osamljeno, a se vsak v svojem okolju srečujejo s številnimi sorodnimi zadevami. Prav ta sorodnost dejavnosti in problema- tike je bila vzpodbuda, da bi usta- novili skupen medobčinski odbor. Predsednik občinskega sindikalne- ga sveta Celje, Ivan Cokan je v uvod- nih besedah poudaril pomen ustano- vitve tega medobčinskega odbora. V njegovih besedah je bilo spoznati nesoglasje z republiškimi stališči, ki niso najbolj navdušeni nad tovrstno obliko združevanja. Toda številna vprašanja samoupravljanja, delitev dohodka, vprašanje življenjskega standarda gradbenih delavcev so za- dosten razlog, da si sindikalni delav- ci v združeni medobčinski organiza- ciji prizadevajo bolj enovito in za- ključeno reševati zadeve, ki jim marsikdaj posamezna sindikalna or- ganizacija ni kos. A^iedobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev se ne dviguje nad odločitve posameznih organiza- cij, tsmveč bo skušal usmerjati de- lovanje sindikalnih organizacij in strnjevati probleme v zaključene re- šitve, do katerih doslej marsikje ni prišlo, ker so ostale v ozkem krogu posamezne sindikalne organizacije. Medobčinski odbor se bo ukvarjal tudi z metodami dela, iskal bo ust- rezne rešitve za večjo aktivnost in za možnost večjega uveljavljanja hotenj članov sindikalnih organiza- cij. Ob tem se ne bodo izognili niti Strokovnih problemov, niii družbe- no-političnih, organizacijskih in vsaikdanjih potreb delovnega člove- ka. Tovariš Ludvik Arnuš, ekonomist iz celjskega Ingrada, je na občnem zboru govoril o nalogah medobčin- skega odbora in o vlogi posameznih sindikalnih organizacij ter članstva v obdobju reforme, ki je marsikje precej prizadela gradbeno storilnost. Tudi tovariš Arnuš je poudaril, da je v tem obdobju posebej nujno utr- jevati delavsko samoupravljanje, ki je marsikje zaradi specifičnih pogo- jev članstva gradbenih strok precej oslabljeno. Prav zaradi te oslablje- nosti samoupravljanja nastopajo še razni pojavi neustreznega formira- nja in delitve dohodka, kar bo po- trebno v prihodnje spremeniti, če bomo hoteli urediti nekatere nejas- nosti, ki izhajajo iz takega položaja. V razpravi so potem predstavniki sindikalnih organizacij potrdili po- trebo taikšnega medobčinskega od- bora in dodali, da bo prav ta naj- bolj enostavno uravnaval tudi na- sprotja, ki so neJiajkrat nastajala med posameznimi delovnimi organi- zacijami. Dogovorili se bodo o ob- likah kooperacije in o financiranju gradbene dejavnosti, o strokovnem izpopolnjevanju in podobno. Skrat- ka navzoči so bili zadovoljni, da je prišlo do ustanovitve medobčinske- ga odbora in pričakujejo, da bo ta v prihodnje pomagal rešiti marsika- ko nevšečnost, ki so se z njo doslej nemočno ukvarjale posamezne sin- dikalne podružnice. Ob zaključku so izvolili tudi de- vetčlanski odbor in predsednik med- občinskega odbora sindikata gradbe- nih delavcev je postal tovariš Lud- vik Arnuš. H. S. PRED REBALANSOM OBČINSKEGA PRORAČUNA V CELJU ZA ŠOlSTVO POSKKBlJIXü čeprav se je položaj celjiskega proračuna v zadnjih dveh mesecih nekoliko iziboijšail, pa vendarle ne bo mogoče zaključiti proračunskega leta brez rebalansa. Proračunski do- hodki bodo namreč veliiko manjši, kot je bilo predvideno v začetku leta, zato je razumljivo, da tudi proračunsiki korisLniki ne bodo mogli realizirati svojih proraču- nov. Septembra, ko je občinska skuggščina sprejela 12,5 Q^'^tno omejdtev, je bila razlika ггш^ pr- votno predvidenimi in dejanskimi dohodki 410 milijonov dinarjev. V zadnjih dveh mesecih se je ta iz- pad sicer zmanjšal — za približno 92 milijonov dinarjev, vendar sto odstotne realizacije ne bo mogoče doseči, četudi bi bila zadnj>a' dva meseca leta nadvse ugodna. Stro- kovne službe uprave občinske skup- ščine so ocenile, da bo proračun verjetno realiziran samo z 91,2 od- stotka, kar pomeni, da bo dohod- kov za okrog 300 milijonov starih dinarjev manj kot predvideva seda- nji proračun. Čeprav bo o rebalansu dokončno odločila občinska skupščina, se je v dosedanjih razgovorih že izobli- kovalo nekaj stališč. Najpomemb- nejša je prav gotovo zahteva, da mora 0'nsovno šolstvo dobiti vsa predvidena sredstva. Za drugosto- penjsko izobraževanje bodo iz pro- račuinsikega dela verjetno že potreb- ne omejitve, toda razliiko bo mo- goče nadome«ti)tii z večjim deležem gospodarskih organizacij. Za vse Üstaile proračunsike potrošnike pa velja 12,5 odistoitna omejitev. Izje- ma naj bi bilo le socialno varstvo s 7,7 odstotno omejitvijo, medtem ko bi centru za socialno delo bilo tre- ba zagotoviti nezmanjšane dohod- ke. Na po-dTočje isociajnega^ varst\'a bodo u.smerili tudi vse niorebitne presežke ob koncu leta. ''Köt''vfedno,'bu t^ebalam tudi letos najmočneje prizadel komunalo. Do- bila bo za okrog 19 odstotkov manj sredstev, kar pKjmeni, da bo njena dejavnost precej omejena. Zmanjša- nje je toliko bolj občutno zato, ker so iz sredstev, namenjenih komu- nali, letos že podelili okrog 90 mili- jonov dinarjev za udeležbo občin- ske skupščine pri regulaciji celjskih voda. Tudi sredstva, namenjena kritju stroškov državnih organov bodo zmanjšana za predvidenih 12,5 odstotka, izjema pa bo sodišče, ki je z reorganizacijo uprave za no- tranje zadeve prçvzelo nekatere do- datne posle. Tudi krajevnim skupnostim re- balans ne bo prizanesel. Gre za okrog devet in pol milijonov sta- rih dinarjev. Ker pa so krajevne skupnosti za vzdrževanje cest in nekatera druga dola dubili nekaj sredstev iz cestnega sikiada in delno iz sklada za uporabo mestnih zem- ljišč, ta omejitev ne bo zelo ob- čutna. Od 420 milijonov dinarjev za go- spodiu^ske investicije, bo mogoče za- gotoviti le okrog 370 milijonov di- narjev. Tudi sredstva, namenjena za regres za mloko in za vozovnice bodo nekoliko zmanjšana, toda če bo ta znesek premajhen, ga bodo dopolnili. In končno: zmanjšana bo tudi proračunska rezerva od 62 milijo- nov na'43 milijonov starih dinarjev. Občinska skupščina torej ne bo imela lahkega dela, saj tudi obeti za prihodnje leto niso razveseljivi. L B. ZAKAJ STAGNACIJA? Včeraj je bil v ŽaJcu razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o problemdh nadaljnje stanovanj sike izgradnje. >. Udeleženci plenuma so razpravlja- li predvsem o stagnaciji stanovanj- ske gradnje v zadnjem času. Vzrok ni v tem, ker stanüva¡aLygc jçi^ Jji rabili. Reformni posegi in pričako- vanja so se namireč v delovnih orga- nizacijali odrazili tudi pri sredstvih za stanovanja. Zanimiv je podatek, da bosta le dve delovni organizaciji financirali gradnjo stanovanj v blo- kih, medtem ko večina ostalih de- lovnih organizacij forsira in poma- ga individualnim graditeljem. Razpravljali so tudi o težavaJi ob pomanjkanju zazidalnih površin v Savinjski dolini, živahna razprava pa se je razvila o kreditni politiki ter o načinih varčevanja za stano- vanjsko izgradnjo in o vročanju siredstev копд^даад! .b^tói. . — ez KMETovuci m REJCI Pn\<^lfFV! KOTEKS TOBUS Import, export Ljubljana vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali KMETIJSKI ZADRUGE Tudi letos smo vam pripravili nagradna žrebanja z bogatimi do- bitki: osebni avtomobil, motorna kosilnica, televizorji, trunzlbíorji in dvokolesa. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1967. RE.TCI PRAŠIČEV IZKORISTITE UGODNO PRILIKO. POVIŠANO ODKUPNO CENO, NAGRADNA ŽREBAN.TA IN ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE, KOŽE PA ODDAJTE NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS-TOBUS. Ob tej priliki čestitamo vsem poslovnim pri- jateljem k prazniku Republike 29. novembm , MANJ NEZAPOSLENIH Gospodarstvo "v žalski občini za- posluje v zadnjih treh mesecih po- vprečno nad 660 ljudi manj kot pred reformo, negospodarstvo pa 25. Sku- paj je bilo v povprečju v razdobju od julija do septembra 1966 za 685 oseb ali za 7,9 ",» manj zaposlenih kot lani pred reformo. Zaskrbljujo- ča slika zaposlovanja po reformi je predvsem posledica znanih težav v gospodarstvu, delno pa tudi sezon- skih nihanj v kmetijstvu, kjer se je število zaposlenih v zadnjem trome- sečju skrčilo za skoraj 150. V indu- striji, kjer je po strukturi zaposle- nih največ de*lavcev, se po reform- skem obdobju stalno zmanšuje število zapKJsleniih. V zadnjih treh mesecih je v tej panogi za 340 ljudi ali za 8,3",, manj zaposlenih kot pred reformo. Poudariti je treba, da je bila v tej panogi v prvih mesecih po reformi velika redukcija zaposle- nih, medtem ko je v razdobju od ju- lija do septembra padec števila za- poslenih v primerjavi s prejšnjim obdobjem 'samo posledica likvidaci- je rudnika v Zabukovici. Ce izločimo vpliv »Montane« in proučujemo dinamiko zaposlovanja v ostali industriji, ugotovimo, da se je proces zaposlovanja stabiliziral že v prvem polletju, oziroma je opa- ziti v zadnjem tromesečju celo ten- denco naraščanja. Gospodarske or- ganizacije so reševale svoje proiz- vodno-prodajne težave po reformi v glavnem z odpuščanjem zaposlenih. Takšen način odkrivanja »notranjih rezerv« in iskanje rešitve proble- ma je precej ekstenziven in začasne- ga značaja, kajti takoj, ko so se po- javile potrebe po večji proizvodnji, so gospodarske organizacije zapo- slovale novo delovno silo. Podobna — vendar ugodnejša je slika zaposlovanja v negospodar- stvu. Tendenca zmanjševanja števi- la .zaposlenih po reformi se je ob- čutneje pokazala šele po prvem tro- mesečju letos. V zadnjem tromeseč- ju je število zaposlenih v negospo- darstvu za 25 ljudi nižje, kot je bilo pred reformo. Občutno znižanje števila zaposle- nih po reformi ni povzročilo preve- like brezposelnosli na območju ob- čine. Sezonska delovna sila se je od- selila, ostali pa so iskali zaposlitev izven območja občine, največ v Ve- lenju. Obseg brezposelnih, registri- ranih pri zavodu za zaposlovanje, je po reformi dosegel višek januarja letos z 241 osebami, kar je bilo za 137 več kot pred reformo. Od januar- ja dalje število brezposelnih upada, v zadnjem tromesečju jih je bilo povprečno le 131 na mesec, kar je samo za 27 " „ več kot pred reformo. OSEBNI DOHODKI ŠE NE IZHAJAJO IZ PmVFCAM: Plt(>IZVOD\Jt NESKLADJA BODO POGUBNA KAKO SMO GOSPODARILI V LETOŠNJIH PRVIH DEVETIH MESECIH Gibanje osnovnih pokazateljev v gospodarskem razvoju v celjski ko- muni nas opozarja na nekatera ne- sorazmerja. Prva ugotovitev se nanaša na za- ostajanje v tempu rasti celotnega dohodka, narodnega dohodka in in- vesticij v primerjavi z republiškimi povprečji, še večje pa so razlike v primerjavi s povprečji SFRJ. Narodni dohodek je v devetih me- secih 44,5 milijarde S-din, od tega neto osebni dohodki 17,6 milijard ali 40 " ,|. Povprečni mesečni osebni do- hodek na zaposlenega i e 80.000 S-di- narjev, narodni dohodek 200.000 S- dinarjev, ostanek dohodka pa 44.400 S-dinarjev na zaposlenega. Medtem ko je narodni dohodek porastel za 23,1 "o, so osebni dohodki porastli za 33,8% (razHka 10,7 točke), ostanek dohodka pa za 49,6 ' „. Gibanje — predvsem osebnih do- hodkov — je bilo v letošnjih devetih niesecih malo preveliko, predvsem pa je treba poudariti nesorazmerje nied porastom narodnega dohodka in osebnim dohodkom. Cinkarna, železarna Štore, Opekama Ljubeč- na in še nekatere druge delovne or- ganizacije so uspele zadržati giba- i^Je teh dveh kategorij v sorazmerju, medtem ko so nekatera druga pod- jetja posvečala očitno preveč pozor- nosti osebnim dohodkom, premalo pa narodnemu dohodkri. Ta neso- razmerja so precej velika in dose- gajo v IFI 43,3 točke. EMO 29,3, Aero 45, Etolu 33, Metki 51,1 točke itd. Takšna gibanja so izrazito nega- tivna in šo v nasprotju z zahtevami reforme ter jih bodo sami delovni kolektivi kmalu občutili v »teži ku- vert«. Poleg tega, da so osebni do- hodki s 140 % udeleženi v narodnem dohodku, kar je približno za 7" „ nad optimaJo v stabilnem gospodarstvu, smo priče še drugi negativni tenden- ci — povečevanju osebnih dohodkov za vsako ceno, čeprav za to ni opra- vičila v poslovanju. Samoupravni organi se morajo nad tem zamislili in upoštevati, da bo že leto 1967 po- kazalo povsem konkretno nanje kot na nesposobne gospodarstvenike, ta- krat pa tudi prekinitve dela ne bodo nič pomagale. Zaposlenost se je letos zmanjšala za 2,8 "(„ kar nas zopet postavlja v jugoslovanski vrh pri iskanju te »notranje rezerve«. Pri tem pa je še najbojj zanimivo to, da je prišlo do največjega padca v terciarnih dejav- nostih, ki se v širših konceptih po- stavljajo kot rezervna področja za- poslovanja aktivnega prirastka. Glede na splošne težave v pomanj- kanju obratnih sredstev, ki bodo dru- go leto z nekaterimi kreditno-mone- tamimi ukrepi še večje, moramo opozoriti na nesolidno gospodarje- nje z obratnimi sredstvi. Krediti za ta sredstva znašajo v Celju 9,6 mili- jarde S-dinarjev, razlika med kupci in dobavitelji pa presega 10 mili- jard, poleg tega razpolagamo z ogromnimi zalogami materiala in drobnega inventarja nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov (ca. 42 milijard). Pretirano kreditiranje kupcev in neoptimalne zaloge je naslednje področje, ki zahteva več angažirano- sti, predvsem ekonomskih služb v naših delovnih organizacijah. Iz široke problematike smo izlu- ščili samo nekaj več ali manj nega- tivnih tendenc. V prihodnji številki pa bomo objavili prispevek o pogo- jih gospodarjenja v letu 1967 in pro- blematiki na našem področju, ki se bo pokazala kot posledica stopanja v II. fazo reforme. IGNAC К&иАДРЛК OSEBi\( liOHODKI V ŽALSKI ШШХ Osebni dohodki zaposlenih v go- spodarstvu v žalski občini so po re- formi naraščali hitreje kot osebni dohodki zaposlenih v negospodar- stvu (v gospodarstvu je indeks po- rasta v zadnjem tromesečju v pri- merjavi z obdobjem ipred reformo 148, v negospodarstvu pa 125,9). Od januarja do sepiembra 1966 so po- vprečni osebni dohodki v gospodar- stvu višji o dosebnih dohodkov v i'S'tem razdobju lanskega leta za 32 odstotkov, v negospodarstvu pa za 21 odstotkov. V tem razdobju le- tošnjega leta so mesečni osebni do- hodki povprečno naraščali v gospo- darstvu za 2,1 v negospodarstvu pa za 1,20/0. V zadnjem tromesečju dosegajo najvišje nominalne osebne dohodke zaposleni v gozdarstvu in v trgovini, v negospodarstvu pa v zdravstvu in v družbeno političnih organizacijah. Najvišji indeks porasta povpreč- nih osebnih dohodkov od julija do septembra letos v primerjavi s po- vprečjem pred reformo zasledimo v državni upravi. Da so povprečni osebni dohodki v državni upravi od avgusta do decembra lani narasli za 26,3 %, je posledica redukcije števila zaposlenih (za nad 25",,). Največ odpuščenih je imelo nizke osebne dohodke, kar pa je seveda znatno vplivalo na višino povprečja, saj se je na ta način močno izboljšala struktura zaposlenih. V ostalih druž- benih službah do redukcije po re- formi ni prišlo in je primerjava povprečij zato realnejša. Treba je tudi pojasniti sorazmerno nizko po- vprečje osebnih dohodkov zaposle- nih v šolstvu. Šolstvo poleg učnega osebja zaposluje veliko število sna- žilk in kuharic z nizkimi osebnimi dohodki, kar zelo znižuje povprečje. Ko tičica sem pevala... • »MI VSTAJAMO« V GOSTILNIŠKI POSEBNI SOBI. KAR PA NE VPLIVA NA VOLJO IN DELO. # BRATJE RIZMAL O OKTETU IN PETJU, TUDI TAKRAT, KO NI POLNEGA AVDITORIJA. Štk-jc možje, v od malte poškrop- Ijeniih oblekah so se znova predali biljardu. Vsaka partija po dva deci. To je bila četrta. Nihče ni glasno govoril. Dvoje Vrat dalje, v posebni sobi gostilne Rizmal v 2alcu, ki je bila pregrajena s špansko steno, je vadil moški oktet »Risto Savin«. »Ljubica, zdaj je dan ... « »Čuj ga dohtarja,« je dejal moža- kar z od gub razoranim obrazom in izpil šilce brinjevca. V točilnici je nastMa tišina. Tudi oni štirje ob bi- ljardu so utihnili. Ob spremljavi kla- virja in zatem zbora, se je razlegal tenor. Sin Franci, ki študira v Ljub- ljani glasibo in obiskuje gimnazijo, pride čez soboto domov, zdaj je v kuhinji na mizi likal hlače, kajti bi- la je nedelja, on pa mlad. »No, bo kaj z našim vinom?« De- kle za točilno mizo je poskočilo. »Mladost brez pesmi mlada ni, starost ob njej se pomladi... « je napovedal Jože Aubreht ob kon- certu okteUi. Tega je že dolgo. Da- nes pa je sipa! dež, v to turobno ne- deljslco dopoldne. Zunaj so se jjudje hite stiskali ob zidove hiš in nastav- ljaju svoje upognjene hrbte dežju. Pa ne vsi. Na trgu sem srečal štiri može, ki so viseč na ženah z nogami opletali po brozgi in peli: »Sem fantič zelenega Štajerja, sem zmeraj korajžcn vesel...« Razumljivo, saj je prvi nosil orja- ško pletenko. Nenadoma pa so utih- nili, kot da bi'se pesem razlila v megli in pevci pogreznili v zemljo. Adijo gostija in cvetje v gumbnicah. Mož s pletenko se je sesedel, žena se je prijela za glavo, moj bog, bil je v boljši obleki. Fantič že, bi člo- vek dejal, tudi Štajerec, naj bo, to- da bolj zelen kot vesel. »Nekoč smo se zbrali fantje tudi ob kozarcu in zapeli, da je omizje onemelo. Danes pa ti mladi vpijejo in kriče, da ne razumeš ničesar. Da- nes več ne znajo niii dvoglasno za- peti,« mi je dejal Franjo Rizmal, ko sem mu ipo končani vaji omenil pri- mer s trga. »Ste opazovali kdaj starejše mo- žakarje, ko zapojo? Preden začno, poglihajo, ti boš to, jaz bom prevzel, ti boš basirai... Poslušati jih je milina.« Franjo je lastnik gostilne, pevovodja, duševni vodja in ustano- vitelj okteta »Risto Savin«. »Včasih se srečamo, tako mimo- grede, nekdanji učenci obrtne šole. pa ti de kateri: se spominjaš, kako smo jo včasih urezali?, tega danes več ni. Mislim na tisto vzdušje, ki ga je ustvarjala pesem,« je dejal Franjo in hip zatem izginil za točil- no mizo v »vadnico«. Možje iz Griž in Braslovč so zno- va pritegnili vižo. RAFKO FUNKL, ki je predsednik okteta, star kultur- ni delavec in basist v oktetu SLAV- KO POLAK, ki bi še »umrl s pesmi- jo na ustnicah«, sta iz Griž. Brata STRNADA, IVAN in FRANC ter JO- ŽE PRAPROTNIK, so iz Braslovč. Če k njim še prištejemo tri brate RIZMAL, Franja, ki je vodja, zatem Vinka, ki je blagajnik in najmlajše- ga izmed bratov, zdravnika Lojzeta, tenorista in solista v oktetu, ki so billi rojeni v Malih Braslovčah, lah- ko razumemo trditev Braslovčanov, da je namreč oktet njihov in ne žal- ski. Iz »Žalca« je le najmlajši član okteta, Vojko, sin Franja Rizmala. »Kak'_ se koscu streže ... « . , Oktet' jé pred tremi leti ustano- vil Franjo Rizmal. Poimenoval ga je po rojaku, skladatelju, ki je ustvar- jal in s pesmijo izpovedoval to, kar je marsikdo dojel in znal ceniti šele nekaj desetletij pozneje. Tako je Fridrih Sirca alias RISTO SAVIN s svojo pesmijo živel med nami, ko veliko ljudi ni vedelo za tega našega narodnjaka, ki je bodril in s pesmi- jo vzklikal. Njegove pesmi, te znane in one, ki so še neizpete v rokopisih, pomenijo edinstveno zakladnico, iz katere črpajo člani okteta pesem za pesmijo, partituro, ki osvaja, vzdramlja in trezni. »Mi vsatajamo in vas je strah ... « Zadonela je in prepela one štiri za biljardno mizo, ki so se že bolj na- slanjali na mizo, kot pa igrali, zato pa bili tembolj glasni. Pesem, ki jo je Sirca skomponiral pred več kot štiridesetimi leti, in ki je doživela skoraj do potankosti enako — dvoj- nico. Še danes zveni tako, kot je zve- nela pred tridesetimi leti, čeprav je bila takrat neizpeta himna zgodo- vinsko potrjene resnice. Morda pa je pomep pesmi dojela mati bratov Rizmalov, ki je živela v Malih Braslovčah od kmetovanja, dokler je ni načela gospodarska kri- za malo pred vojno, ko je kmetija prišla na boben in dokler je niso zlomili v pregnanstvu. »Ljubica, zdaj je dan,« pesem, ki jo je Sirca skomponiral nekaj let pred smtrjo, pesem, ki pomeni sle- herni čuteči duši enako, kot njegovi še živeči ženi, je »dohtar« zapel, da je odzvanjala po gostilni. Mogoče pa je Rizmalova mama svojim fantom zato vcepljala veselje do pesmi, da danes ti, sicer že sami družinski po- glavarji, z njo in ob njej razmejuje- jo razdalje in čas. Vsem je dala glas- beno osnovo. Starejša sta morala obiskovati šolo, da sta pozneje lah- ko zamenjala orgle za violino in pi- ščal... Nekoč, po vojni je Franjo ustanovil zbor, velik in dober zbor. Po nekem nastopu so jim očitali, češ da pojejo same »stare«, nezani- mive pesmi, poleg tega pa so v zbo- ru sami starejši pevci. Kmalu ni bi- lo nikakršnih, ker je zbor razpadel zaradi strogih »kritikov«, generalov kulture, ki so bili ogroženi, saj je zbor dosegel drugo mesto na okrož- nem tekmovanju. »V zboru smo bili najrazličnejši, od komunistov do župnikov. Tu- di dva župnika sta namreč pela ^v zboru. Bila sta basista, m to, dobra basista. Veste, v Celju je laK- ko imeti zbor, ker poberejo samo boljše pevce, ki se šolajo in vadijo na podeželju, pri nas pa je treba tr- do vaditi, da pesem do potankosti iz- fraziramo,« nam je dejal Franjo po končani vaji. Trajala je dve uri. Ce- lo nekaj več. ^ »Starši in šole zanemarjajo glas- beno vzgojo. Ljudje so prezaposleni pa zanemarjajo tudi ostalo vzgojo, toda to je greh do otrok. Poglejte teh nekaj generacij, ki so že okusile ta tempo standarda. Zadovoljujejo se z džuboksi in kričanjem,« je do- dal Vinko Rizmal, ki poučuje na pol- zelski glasbeni šoli, kjer vodi tudi pevski zbor. Vinko je tudi blagajnik okteta. Njegova blagajna se polni na pomlad in jesen. Dotok sredstev je tem večji, čim večja je umrljivost! Oktet med drugim poje tudi za ne- kaj tisočakov žalostinke na pogre- bih ... To je verjetno edino društvo, ki se »bogati« ob mrtvaški kosi. Ok- tet deluje pod žalsko Svobodo. Do- slej je dobil od nje 100 tisoč starih dinarjev. V tem času je priredil več samostojnih koncertov in popestril vsebino neštetih proslav in priredi- tev. »Drugi okteti, kot na primer »hmeljarski« in »Savinjski« se rode le ob določenih prireditvah. Takrat se zbero razni pevci in ustanove ok- tet, katerega ime prilagode pomenu prireditve, da poberejo izkupiček.« Trgovina je trgovina, zakaj je ne bi obarvali s folkloro kulture v tej nenasitni, zvrtinčeni in duha žejni množici! »Veste, idealizma je vse manj. Mi starejši se žrtvujemo. Poglejte, sami si plačujemo prevoze na vaje in na- stope. Ta naša skromnost je tem manj razumljiva ob dejstvu, da v Žalcu Svoboda nima niti enega ust- reznega prostora, v katerem bi lah- ko shranjevali za 800 tisoč dinarjev instrumentov, kolikor jih Svoboda ima. Zdaj so celo prodali kulturni dom, sredstva pa zabili v nedogra- jene športne objekte. Nihče ni proti športnim objektom, toda ta sred- stva niso bila od športnikov,« trdi dr. Lojze. ' »V Žalcu je že tako. Menili smo, da bodo z istrženimi sredstvi preure- dili oder v dvorani, pa niso.« »Človek bi od smeha počil. Nekoč mi je nek funkcionar dejal, da se jaz ukvarjam s petjem zato, ker mi pevci narede v redu ceho. Pri nas je tako, da. te puste-'na,miru, .dcdder ne< delaš nič. Ko pa kaj začneš, te zač- no gristi. Iz zavisti. Zato pa vlada tudi" takšno kulturno mrtvilo. Toda jaz sem in bom pel. Tudi moji otro- ci bodo, pa ne zato, ker sem jih le zaradi glasbe namahal... « »Prišla bo grenka smrt, moj hram- ček bo zaprt in glažek bo ob stran,« kolikšna simbolika v tej jeseni. In če bo kdo res umrl, mu bodo zapeli in poleg tega glaža vina dobili še nekaj tisočakov. Rabijo, ker priprav- ljajo nov program. Ne zase, toda to stane. Flanina z one strani PLANINA NA MARTINOVO NEDELJO, SNEG Našel se bo kdo, ki bo dejal: kaj ima opraviti Martinova nedelja s Planino, kjer ni trte. Lepo vas pro- sim; kaj pa ima opraviti polh s tu- rizmom, če je še sam lastnik svoje- ga kožuha! Planinci, mislim prebivalce Pla- nine pri Sevnici ali Šentjurju, pa če hočete pri Jurkloštru ali Šentvidu, Dobji^...- so takšne soirte ljudje,, da jq[ z njimi vedno prijetno kram- Ijati. Nekdo bo rekel, da so neza- nimivi, saj se bodo še predstavniki milice odselili s Planine, toda ta očitek bi bil znak skrajno površne- ga poznavanja. Na primer, dali so ime kraju, ki je le, nekaj metrov nižje od šesto metrov nadmorske višine, torej kraju, ki se res ne more primerjati z nekakšno »planinsko« višino, vze- mimo Bohorja, ki je, če gledaš po' strani iz katerekoli izmed štirih gostiln, kolikor jih je sedaj odprtih — le dober lučaj odmaknjen. Peš je sicer nekoliko del j. Potem, kot rečeno, pravijo, da je Planina pri Sevnici, čeprav je bližje in pod pokroviteljstvom šentjurske občinske skupščine. Vrag si ga vedi zakaj, toda oni v naslovu še vedno »gravitirajo« k Sevnici. Mogoče je v zraku čutiti nekaj, kar so Planinci že zdavnaj ugotovili in se pripravili za vsak primer. Nato so za olimpiado v Tokyu edi- ni pripravili lastno reprezentanco. Odhod se je zapletel le, ko krava ni hotela v Caravelo, pa še glavnega — tehničnega vodjo so v Celju za nekaj časa pridržali. Nepoučen bi dejal, da je bil to vpliv Rankoviča, pa ni res. Tiste dni je bilo na Pia- nini izredno živo. Sestav reprezen- tance ni enostavna zadeva, saj lah- ko v časopisih vidimo, kolikšne količine' tiskarskega; črnila razlijejo zaradi kakšne sestave, ko gre za to, da bi šel ta ali oni, oni in ne ta ... Toda to za njih ni bil problem, •škripalo je le pri devizah, ta pro- blem srečujemo skoraj na vsakem koraku, vsaj v glavni sezoni, ko so izleti v Trst pogostejši. Zaradi po- manjkanja deviz so se spomnili, da jih lahko prihranijo, čeprav jih niso imeli, ob suhi hrani. Vsaka hiša bi naj prispevala kakšno svinjsko kra- čo izpod slemena, pa bi šlo. To tembolj, ker na primer v Trstu do- biš za pošteno svinjsko kračo izpod slemen toliko pralnega praška, da si poleg perila lahko operes še ba- ta škornje. Kaj vse bi dobili šele na Japonskem, kjer se ljudje preživlja- jo s pestjo riževih zmc. Tako ne bi bilo treba ničesar konzerviral, niti mleka, če bi vzeli s sabo kravo. Zatem .so s skupnimi močmi gra- dili zdravstveni dom in v njem ko- palnice, moderne kopalnice, češ daj se Planine oprhaj in zmoči, ko boš kam lezel, pa so Planinci baje de- jali — kaj pa zdravje? Pa naša zdra- va voda?, in v kopailnice spravili drva. Nakar so dejali: ljudje, kaj pa turizem, ha? K oštarijam so dodali še ekskluzivni bife v grajski kašči, v kateri je nekoč graščak shranje- val desetino, oni pa miloščino, ki prikaplja od popotnika, ki sé' slu- čajno prikotanja do Planine. Treba je gostu dati več, so menili. N^več kar premofemo, zato so na tihem, (beri na skrivaj, da Denžič v Šent- jurju ne bi zvedel!) odprli, kot da bi se osipalo listje z bukovja na Bo- horju — vinotoče. Črne, take pa ta- ke, občasne in stalne, kakor komu godi in rata. Zatorej, da pa birti le ne bi obu- božali, saj so sejmi le prerediko na- sejani, so rekli: ponudimo gostom program. Striptiz je zdaj moderen in baje vleče, zato ga pa v Celju ni, ko gostinstvo že tako dobro stoji. Poskrbimo za edinstven striptiz, narava nas ne bo razočarala. Ob razneženih zvokih, ko osameli gost- je naslanjajo glavo na alkohol, jim v bifeju na gradu priredi polhova družina svojevrstno zabavo. Poseb- ne vstopnine ni. Zategadelj se Planinci ne razbur- jajo. Razburili pa so se pred dnevi, ko je nekdo zverinsko ubil psa. Ubo- go nedolžno žival, Ivi ni motila niti nočnega miru. In so ga ubili. Zavla- dala je sploša žalost in jeza, kot takrat, ko so hudomušneži ob pu- stu položili predstavnico prosvete v krsto in jo nosili po trgu. Uboga prosveta, ki s temi sredstvi že tako ni mogla ne živeti in ne umreti, se- daj pa so jo živo položili v krsto. Škandal, ki je vznemiril še može v skupščini. Staknili so glave in pro- blem rešili, kot takrat, ko so nekda- njega župnika tako razburili, da je odložil posvetno oblačilo in doka- zal, da se od njih v ničemer ne razlikuje. Gledaj kako. učim, ne kaj delam — pa so bili oboji, na tej in oni strani zadovoljni. Rabili bi trgovino, pa kaj, ko je nimajo kam postaviti. Kaj ni niti toliko prostora, me je začudilo. To ne, toda na mojem ne bo, sosed pa tudi ne da. Ljudje, pa zakaj bi naj imeli na Planini novo trgovino. Mar ni bolje plačati avtobus-pa se za- peljati v Celje, kjer je tega dovolj, pa med potjo lahko uzreš kakšnega poslanca, ki ga že na Planini dolgo niso videli, morda zato ker Kozjan- sko nima nobenega spomeničarja? Toda to je druga stvar, ki z Mar- tinovim nima nobene zveze. Saj res, danes je Martinova nedelja. Trg na Planini pa je prazen. Zakaj, me je radovednost mučila. »Martinovanje je bilo nekoč, sta- ra stvar. Sedaj pa ne gremo več v gostilne, raje pijemo vsak svoje. Saj ni važno kje je zraslo. Vre pa ravno tako kot ono.« J. Sever ZGODBA O BRATIH ZELENŠEK, KI SE NISTA VIDELA OD LETA 1940 25 let iskanja Te dni sta se v Celju srečala brata Ivan in Edvard Zelenšek, ki petin- dvajset let nista vedela drug za dru- gega in sta se iskala od leta 1940. Pred nekaj dnevi pa je priletel brat Edvard z letalom iz Avstralije, kjer živi že osemnajst let. Brata sta bila rojena v Franciji, kjer je takrat živela družina, a ka- kor hitro so sho- dili, so bili že ta- korekoč dobesed- no »na svojih no- gah«, še posebej so se med njimi razrahljale zveze v začetku vojne vihre. Medtem ko je Ivan, najmlajši, živel napol v Av- striji, napol v Sloveniji, kjer je tudi ostal po voj- ni in vse do danes, so se drugi razkro- ,_ pili dalje po svetu. Toda Ivan je počasi z vsemi navezal stike, pač pa ni mogel odkriti, kje so starši in sta- rejši brat Edvard. Zadnjič sta se videla leta 1940 na Dunaju, ko se je Edvard poročil. Od- tlej pa nista več vedela, kje je kdo in sta se iskala s pomočjo medna- rodnih organizacij, med njimi je ze- lo veliko prispeval tudi naš Rdeči križ, da sta se slednjič našla in si po petindvajsetih letih segla v roke. Edvard se je še kot mladenič izu- čil za natakarja in je služboval po tem po raznih hotelih Francije, Ju- goslavije in Avstrije. Še kot deček je postal »Steward« na vlaku od Pa- riza do Istambula in je že tedaj vi- del dosti sveta. Med vojno se je izu- čil za mehanika. Tedaj je živel na Dunaju, kjer se je poročil in ostal samo nekaj časa. Potem je odpoto- val v Av^stralijo, kjer se je končno us Lai il in si uredil življenje. Začetki v Avstraliji so bili trdi, četudi je dežela obljubljala velike možnosti, je kmalu spoznal, da je obstoj zagotovljen samo pridnim ro- kam in varčnim možganom. Najprej je bil voznik-mehanik v New Cast- lu, a je kmalu odšel v Sidney, saj mu je veliko mesto zagotavljalo še večjo perspektivo. Z marljivim de- lom in strogim varčevanjem je v nekaj letih zaslužil toliko, da si je lahko kupil manjšo garažo in.po- oravljalnico avtomobilov. Do danes se je njegova delavnica razvila v ve- lik obrat, kjer je tudi sodoben ser- vis, prodajalna rezervnih avtomobil- skih delov in bencinska črpalka. Bolj ko si je uredil življenje, bolj je pogrešal bratovsko in sestrsko ljubezen. Oče in mati sta prišla si- cer k njemu v Avstralijo, kjer še danes s sedmimi križi na ramah ži- vita čila in zdrava, "a na pot v Jugo- slavijo si vseeno nista upala zaradi naporov tako dolgega potovanja. Ka- kor je Ivan iskal iz Jugoslavije, tako je Edvard iskal iz Avstralije. In le- ta 1960 je Edvard zvedel, da živita brat in sestra v Jugoslaviji, da sta živa in zdrava, a kaj več ni mogel zvedeti. Počasi so se podatki zbirali in končno je Ivan pred dvemi leti prejel pivo bratovo pismo iz Avstra- lije. Ivan se je razveselil, četudi mu je brat pisal v angleščini. Potlej sta si pisarila in pisma so romala čez dolgo morje. Ivan, ki si je želel vi- deti brata in starše, si vendarle ni mogel privoščiti poti v Avstralijo, zato pa je Edvard obljubil, da bo še bolj pljunil v roke in prišel v Jugoslavijo. »Veliko denarja stane takšen obisk,« je de- jal Edvard, »a četudi bi moral zapraviti po- slednji šiling, ni mi žal, da sem prišel. Celje, ki sem ga poznal, je zdaj čisto drugačno, vse- povsod opažam velikanske spremembe in spo- znavam Jugoslavijo, kakor je v tujini ni mo- '.J goče spoznati. V daljnji tujini komaj zvemo Ц kaj točnega, zdaj, ko sem pa sam videl, sem pa zares srečen, da sem prišel domov, da sem 9e srečal z bratom in sestro. Saj razu- mete, takšno srečanje pomeni člo\'eku toliko, da tega ne more opisati z besedami!« Dobri rezultati žalskega gospodarjenja Periodični obračuni enaintridese- tih delovnih organizacij za čas od januarja do septembra letos v pri- merjavi s podatki za isto obdobje lani kažejo kar zadovoljive rezulta- te. Celotni dohodek je porasel za 29 "o v primerjavi z lanskim letom, je pa še vedno manjši od relativne- ga porasta porabljenih sredstev (indeks 133). V teh zneskih ne kaže tolikšnega porasta porabljeni mate- rial, ki je pri nekaterih delovnih or- ganizacijah celo manjši kot lani, ampak vedno bolj naraščajo izredni izdatki, in sicer za neporavnane obveznosti do dobaviteljev (stroški tožb, zamudne obresti in drugo), Keto produkt na zaposlenega je letos za 3.000 dinarjev ali 27 % več- ji, kar je posledica zmanjšanih da- jatev družbi. Razmerje v delitvi neto produkta med družbo in delovno organizacijo se je spremenilo od 43 : 57 lani na 35 : 65 letos v korist delovne organizacije. Družba je do- bila letos v devetih mesecih prav toliko sredstev kot lani, medtem ko je delovnim organizacijam ostalo za 37 ''/o "več denarja. Delitev dohodka je letos za 2% ugodnejša za osebne dohodke kot za sklade delovnih organizacij. Me- sečno ix>vprečje izplačanih osebnih dohodkov je bilo lani 509 N-šne izobrazbe — ponovitev 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Tik-tak: Hlebček kruha (Ljubljana); 17.55 Slike sveta — otroški serijski žurnal (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža o Lito- stroju (Ljubljana); 19.05 Gosti na.šcga studia — zabavno glasbena oddaja (Skopje); 19.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20,00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Otroci Ziherlove mame — reportaža (Ljubljana); 21.00 Jugoslovanski celovečerni film (Zagreb); 22.30 Zadnja poročila (Ljub- ljana). četrtek, 1. 12. 9.30 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 16.10 Partizanska šola (Ljubljana); 17.35 Poročila (Beograd); 17.40 Oddaja za otroke — Tisočkrat zakaj? (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana)); 18.45 Na prvem mestu (Beograd); 19.10 Glasbene marginalije (Zagreb); 19,40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Rezerviran čas (Beograd); 21.15 Koncert v studiu (Zagreb); 22.15 Poročila (Beograd). Petek, 2. 12. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 T V v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.55 Poročila (Sarajevo); 18.00 Filmi 7Л otro- ke (Sarajevo); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljubljana); 19.30 Zimski večer — narodna glasba (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljub- ljana); 20.35 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 3. 12. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Skopje); 17.15 Lutkovna oddaja (Skopje); 17.35 Kje je, kaj je (Beograd); 17.50 Reportaža (Beograd); 18.10 Vsako soboto (Ljubljana); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Prešernova podoba — kulturna oddaja (Ljubljana); 19.10 Operna scena (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20,00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ekspedi- cija — serijski film (Ljubljana); 21.00 Ljudje — papige — humoristična oddaja (Beograd); 21.50 Zabavna glasba (Sarajevo); 22.05 Serij- ski film (Zagreb); 22.55 Zadnja poročila (Ljubljana). publike; 12.45 — Ivo Zupanc-Ludvik: Brežiški pohod (drugo nadaljevanje in konec); 13.00 — zaključek oddaje. Vtem ko v torek, 29. in sredo 30. novembra radio Celje ne bo imel lastnega sporeda, mar- več bo ves dan prenašal program RTV Ljub- ljana, bodo v ostalih dneh do sobote, 3. de- cembra čestitke vsak dan ob 16.00, celjska kronika ob 17.00 ter obvestila ob 17.15. Poleg tega bodo še naslednje oddaje: ponedeljek, 28. novembra: 17.25 — športni pregled; 17.40 — čestitke za praznik republi- ke; četrtek, 1. decembra: 17.25 — radijski felj- ton; 17.40 — harmonikarji celjske Svobode; petek, 2. decembra: 17.25 — turistična od- daja; 18.40 — za vsakogar nekaj; sobota, 3. decembra: 17.25 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, drugi del. Vse oddaje ob delavnikih se končajo ob 18. RADIO - CELJE Nedelja, 27. novembra: 11.00 — napoved ča- sa in programa; 11.05 — pogovor s poslu- šalci; 11.20 — obvestila; 11.30 — moda za vas; 11.40 — naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo; 12.0(1 — čestitke za praznik re- LEPAK V. BRADAČ JE VISEL PO VSEJ MOSKVI Ptički v enem gnezdu Pred dnevi je mladina П. osnov- ne šole slavila velik us^peh, kajti v Celje je prišel direktor sovjetskega doma kulture v Beogradu tovariš Viktor Peterson, ki je desetim celj- skim slikarjem, udeležencem med- narodne slikarske razstave, ki je bi- la v Moskvi pod naslovom »Moja dežela, moj dom«, razdelil prizna- nja. Tovariš Viktor Peterson je pove- dal, da je zelo vesel, ker je lahko v roike žirije 70.000 slikarskih iz- delkov mladine vsega sveta, da so bili moskovski iix>štarji prestrašeni, ko so morali nositi številne pošilj- ke na en sam naslov in da žirija ni imela lahkega dela. Dalje je pove- dal ;da je zelo vesel, ker je lahko prišel v Celje, od koder je na nate- čaju sodelovalo kar deset mladih ri- sarjev in še to, da je zmagovalka natečaja Celjanka — Vera Bradač. 2irija se je soglasno odločila, da je njena misel, ki jo je izrazila v sliki z velikim gnezdom na velikem drevesu in v gnezdu raznobarvni ptički — kakor človeštvo na svetu, vseh polti in v skupnem gnezdu, da je torej ta misel vredna prvega me- sta. Ko se je žirija odločila, so ris- bo Vere Bradačeve natisnili kot le- pak in ga razobesili po vsej Moskvi, da je vabil obiskovalce na razstavo. Za razstavo so izbrali 1500 mladin- skih risb, med njimi jih je bilo kar 131 iz raznih krajev Jugoslavije in dest učencev II. osnovne šole v Celju. Direktor sovjetskega doma kultu- re v Beogradu je vsem desetim po- delil značko in diplomo, Veri Bra- dačevi pa še posebno nagrado: ve- likega pajaca, ki ga je mogoče raz- staviti na več manjših in vedno manjših pajacev. Mladina, ki je bi- la na svečanosti, je bila navdušena, posebej še tisti, ki so prejeli pri- znanja. Tovariš Peterson je ob za- ključku čestital vsem, ki so prejeli priznanja, a vse druge je vzpodbu- dil, naj jim bo ta zmaga za vzor, saj imajo še vsi možnosti, da se uvrstijo kdaj drugič med razstav- ljavce. Kolik pomen so v Sovjetski zvezi pripisali tej razstavi, dokazuje že to dejstvo, da so jo pripravili v pro- storih Sovjetske akademije umet- nosti, kjer sicer razstavljajo samo najbolj znani slikarski mojstri. To- variš Peterson je pohvalil tudi pri- zadevanja akademske slikarke Da- rinke Pavletič-Lorenčak, ki vodi li- kovni pouk na II. osnovni šoli. Nagrajenim učencem je čestital tudi predsednik sveta za šolstvo, to- variš Franček Knafelc. Tudi on je izrekel vse priznanje prizadevni akademski slikarki in ji v imenu sveta izročil spominsko priznanje. Ta uspeh celjskih mladih slikarjev in ne nazadnje tudi uspeh Dari.nke Lorenčakove je lahko zares vsem velika vzpodbuda za nadaljnje de- lo. OBČINSKA PIONIRSKA KONFERENCA V CELJU Zanimivo tekmovanje Pred dnevi so se v Celju v Na- rodnem domu zbrah predstavniki pionirskih odredov celjske občine, da bi na skupni pionirsiki konferen- ci ocenili svoje delo v preteklem obdobju ter povedali svoje načrte za letošnje šolsko leto. Konferenca je bila odlično pripravljena, zato je tudi potekala brez zapetljajev in je pokazala, da pionirjem uspe sle- herna akcija. Ob tej priložnosti so delegati poročali o delu pionirskih odredov v preteklem letu, zlasti pa so analizirali uresničitev programa Jugoslovanskih pionirskih iger, ki potekajo pod geslom Kdo več ve, kdo bolje zna. Ugotovili so, da je večina odredov lepo opravila svoje dolžnosti, tako pa obetajo tudi pro- grami za prihodnje leto, saj so ne- kateri tako bogati in domiselni, da bodo zahtevalli njihove najboljše sposobnosti. Pionirji pa so na tej konferenci govorili tudi o problemih svojega kraja in omenjali — kot je ob ta- kih priložnostih že običajno — zla- sti komunalna vprašanja. Tako je nek fantič iz Socke povedal, da je že skrajni čas, da nekdo popravi brv, ki vodi čez potok. Ce hočejo namreč otroci v šolo, morajo bresti \^odo. Tako sedijo pri pouku mokri in marsikateri zaradi tega eelo zbo- li. Ker so bili na pionirski konferen- ci tudi predstavniki občinske skup- ščine, je pionir potrkal na prava vrata. Tokrat so udeleženci konference izvolili tudi občinski pionirs^ki od- bor, ki naj bi se občasno sestajal in ugotavljal, kako poteka delo v pionárslcih odredih, sprejeli pa so tudi ncikaj sklepov, med katerimi je prav gotovo najpomembnejši ta, da se bodo vsi vključili v tekmo- vanje za Kajuhovo bralno značko. Gre za akcijo, ki jo je začela občin- ska zveza društev prijateljev mla- dine, njen namen pa je, dia mladino vzpodbudi k branju kvalitetnih knjiižnih del. Tekmovalci bodo o branih knjigah napisali obnove in imeli govorne vaje, posebne komisi- je pa bodo ocenile naijiboljse. Trio Lorenz Drugi mladinski koncert Trio Lorenz (violina, čelo, klavir) si je pridobil sloves tudi na tujem. Mladi reproduktivei virtuozno mu- zicira jo na svojih instrumentih. Celjski program je zajel dela Haya- na, Turina, Paganinija, Čajkovske- ga, Rahmainova in Griega. Ves program so izvajali na pamet, kar je vsekakor zelo zahtevno. Haydnov trio so podali sočno in sončno in se vživeli v duha tega klasika. Srednji stavek je zvenel brez prigovorov. Turina je manj znani španski komponist Debus- syeve smeri, temo z variacijami so izvedli bravuroz.no. Paganinijeva skladba — Mojzesova i ani azija-je v violinski literaturi preizkusni ka- men. Kompozicija je pisana le za C-struno in popestrena s flaieoleti, ki zvenijo le ob absolutno čisti into- naciji. Cajkovskega Jesenska pesem iz »Letnih časov« je prepolna čudo- vite ruske melodike. Griegov Ani- trin ples iz »Peer Gynta«, komponi- ran na norveško folkloro še dolgo ne bo izgubil prvotnega čara. Za- ključna, točka je bila Rahmainova Elegija. Trio Lorenz je ansambel treh bra- tov, ki se posrečeno dopolnjujejo v disciplini igre in muzikalnem po- ustvarjanju. Naša akademija mora biti ponosna na svoje gojence, ki po diplomi preraščajo akademski okvir. Malce je motil v skupni igri mestoma klavir, ki je deloma pokri- val violino in čelo. Komentator je bil tudi to pot prof. Egon Kunej. V bodoče bi želeli razširjeno razla- go, saj se ni bati, da bi le-ta mlado publiko utrujala. Prizadevanje naše koncertne poslovalnice je vsekakor pozitivno. Če že v Celju »odmira«, interes odraslega občinstva za teht- ne koncerte, bo mladina izpolnila riaša pričakovanja v bodoče. Pri- jetno je človeku, ki sedi med mladu mi poslušalci, ko opazi, kako sledi- jo izvajalcem od točke do točke brez pojemajočega interesa. Dopol- danski in popoldanski program v enem dnevu je bil za trio Lorenz nadvse težavno dejanje. Lažje je po- dobnim zahtevam zadostiti pri več- jem sestavu solistov, ki po svoje dopolnjujejo del koncertnega pro- grama. Temu izjemnemu naporu tria velja naše posebno priznanje^ Bratje Lorenz rastejo v kvalitetne reproduktivce, njihovo umetnost bomo z 'veseljem poslušali tndt 'v prihodnje. A. S. Dedek Mraz v stiski Vsako leto ob tem času ugotavlja, mo, da lepih načrtov za praznovanje novoletne jelke ne bo mogoče ure- sničiti, ker ni denarja. Tako se bo, kot kaže, zgodilo tudi letos in od lepo zamišljene prireditve bodo od- padli najrazličnejši domisleki in dopolnitve. Delovne organizacije celjske občine — tako pa je tudi drugod — se namreč še zmeraj ne morejo odreči internim proslavam ob praznovanju novoletne jelke. V te namene gre sicer veliko denarja, vendar irnajo otroci od tega veliko manj, kot bi lahko dobili na veliki osrednji prireditvi. Sladka dariM; ki v teh dneh kar dežujejo v otro- ška naročja, so prav gotovo malen- kost v primerjavi s pašo za oči, ki bi jim bila na razpolago v morebit- nem pravličnem naselju. Pa dedek Mraz, njegovo čudovito spremstvo, stojnice z dobrotami — vse to je tisto, kar v otroku ostane precej dlje kot pa spomin na lepo zavito čokolado. In vendar ostaja po sta- rem: nekateri otroci so deležni po- zornosti kar dveh delovnih organi- zacij, drugi pa ob svojem najbolj veselem prazniku ne dobijo ničesar. Društvo prijateljev mladine v Ce- lju je letos nameravalo zabaviščni prostor postaviti na Kocenovem tr- gu, v starinskem okolju vodnega stopla. To bodo tudi storili in de- dek Mraz bo obiskal otroke, toda njegovo spremstvo ne bo tako bo- gaito, kot so si zamislili in tudi nje- govi obiski ne tako pogosti. Vse je treba namreč plačati in ob tem člo- vek ne more mimo občutka, da so le še redki tisti ljudje, ki bi kaj na- redili zastonj — tudi če gre za otroke, ne. Tako se stroški kopiči- jo in prireditev, ki bi jo verjetno lahko napravili tudi z malo denarja, stane milijone. To pa je ob sedanji situaciji prav goto^p preveč, da bi si jo lahko privoščili. Zato bi morda š^ enkrat rekli — združimo sred- stva, namenjena za veselje, pa se vsaj tu rešimo drobnjakarstva in »intemosti«,, ki so včasih še veliko dražje. Nocoj bomo lahko v Slovenskem ljudskem gledališču gledali premiero Dumasovih »Treh mušketirjev«. Delo je prevedel in zrežiral Andrej Stojan. Zaradi svojevrstne razgibanosti in pestrosti, ki jo vsebuje delo, prijetna parodija na tolikanj bran roman, bodo s predstavo zadovoljni mlajši in starejši obiskovalci gledališča. Razen »mušketirskih« pusto- lovščin in dogodivščin je v delu še dosti petja, plesa, šale in zabave, kar .so pomagali ustvariti Vida Zupan-Bekcičeva s kostumi, Vladimir Rijavec s sceno, glasbo in glasbeno vodstvo pa je uresničil že večkrat uspeli Edo Goršič. Na sliki vidimo prizor z ene izmed zadnjih skušenj. LUDVIK REBEUŠEK /. Del: Tudi vozovnica prvega razreda ne zagotavlja vedno udobne vožnje Mednarodni konigres za balneOlo- gijo in klimatologijo — ali kot je uradni naziv: Congres intemational du thermalisme ©t du climatisme medical — se je pričel v Cannesu 29. septembra letos. Tega dne pa sem šele pričel s potovanjem na ta kongres. Zamudo sem imel nekaj zaradi pomanjkanja časa, še bolj pa zaradi pomanjkanja denarja (beri: deviz). Vendar sem si izračunal, da bom kljub temu lahko prisostvoval de- lovnemu delu kongresa. Res je, da sem imel v rokah pismeno obvesti- lo naše organizacije iz Beograda, da so me predlagali kot zastopnika Mednarodni kongres za balneologijo in klimatologijo Jugoslavije v gospodarskem odboru tega kongresa, vendar je uradno potrdilo izostalo in to zopet zaradi pomanjkanja deviz. V Cannesu sem ugotovil, da se je enako primerilo tudi ostalim delegatom iz Jugosla- vije, ki pa so vendarle od drugod dobili zadostna sredstva, da so lah- ko prisostvovali celotnemu progra- mu. Jugoslavija je že vrsto let članica mednarodne organizacije E. I. T. E. C. (Federation intemational du thermaliise et du climatisme) ven- dar menda doslej nismo pošiljali zastopnikov iz Slovenije na kongre- se in sestanke te organizacije, vsaj ne na račun zveznih sredstev. Tako sem bil letos menda zaradi Зесеп- tral'iziranega plačevanja potnih stroškov edini slovenski zastopnik v jugoslovanski delegaciji in prvič na tem mednarodnem zboru. Prav gotovo ste, dragi bralci, po 28. juli- ju letos že večkrat silišali ali brali o težavnem položaju naših naravnih zdravilišč, od kar je zdraviliško zdravljenje pri nas črtano iz osnov- nega zdravstvenega varstva. Vendar pa smo na tem kongresu poslušali referat s popolnoma nasprotnimi ugotovitvami. Vendar o tem kasne- Najprej še nekaj besed o potova- nju, ki ni bilo tako enostavno, kot bi človek pričakoval. Naj povem, da sem potreboval za potovanje z brzovlakom ali ekspresom dve noči in še dober dan. Še manj prijetno pa je bilo dvakratno prestopanje z daljšim čaikanjem. Vsekakor potuje- jo naši izletniki s Kompasovimi ali Izletnikovimi avtobusi na Ažurno obai'o udobneje kot pa sem jaz pa čeprav sem imel vozovnico I. raz- reda. (Zato pa nimajo dnevnic.) Prva nerodnost je bila že v tem, da sem moral na vlak v Ljubljano. Ker je bil tam odhod nekaj po 4. uri zjutraj, je bila potrebna se nočna vožnja iz Celja do Ljubljane. Vnaprej sem se veselil na to, da bom v I. razredu etkspresa še lahko dremal do Trsta. Pa sem se zaraču- nal. Vlak je bil tako nabito poln, da sem v I. razredu lahko samo stal. Upal sem, da bo večina potnikov v Trstu izstopila. Ko se je zdanilo, som našel prostor v drugem razre- du. Moj sosed je bil medicinec iz Zagreba, ki je potoval na večme- sečno prakso v Švico, v Lausanne. Tako sva bila že dva na skupni poti do Milana, tj. za 12 ur potovanja. V Trstu mi je vlak skoraj ušel, ker v Italiji ni več veljal letni čas, kar pomeni razliko za 1 uro. Na poti do Milana se nam je priključil nek Švicar, zastopnik tvrdke Brown Boveri, ki ima mnogo poslovnih sti- kov z našimi ladjedelnicami. Pove- dal je med drugim, kako mu je »zaribal« vožnjo iz Kopra v Trst koprski taiksi, ko so štrajkali šofer- ji na italijanskih avtobusih, tudi na tistem, ki vozi na tej progi. V Benetke je pripeljal naš vlak na zadnjo postajo, ne pa samo do Mestre. Tako sva s sopotnikom iz Zagreba med krajšim postankom napravila sprehod ob kanalu ter bližnjih ulicah. Bil je prvič v Be- netkah in kljub slabemu vremenu navdušen. Manj navdušen nad po- stankom pa je bil Švicar, ki je imel napačen vozni red. V teh dneh nam- reč v Italiji niso samo uvedli zim- ski čas, temveč tudi zimski vozni red. Vendar so vlakovne zveze iz Milana v Švico tako ugodne, da je bil kljub vsemu že zvečer v Zürichu. V Milanu je lilo kot iz škafa in po nasvetu potnikov nisem izstopil, da bi tu počakal 5 ur na vlak za Ventimiglio, temveč sem takoj na- daljeval potovanje do Genove. RekU so mi, da bo ob morju gotovo bolj- še vreme, brez dežja. V Genovi še nisem bil, v Milanu pa že dva ali triikrat.^ Tu sta me tudi zapustila Zagrebčan in Švicar, pot sem nada- ljeval samo z italijanskimi ,potniki, ki so vneto prelistavali novi vozni red. Od njih in od sprevodnika sem izvedel, da bom moral čakati v Ge- novi skoraj 6 ur, torej bo dovolj časa vsaj za kratek ogled mesta, predvsem pa pristanišča. (Nadaljevanje sledi) POSEBNO OBVESmoi KOLSKTmi (ilt i. 0&TX»BIU XNAPSLEÌ КШШО KO- UF,KÎ)VOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IN U2»iALlM ìfiJSmAimikJi Cb.fi*Jt, XA A.V- tUBLbMË ìTREVOZE v hJiJölJÜOBMEJE UKKüMLJIjUIVIH AViUbUSIH lU'A »M.CK- CEWES«. î7JCi)RIST!TE UGODNO PRILOŽ- NOST - ZAHTEVAJTE PROGRAME! VABIMO VAS NA IZLETE: l-DNEVNI IZLET V TRST! CENA PO OSE- BI 45 N-DIN VKUUCNO POTNI LIST! S KOMPASOM NA SILVESTROVANJE! 1. SUvestrovanje v RIMU — 5 dni. 2. Silvestrovanje v ATENAH — 10 dni. Po- tovanje bo izvršeno z motorno ladjo »ORE- B1Ć«. 3. Silvestrovanje v BUDIMPEŠTI — 3 dni. 4. Silvestrovanje v SAN MARINU — 3 dni. 5. Silvestrovanje v RIMINIJU — 3 dni. 6. 7-dnevno potovanje v RIM. Relacija Ce- lje — Benetke — Padova — Firenze — Rim — Rimini — San Marino — Ravenna — Trbiž — Kranjska gora — Celje. Cena po osebi 579 N-din. 7. 2-dnevni izlet v TRST, BENETKE, PA- DOVA, RIMINI, SAN MARINO! Cena poto- vanja po osebi 208 N-din. 8. 2-dnevni izlet na DUNAJ. Cena po osebi je 168 N-din. 9. 2-dnevni izlet preko BLATNEGA JEZERA v BUDIMPEŠTO. Cena potovanja po osebi je 176 N-din. 10. 2-dnevni izlet v TRST in BENtlKE. Cena potovanja po osebi je 125 N-din. 11. 1-dnevni izlet v TRST in BENETKE. Cena potovanja po osebi je 90 N-din. 12. 1-dnevni izlet v TRST. Cena po osebi je 45 N-din. 13. V letu 1967 12-dnevno potovanje v JERU- ZALEM. Kombinirano potovanje z avtobusom in letalom. Sprejemamo predprijave! 14. l-dnevni izlet v TRST-MONTE GRISO. Cena potovanja 50 N-din. 15. 1-dnevno potovanje na BELOPEŠKA JE- ZERA—TRBI2—BELJAK—CELOVEC—GOSPA SVETA! 16. 1-dnevno potovanje v TRBI2—UDINE in GORICO, Vse prijave in izdelani ceneni programi so na razpolago v poslovalnici Kompas — Celje. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TE- LEFON 23-50. MALI OGLASI PRODAM VINOGRAD z novim nasadom, novo kletjo, sadonosnikom prodam. Aleksander Malgaj, Prešernova 2 — Šmarje pri Jelšah. 32 m vodovodnih že izoliranih pocinkanih ce- vi (premer ena cola). Polajžer, Arja vas 48 — Petrovce. KRAVO sivorjave barve, 7 mesecev brejo (s četrtim teletom), dobro mlekarico prodam. S. J. Zagrad 21. BREJO kravo (8 mesecev) prodam. Ložnica 11 — Celje, (pri Culku). TELEVIZOR Favorit ekran 50, malo rabljen prodam za 1000 N-din. FiKp Pukl, Rortkbva! 2 (Ložnica). KRAVO 9 mesecev brejo prodam. Zagrad 126. DVA debela prašiča prodam. Robič, Celje, Cesta na Dobravo 56. PRALNI stroj Castor superavtomatik prodam za 250.000 S-din. Štefka Lončarevič, Celje, Pod gradom 8. KRAVO s teličkom prodam. Štefan Frece, Li- boje. Petrovce. TELEVIZOR NIŠ avtomatik, malo rabljen prodam tudi na ček. Bugarski, Aškerčeva 12. KAVČA, kuhinjsko pohištvo in otroško posteljico prodam poceni. Celje, Plečnikova FIAT 750, letnik 1962 prodam. Ogled dnevno od 15.—17. ure. Naslov v upravi lista. PEC na žagovino prodam. Celje, Resljeva 15. NOV pralni stroj CANDI prodam za 300.000 S-din. Naslov v upravi lista. ENOFAZNO vodno črpalko prodam. Hodnik, Ljubljanska c. 20. LEP krznen plašč za večjo postavo (črn mo- skovit) naprodaj za 60.000 S-din in moški krombi plašč za 15.000 S-din. Celje, Vodni- kova 11/11. RABLJENO spalnico, kompletno z žimnicami in vložki prodam. Roje, Cesta na grad 50 A. LEPEGA čistokrvnega psa volčjaka starega 8 mesecev prodam. Fanika Lopan, Polule 75 SINGER avtomatik šivalni stroj prodam. Cena 3.200 N-din, Naslov v upravi lista. FIAT 750 malo vožen v zelo dobrem stanju z novimi mišelinkami naprodaj. Naslov v upravi lista. Po zelo ugodni ceni takoj prodam avto Skoda 1000 MB letnik 1965. Informacije Celeia Kommerc — Celje, Gledališka 2. KUPIM LASTNIKI zemljišč! Sem interesent za grad- beno parcelo v Žalcu ali Šempetru in njeni okolici. Ponudbe pod »GRADNJA« KOZOLEC kupim. Ivan Pilih, Trnovlje 8, Celje. STANOVANJE NUJNO iščem prazno sobo. Celje, Vprašati pri »ASTRA« Celje. SOSTANOVALCA v opremljeno sobo sprej- mem. Vprašati: Ker^nij^vaj, . . .. ..... ^ TOSTfe OBJAVE ZASEDNOST KAPACITET Na celjskem turističnem področju je na razpolago dovolj prostih mest v vseh turi- stičnih krajih. Potrebne so le rezervacije ob sobotah v hotelih Celeia, Evropa in Paka. Opozarjamo na rezervacije za 29. in 30. no- vember tako za planinske postojanke kakor za hotele in zdravilišča. V zdravili.ščih imajo zdaj znižane cene. PRIREDITVE V Celju je vsako soboto zvečer plesna glas- ba v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI, v Velenju vsak večer razen ponedeljka v hotelu PAKA, v Rogaški Slatini vsako soboto in nedeljo v restavraciji POSTA, v Šempetru 27. novembra volitev NAJLEP- ŠE SAVINJCANKE. KOPANJE Zunanjim obiskovalcem je na voljo kopalni bazen v zdravilišču Laško in Dobrna. CESTE Vse ceste na celjskem turističnem področ- ju vključno ceste Rimske Toplice—Zidani most so prevozne. NOVA ŠTEVILKA ČASOPISA LEPO MESTO 2e nekaj dni je v prodaji nova številka ča- sopisa LEPO MESTO, glasila Olepševalnega in turističnega društva Celje z izredno pestro in zanimivo vsebino. Časopis je na voljo v kioskih in trafikah. OBČNI ZBOR OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA Redni občni zbor Olepševalnega in turistič- nega društva Celje bo v petek dne 16. de- cembra ob 19 uri v Narodnem domu. Po obč- nem zboru bo koncert Ladka Korošca Korit- nika prvakov ljubljanske opere. Prosimo vse, da ta termin upoštevajo in na ta dan ne organizirajo drugih prireditev. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 25< novembra ob 19.30 uri: Aleksandre Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Premiera. Premlerski abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Sobota, 26. novembra ob 19.30 uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Slovenski Bistrici. Sobota, 26. novembra ob 20. uri: SLAVNOSTNA PROSLAVA V CAST DNEVA REPUBLIKE. Nedelja, 28. novembra ob 10. uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. II. mla- dinski nedeljski abonma. Nedelja, 27. novembra ob 19.30. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Sevnici. Ponedeljek, 28. novembra ob 19. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Zagorju. Petek, 2. decembra ob 15.30. uri: A. Christie: MIŠELOVKA. I. mladinski po- poldanski abonma. Sobota, 3. decembra ob 19.30. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Abonma za delovne organizacije in izven. Nedelja, 4. decembra ob 19.30. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Drami SNG Ljubljana. Ponedeljek, 5. decembra ob 16. in 19.30.' uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Kranju. Torek, 6. decembra ob 19.30. uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Torkov abonma in izven. OBČINSTVO OPOZARJAMO NA NASLEDNJO SPREMEMBO: ODSLEJ SOBOTNI ABONMA NE BO TAKOJ DRUGI DAN PO PREMIERI, MARVEČ ŠELE NASLEDNJI TEDEN. DO SPREMEMBE JE PRIŠLO ZARADI ORGANI- ZACIJSKE SHEME OPREMLJENO sobo s centralnim ogrevanjeni oddam dvema prosvetnima delavkama ali starejšima dijakinjama. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo v Celju iščem. Biba Špendal, Rožna dolina Cesta XII. št. 4 — Ljubljana. ZAPOSLITEV HIŠNI SVET Trg V. Kongresa 10 Celje, išče hišnico. Stanovanja ni. MLAJŠE dekle išče kakršno koli lažje delo, gre tudi za gospodinjsko pomočnico k manjši družini. Naslov v upravi lista. POŠTENO varuhinjo za 8 ur dnevno na dom iščem. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA, samostojna kuharica gre k starejšima zakoncema v pomoč za prazno sobo. Naslov pustiti v upravi lista. GREM za hišnico, gospodinjo ali oskrbnico k starejšim ljudem v Celju ali okolici. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »33«. RAZNO NUJNO potrebujem 2000 N-din posojila. Vr- nem po dogovoru. Pismene ponudbe pod šifro »NUJNO«. NACRT za centralno ogrevanje izdelam hitro, poceni. Ponudbe pod »SOLIDNO« VDOVA, upokojenka, dobra gospodinja, vese- lega značaja, z lepim stanovanjem želi spo- znati iskrenega dobrega prijatelja ali moža od 50—60 let. Pismene ponudbe na upravo lista pod »NEODVISNA« ŠIVALNE stroje vseh vrst sprejmem v po- pravilo. Božo Svcncbir, finomehanik, ulica Mosa Pijade 15 a Celje (Pri avtobusnih ga- ražah) Gostilna »PRI POSPEH« Kasaze — Petrovce, vabi na otvoritev gostilne, ki bo dne 26. no- vembra 1966 s pričetkom ob 17 uri. Za obisk se priporoča! ELVOTEIШ električna posteljna blazina, za- jamčen domači izdelek odstranjuje neugo- den občutek posteljnine v vlažnem stano- vanju in po zračenju. Servisna služba! Tovarna »EMO« Celje RAZGLAŠA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA ZA: 1. KONTROLO ORODIJ POGOJ: strojni tehnik z več let prakse, 2. OSKRBO Z ELEKTROENEGIJO POGOJ: elektrotehnik z nekaj let /prakse, 3. VZDRŽEVANJE TELEFONSKIH NAPRAV POGOJ: visioikakvalifioiran telefonski mehanik z nekaj lot prakse, 4. ZIDARSKA DELA POGOJ: kvalificiran xidar z nekaj let prakse, 5. UPRAVLJANJE PARNIH KOTLOV POGOJ: Izprašan kurjač z nekaj let prakse. Osebni dohodki ix> pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti dobijo vsa potrebna pojajsnila v kadrovski službi podjetja. Rok prijave 15 dni od OL.ZEI-.-A. V skladu s 26. členom točke 2 TZDR razglaša Kreditna banka Celje prosto delovno mesto snažilke Delovno mesto bo zasedeno za določen čas takole; od 15. 12. 1966 do 31. 4. 1967 s polnim delovnim časom; od 1. 5. 1967 do 31. 8. 1967 z ne- polnim delovnim časom. Kandidatke naj prijave vlo- žijo pri Kreditni banki Celje do 5. 12. 1966. KREDITNA BANKA CELJE .SVOJE PRIHRANKE BOSTE VARNO IN ZA VAS KORISTNO NALOŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO KREDITNE BANKE CELJE! KREDITNA BANKA CELJE - OSREDNJA ENOTA Z EK6PO- ZITLRAMÍ ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, ŠMARJE PRI JELŠAH ROGAŠKA SLATINA, SLOV. KONJICE, SEVNICA IN BREŽICE. PODRUŽNICE: Celjska mestna hranilnica Celje SLOVENSKA BISTRICA VELENJE z ekspozituro ŠOŠTANJ SLOVENJ GRADEC z ekspoziturami v RADLJAH OB DRAVI, Dravogradu, Prevaljah, Ravnah na Koroškem in Mežici. Obrestna mera za navadne hranilne vloge 5 % — za vezane preko 12 mesecev od 7 do 7,5%. ZA GRADNJO. NAKUP IN OBNOVO vSTANOVANJ JE BANKA UVEDLA POSEBNO NAMENSKO VARČEVANJE. KREDITNA BANKA CELJE KONCERTI SREDA, 14. DECEMBRA v Narod- nem domu koncert simfoničnega or- kestra Akademije za glasbo v Ljub- ljani, Dirigent: Uroš Prevoršek. Ob 17. uri koncert za mladino. Ob 20. uri za odrasle. Vstopnice po 5, 4, 3 in 2 N-din so na voljo v glasbeni šoli. FOTO ŠPINDLER Celje, Mariborska 64 čestita občanom ob prazniku Re- publike in se priporoča cenjenim strankam! S POSLOVALNICAMI V CELJU DROGERIJA še vedno velja: naj- lepši spomin so gibljivi posnetki doživetega! Tudi darila pripravijo obilo veselja! In zdaj je čas! Snemalne kamere, projektorje, filme in še mnogo tega,, s čimer boste imeli veselje sa- mi in vaši dragi! Izkori- stite ugodnost nakupa s kreditom podjetja! VESNA Adam in Eva sta se skrivala s figovimi listi. Toda takrat je bilo top- lo. Današnji Adami m Eve potrebujejo nekaj več. V poslovalnici VES- NA si lahko oskrbite okusno žensko in moško mako perillo, ki ga boste nujno potrebovali, če boste hoteli prestati le- tošnjo zimol Manufaktura Ste se odločili, da si boste za prihodnje sve- čanosti naročili obleko pri krojaču? Potem sto- pite poprej k MANU- FAKTURI, kjer vam bo- do postregli z metrskim blagom iz uvoza in naj- najbolj kvalitetnimi do- mačimi izdelki. Ne odla- šajte in kmalu vas bo- До vsi občudovali! BABY Se vaš otrok pritožu- je, da ga zebe? Stopite z njim v poslovalnico BA- BY in izbrali mu boste lahko plašček, kakrš.ne- ga bo vesel, v katerem mu bo toplo, četudi bo ves dan na snegu. Ne za- nemarite svojega otro- ka in poskrbite, da mu bo pozimi toplo! Ivo Zupanc-Ludvig 25 let brežiškega pohoda Iz Griz proti Celju se pomika partizanska kolona. Dva dni je počivala na kozolcih pri kmetih Naprudnik, Novak in Kajtna, kamor je prispela po napornem pohodu z Dobrovelj. Tam je dva dni prej zabeležila svojo prvo veliko zmago nad Nemci. Bila je to bitka na Čreti. Pot nas je vodila ob desnem bregu Savinje do petrovškega mostu, nato pa smo jo ubrali na ■ nasprotno stran ter se preko Lo- pate pri Celju začeli pomikati naprej. Šli smo proti Dramljam. Ko je bilo Celje za nami je pri- čelo snežiti. Poti proti Dramljam ni nihče poznal in vendar smo se nekaj ur za tem znašli pred njimi. Snežilo je čedalje bolj. Dramlje smo obšli ter se okoli pete ure zjutraj ustavili pri sa- motnem kmetu, pri znani Dobro- tinškovi družini, kjer smo pre- danih. Dan smo preživeli še dokaj mirno. Bili smo brez hrane. Po- poldne smo zvedeli, da gredo za nami Švabi. Toda ta dan se z njimi še nismo srečali. S prvim mrakom smo šli znova na pot. Vso noč smo hodili in se proti jutru ustavili pri nekem samot- nem kmetu v bližini Ljubečne. Bili smo premočeni in zeblo nas je, kajti snežilo je že dva dni neprestano. Popoldne so Nemci hajkali po hosti, nedaleč od nas. Bili smo pripravljeni na vse. Do spopada pa ni prišlo. S prvim mrakom smo pot nadaljevali. Savinjski bataljon je imel ta- krat veliko nalogo. Moral bi pri- speti na Bizeljsko, kjer so takrat Nemci na veliko preseljevali. Tu bi morali začeti z akcijami in tako omejiti okupatorjevo delo. če bi nas ne oviral visok sneg pa vsakodnevne borbe in hajke, bi bila naloga bolje izvedena. Brežiški pohod Savinjskega ba- taljona je vodil komandant Franc Rozman-Stane. Po dolgem in napornem poho- du smo se zjutraj ustavili pri malem kmetu pri Sv. Emi nad Slivnico. Tu bomo predanili, je rekel Stane. In že smo lezli na senik ter se zarili v seno, da bi v miru prespali dan, da bi se spočili in s toploto svojega tele- sa posušili obleko. Na hrano ni nihče pomislil; pa tudi bilo je ni. Za stražo sta skrbela Lojze Vreskov in Silas. Straže so se menjavale vsako uro, da bi tako borci manj zmrzovali in se bolj spočili. Okrog enih je poslal Stane y patruljo dva borca. Počasi sta se premikala proti vrhu, odko- der smo zjutraj dospeli. Sneg je nehal naletavati, zato pa se je za nami gaz dobro poznala. Bilo je na dan prvega novem- bra 1941. leta. Ko sta zavila okoli ovinka, se je naenkrat pojavil pred njima civilist z brzostrelko v roki. Roke kvišku, je zavpil po nemško. Pre- senečena tovariša sta ubo'gala-, kajti vse se je pripetilo tako hit- ra, da iia kaj drugega nista mo- gla pomisliti. Toda v njunih gla- vah so se misli hitro spreletava- le. Samo za trenutek sta se sre- čala pogleda in že sta se razume- la. Don je segel v žep po samo- kres, toda v tem so ga že nad kolenom zadeli streli. Zdaj je napadel Curk, ki je s svojimi močnimi rokami udaril gestapov- ca v obraz, ga sunil v sneg ter mu iztrgal brzostrelko in pobral bombe, ki jih je nosil za pasom. Potem sta jo ubrala proti svo- jim. Brž na noge je zavpil Curk. Švabi so tu! Kmalu zatem je bi- Ta kolona spet pripravljena za pohod pa tudi na borbe. Da so nas Švabi našli, je bilo povsem razumljivo, saj nas je izdajala zelo široka in globoka gaz. Ra- zen tega se je nek kmečki fant potrudil v Celje in nas naznanil gestapu. Švabi so ta dan mobi- lizirali še tamkajšnje domačine ter jih oborožili. Odšli smo proti sosednji kme- tiji, kjer je bilo videti tudi ne- kaj gozda. Komaj smo se pre- maknili, smo se srečali z ženska- ma, ki sta nosili koša. Ko sta nas zagledali, sta se obrnili jn začeli bežati. Šele tedaj smo spo- znali, da sta bila preoblečena ge- stapovca. Takoj zatem so se ogla- sili streli. Kdo vraga'strelja, smo se spraševali, saj Švabov ni vi- deti. Toda, zgodilo se je tisto če- sar nismo pričakovali. Na nas so streljali domačini. To se je zgo- dilo prvič. Potem sta padla Je dva strela. Medtem pa je tudi nekdo od naših vžgal. Bledoličen in nekoliko starejši možakar je obležal pri hlevu. Tri njegove pajdaše smo ujeli za hlevom. Vzeli smo jim puške in naboje. Potem So nam povedali, da so jih Nemci poslali v predhodnico. Vzeli smo jih s seboj in zahte- vali, da nam kažejo pot. Pa se jim ni mudilo. Računali so, da bo prišlo do borbe in da bodo lahko zbežali. Ko smo dospeli do gozdiča, so se prvi naenkrat ustavili. Nekaj sto metrov pred njimi je bilo polno Švabov. Od vrha preko gričev pa se je pomikala kolona. Umaknili smo se v notranjost gozdiča in zavzeli položaje za njegovim robom. Nemci so počasi lezli v breg, drugi pa navzdol. Obkoljevali so nas. Globok sneg jih je močno oviral. Nam je bil zdaj prijatelj, toda ob umiku bi se lahko spre- menil v veliko oviro. Nemški glasovi so prihajali čedalje bliže. Tedaj je globoko tišino pretrgalo povelje koman- danta Staneta — ogenj! Nekaj črnih kep se je takoj zvalilo po snegu. Kmalu za tem pa so na- valili tudi Nemci. Sneg se je usi- pal z dreves in pred položajem se je kadilo. Bitka je trajala kakšne četrt ure. Zaenkrat še nismo imeli nobene žrtve. Nav- zlic temu je položaj postajal ze- lo nevaren. Nemci so pričeli pri- tiskati z obeh strani. Za nas jih je bilo preveč. Treba se bo umak- niti. Toda, kam? Navkreber ne- mogoče, naravnost v švabski ogenj tudi ne, preostala je le še dolina na desni. In to je izbral komandant Stane. Za menoj, je zaklical in zaga- zil v čistino. Sledili smo mu. Ogenj iz švabskega orožja je za hip prenehal. Molk pa je bil kra- tek. Ko so videli, za kaj smo se odločili, se je na nas spet vsula toča krogel. Prvi je padel Don, ki je že tako težko hodil. Nekaj minut za tem smo izgubihi Petra Šprajca-Jura doma iz Megoj- nic. Bil je eden najstarejših komunistov in je imel za sabo veliko političnih aretacij. Okusil pa je tudi Bilečo. Potem je poleg mene padel mlad, ko- maj dvajsetletni borec. Po par- tizansko smo mu rekli Juvan. Doma je bil iz Trbovelj. Padla pa sta še dva tovariša. Medtem so se prvi začeli pri- bliževati kapelici. Še malo pa so bili na varnem. Z velikirni napo- rom smo se tudi ostali prerinili preko grebena. Na oni strani nam nemške krogle niso mog- le do živega. Navzlic temu se nismo ustavljali, pač pa smo jo ubrali v hrib iti prišli do go- stilne. Pred njo je stalo nekaj žensk, ki so vzdihovale in nas bodrile hkrati. Ni hitro so pri- nesle nekaj kruha, vedro vina pa tudi cigaret ni manjkalo. Kmalu smo prišli do gozda, ki se je raztezal daleč naokrog in se vezal z drugimi vrhovi. Tu smo za hip postali m se prešteli. Ranjen ni bil nihče, manjkalo pa je pet borcev. Težko nam je bi- lo za padlimi tovariši. Po krajšem počitku smo kre- nili na pot preko mnogih vrhov in globeli. Dokler je bilo svetlo, je še šlo, ko pa se je znočilo, je bilo težje. Od časa do časa so se Stane, Modras in Silas zbrali okoli karte ter iskali najugodnej- šo pot do Bohorja. Hodili smo vso noč. Proti ju- tru smo se znašli nekje sredi Bohorja. Bili smo utrujeni, lačni in premočeni. V bližini ni bilo videti nobene kmetije, pač pa sa- mi nepregledni gozdovi. Utaborili smo se sredi gozda. Ogenj je bil kmalu pripravljen. Zaspati ni bilo mogoče. Bili smo preveč pre- močeni in nihče ni imel odeje. Okrog desete ure dopoldne je komandir Savinjske čete pozval prostovoljce za patruljo. Javili smo ga klicali Mirko, Peter inoj najboljši prijatelj, kateremu je prešnji dan padel oče in jaz. Hitro smo bili pripravljeni. To- variš Kmet nam je naročil naj gremo na nasptroni hrib in pre- gledamo, če ni morda kaj poseb- nega. Hodili smo približno eno uro, ko smo se znašli pred kočo. Iz nje se je kadilo. Nekaj sto korakov stran je bila še ena ko- ča. Notri grem, se je odločil Mirko in že potrkal. V koči je bil možakar srednje rasti. Ko nas je zagledal, je postal še bolj bled kot je bil. Ne bojte se, ga je nagovoril Mirko. Domači fantje snio, partizani. Brez pova- bila smo posedli okoli peči. Po- tem nam je pripravil prežganko in žgance, povabil nas je tudi na kosilo. Vabilo smo sprejeli, saj smo bili lačni, pa tudi topla peč se nam je prilegla. Potem je Peter vstal in rekel, da gre pogedat, kako je zunaj. Komaj je stopil na prag, je za- vpil: Ivan, Mirko... Nemci! Ta- koj sva bila na nogah, zagrabila orožje, nahbrtnik in stekla ven. Ko sva prišla na vogal hiše, sva zagledala Nemce. Bilo jih je vse polno in pomikali so se proti hi- ši. Mirko jo je ubral proti gozdu nad hišo, jaz pa naravnost proti hlevu. Videl sem tudi Petra, ki ki je rinil v grapo. Medtem je Mirku odletel nahrbtnik, pa tu- di v puško je zadel strel. Bežal seni ob robu meje. Tedaj sem se tako nerodno zapletel v neko ve- jo, da me je kar vrglo pod breg, puški pa sta se mi zapletli v dračje in ostali na vrhu. Ko so Nemci videli, da smo sa- mo trije, so jo ubrali za nami. Jaz sem hitel navkreber. Pokanje je kmalu prenehalo. Prišel sem na vrh hriba, našel pot, toda sle- di ni bilo nobene. Kje sta tova- riša, me je skrbelo. Nikogar ni bilo. Zato sem šel naprej. Hodil sem približno pol ure, ko sem se znašel pred bajto, odkoder sem malo prej pošteno tekel. Mraz mi je lezel po kosteh. Prej sem jim ušel, sedaj pa jim sam le- žem v roke, sem pomislil in zno- va krenil na svojo prejšnjo pot. Bila je močno shojena in pri meji, kjer sem padel, sem videl, da sta puški izginili. Pobrali so ju Nemci. Potem sem še precej časa taval in iskal poti in tova- riša. Vse to je trajalo približno poldrugo uro. Noč se je bližala, zato sem pospešil korak. Prispel sem na jaso in zagledal nekaj hiš. Ko sem premišljeval, kaj naj ukrenem, je nekdo močno zavriskal Bil je Mirko. Objela sva se, kot da se že dolgo nisva videla. V roki je držal precejšen kos potice. Hitro sva jo tmičila. Potem sva se odločila, da gre- va v eno izmed hiš. Iz nje se je razlegala harmonika. Bil je do- mač vinotoč. Pred kletjo sva na- letela na gospodarja in še na ne- kega človeka. Malo debelo sta naju pogledala. Ko sva prosila za kruh, nama je takoj ustregel: Potem sva povedala, da sva ušla Nemcem, da sva z Bizeljskega itd. Medtem se je na pragu poja- vilo še nekaj moških. Gospodar naju je povabil v hišo, pa sva odklonila. Nisva mu zaupala. Potem naju je povabil v klet, pa tudi nisva hotela iti. Obšla naju je neka zla slutnja. Stalno mi je rojilo po glavi, da naju hoče- jo dobiti. Medtem so naju štirje moški obkrožili, midva pa sva se umikala. Spoznal sem kaj name- ravajo, pa sem zaklical Mirko naj beži. Za mano se je pognal gospodar; ni me dohitel, Mirka pa so napadli trije domačini in ga vrgli na tla. Po daljšem preri- vanju in suvanju, mu je le uspe- lo, da se jih je rešil. Kmalu za tem sva bila že spet skupaj. Mahnila sva jo naprej in okrog devetih zvečer prispela pred rud- nik v Senovem. Ustavila sva se pred neko bajto, v kateri je go- rela še luč. Rudar, ki se je prav- kar pripravljal na delo v rudnik in njegova žena, sta naju prijaz.- no sprejela in pogostila. Poveda- la sva, da sva partizana in kaj se nama je pripetilo. Pokazal na- ma je pot proti Bohorjii. Hodila sva vso noč. Proti jutru sva se pri nekem bajtarju pod Bohor- jem zarila v seno in spala kak- šno uro. Ker pa naju je zeblo, sva vstala in šla naprej. Okoli devetih sva naletela na vrhu Bo- horja na široko gaz. So bili Šva- bi? Morda pa ne? Kaj če so naši? Nisva se vštela. Po dveh urah hoje, sva jih našla. Bili so ravno vri počitku. Takoj sva se javila komandantu Stanetu in mu po- vedala, kaj sva doživela. Mislili so, da je bilo po nas. Petra ni bilo in od tistega dne ga nismo več videli. Poz.neje sem zvedel, da je bil ranjen in da se Je zavlekel k nekemu kmetu. Tam se je skrival sedem mese- cev dokler ni povsem okreval. Snomladi na se je na na Kozjan- skem priključil Antonesku in Modrasu, ki sta prišla s svojo četo. Na tej poti so se od bataljona poslovili tovariši Skala, Rudo, Sergej in Štefan, ki so odšli v Lesiono, kjer je bila pri Kolarje- vih partizanska javka. Tako sva z Mirkom našla bata- ljon in obema je odleglo. Znova smo bili na pahodu. V lovski koči pod Bohorjem, kjer smo po- čivali, nas je obiskala žvarjeva Tonka in nam prinesla poln na- hrbtnik hrušk. Ko se je pričel na zemljo spu- ščati mrak, smo šli na pot in zvečer okoli desetih smo prispeli v Golobinjek. Tu so nam pri Seničevih in Gračnerjevil skuha- li ajdove žgance. Okoli enajstih smo odšli dalje. Ker je pričelo kmalu deževati, smo se vrnili in spravili na senik, v hlev in na svinjak. Zgodaj zjutraj sem šel na stražo. Stal sem za tramom pri vratih in opazoval okolico. Proti gozdu je vodila ozka steza. Takrat sem na robu opazil člo- veka. Ogledoval si je okolico. Nato je počasi krenil proti kme- tiji, sto metrov za njim pa se je pojavilo sedem nemških vojakov. Prvi je imel mitraljez. Takoj sem obvestil tovariše in že smo bili vsi na nogah. Komaj smo se zbrali je bila na griču nad hišo že druga kolona Šva- bov. ^ Čeprav so se kmetiji hitro bli- žali, smo se pravočasno umak- nili Dosegli smo vrh griča in se spustili v dolino. Pred nami je šumela narasla Gračnica. Ko so Švabi videli, da smo se jim iz- muznili, so hitro stopili do svo- jih avtomobilov. Četudi nam je voda segla do prsi in je bila ie- denomrzla, smo jo prebredli. V nekaj minutah smo bili na dru- gi strani. Cesto smo prekoračili pri nekem mlinarju, odtod pa smo jo mahnili v strm breg. Red- ka bukovina nam ni dala kritja. Kmalu za tem se je na cesti ustavil nemški avto, potem še edefi. Švabi so poskakali z vozil, toda v napadu smo bili hitrejši. Curk je s svojo zborjevko dobro nameril in že sta pod avtomobil padla dva vojaka. Nekdo je za- tem vrgel še bombo in to nam je omogočilo, da smo se pravo- časno umaknili z zelo nevarnega območja. Švabi so streljali, toda zadeli niso nikogar. Tedaj pa se je Blisku in Toledu utrgal pod nagama sneg in zdrvela sta na- vzdol tik pred nemški avto. To- ledo se je hitro znašel, odvrgel je bombo in stekel v breg. Bliska ka je prerezal rafal nemške strojnice. Švabi niso šli za nami. Na vr- hu smo se ustavili za nekaj tre- nutkov in težko pogrešali Bliska, ki je bil hraber borec. Dolgo se tu nismo mudili. Mahnili smo jo po vrhovih proti Jurkloštru. Ho- dili smo vso noč do sedmih zju- traj. Ponoči smo se spustili na cesto Rimske Toplice—Planina in hodili po njej skoraj do To- plic. Potem smo prečkali še Sa- vinjo pri šmarjeti in se ustavili pri nekem rudarju nad Sveto Jedrtjo. Tu smo preživeli prvi dan v miru in počitku. Za nami je bilo šest napornih noči, šest dni težkih pohodov, borb in lako- te. Tu smo se za kosilo prvič po- šteno najedli. Popoldne me je poklical Silas in mi povedal, da grem naprej v Savinjsko dolino. Takoj sem bil v sobi, kjer sta bila koman- dant Stane in tovariš Zidanšek pripravljena za pot. Mahnili smo jo preko Govškega hriba ter se spustili proti Gornji Rečici. Hi- teli smo. Spotoma smo se usta- vili pri kmetu Povšetu, ki nas je prijazno sprejel in dobro postre- gel. Zaradi mraka se nismo dol- go zadrževali. Šli smo naprej. Noč nas je pričela loviti. In ker ni bilo preko Goz.dnika nobene gazi proti Zabukovici, nam je Mohorjev sin kazal pot. Tako smo prisveli k Petrovcu na Gozd- niku. odkoder smo videli luči za- bukovškega rudnika. Pri Petrov- cu smo se poslovili od spremlje- valca, ga nagradili, se okrepčali s toplim mlekom in odšli v do- lino. Kmalu smo dospeli v bliži- no rudnika. Okoli četrte ure zjutraj smo bili že pri Brinar- jevih v Spodnjih Grižah. Kmalu so bili vsi domači pokoncu, po- sebno Mija. Že je prinesla obleke pa tudi z žganjem nam je po- stregla. Bil sem blizu doma, zato sem prosil Staneta, če mi dovoli, da se zglasim pri svojih. Dovolil mi je, razen tega pa še dal svoj re- volver. Ob petih zjutraj sem že potrkal na domala vrata. Približ- no ob istem času so prišli v Gri- že tudi ostali partizani. Preden se je napravil dan, so vsi sanjali v mehkem senu pri dobrih sa- vinjskih kmetih. Delovni kolektiv EMO — emajllmice, metalne indu- strije in orodjarne — v Celju želi vsem občanom, še posebej pa potrošnikom — obilo delovnih uspe- hov in jim čestita ob 29. novembru — prazniku republike. Zagotavljamo, da si bomo tudi vnaprej prizadevali zadovoljiti naše kupce in jim zagotovili posodo, gospodinjsko in sanitarno opremo ter naše druge izdelke, kakšne boste želeli. V našem kolektivu je 3.361 delovnih ljudi. Na sliki levo vam predstavljamo delo nekaterih med nami, ki delajo na večstopenski stiskalnici za izdelavo loncev in kožic. Med našimi najnovejšimi proizvodi je posoda NOVUM, ki jo v zadnje mčasu srečujete v tugovi- nah. Upamo, da bo ta posoda tudi v vašem gospo- dinjs|vu nadomestila iklasično posodo, NOVUM izdelujemo v velikostih med 14 in 24 cm in emajli- ramo v več barvah ter dekorjih, to pa še bolj po- udarja sodobno obliko, skladen in prijeten videz. Pokrov lega v posodo, je nove oblike in ima bake- litni gumb. prednost, izbranost, sodobnost Dandanes je delovnemu človeku čas dragocen, tudi takrat, ko se odloči, da bo kupil to ali ono za svojo garderobo. Zato je marsikdaj v zadregi, ko ne ve, kje bi lahko kakšno reč kupil, kako bi jo izbral in kako bi z njo ravnal, da bi jo ohranil dalje časa. PREDNOST nakupovanja v specializira- nih prodajalnah, kakršne je uvedlo Trgov- sko podjetje »Moda« v Celju, so zatorej očitne,, kajti v specializiranih prodajalnah lahko izbirate čisto opredeljen izdelek in najdete med vrsto primerkov prav tisto, kar ste želeli, ч IZBRANOST je torej druga značilnost sodobnega nakupa, kajti bogata zaloga po- sameznih izdelkov v specializiranih pro- dajalnah to dovoljuje in prav zaradi tega omogoča kupcu, da med izdelki poišče prav tisto, kar potrebuje in kar si želi, da najde najbolj sodoben izdelek. SODOBNOST v oblačenju je davek, ki ga moramo plačevati, če hočemo tudi dan- danrs uveljavljati pravilo: obleka naredi človeka! Sodobnost pa je možna ravno s tem, ko s prednostnim nakupom in veliko izbiro iodobnih oblačilnih izdelkov izbe- remo p av tisto, kar je potrebno za neko Oi;eb ). N:.pravinio torej majhen sprehod skozi pcslovalnlce: VOT^MA, v središču mesta, je lepo ure- jena prodajalna s težko konfekcijo, žen- skimi in mošldmi plašči, kostimi, moškimi oblekami in z vrsto izdelkov, ki omogo- čajo okusne in sodobne kombinacije. VESNA, na vogalu Stanetove in Cankar- jeve ulice, nudi poseben užitek ženam in dekletom, saj ima zanje vedno na razpo- lago okusne obleke, perilo in pletenine. K vsemu pa še vso drugo lahko konfekcijo in izbrane okusne drobnarije, ki tako živo poudarjajo ženskost. MANUFAKTURA, na drugem vogalu Sta- netove in Cankarjeve ulice, vam omogoča, da okusno preuredite svoj dom, če ste se že naveličali zdajšnjih preprog, zaves, po- steljnega perila, prevlek, ali če želite so- dobno urediti svoje novo stanovanje. Če ne kupujete konfekcijo, lahko pri Manu- fakturi kupite izbrano metrsko blago za obleke, plašče in vse drugo, kar želite ime- ti izdelano po meri. SOLČAVA, v Prešernovi ulici, vam bo vedno postregla z izbranimi izdelki žen- skega in moškega perila, pižamami in noč- nbni srajcami, s pleteninami in dodatnimi drobci za okusno kompletiranje k vsake- mu oblačilu. TORBICA, v-Prešernovi ulici, je proda- jalna, kjer lahko izbirate vse popotne po- trebščine, torbice, aktovke, potovalke, kovčke, rokavice, dežnike, ovratne rutice in še marsikaj, kar nujno potrebujete vsak dan in vedno znova. DROGERIJA, v Prešernovi ulici, je spe- cializirana prodajalna kozmetičnih izdel- kov, ki brez njih sodobna ženska ne more živeti, da ne govorimo o potrebah, ki jih ima do kozmetike tudi sodoben moški. Mimo tega dobite v Drogeriji vsakovrstne fotoaparate, snemalne kamere in skratka vse, kar potrebujejo strokovnjaki in pri- vatniki za fotografijo. BABY, na Trgu V. kongresa, je hiša sanj za vašega malčka in zatočišče bodočih ma- mic, saj dobite lahko v prodajalni vedno vse, kar potrebujete za otroke do dvanaj; stega leta. STARI TRG, najmlajša poslovalnica tr- govskega podjetja »Moda« na Tomšičevem trgu, je posebnost, ki dovoljuje nakup vsakovrstnega blaga s popustom tudi do 40 odstotkov. To so priložnostni nakupi odvečne zaloge, razprodaja blaga po indu- strijskih cenah in podobno. Tako organizirana prodaja vam zatorej zares omogoča: prednost, izbranost, sodobnost CELJSKO GRADBENO PODJETJE čestita svojim poslovnim partnerjem in vsem občanom ob Dnevu republike in jim želi še veliko delovnih uspehov ČLANI iKOLEKTI VA KOMUNALNEGA PODJETJA »CESTE-KANALIZA CI JA« SO SKLENILI: Do praznika moramo končati Njihovi delovni prostori so v uli- ci 29. novembra. Nič kaj praznično ni v njih te dni. Prej mravljišče. Do praznika, po katerem sc imenuje ta njihova ulica, je le šc šest dni, na- log pa toliko, da ne vidiiijo iz njih. Asfaltiranje Linhartove ulice, uredi- tev okolja pri novih sianovanjsikih blokih na Otoku II, ureditev nove Samopostre/jiice na Dolgem polju, asfaJtiranje ceste pri novih objektih Cinkarne... Vsa naročila, ki morajo biti končana do praznika; vsa naro- čila, ki so prišla iznenada, nena- črtno, prepozno. Prepozno? Direktor podjetja, tovariš Rafko Skomina jc dejal: »Pravkar smo imoli delovni i^estancik. Dela smo sklenili končati do praznika za vsa- ko ceno. če ne bo šlo drugače, bo- mo dan raztegnili v noč.« Medtem ko je govoril, je pospra- vil papirje v predal svoje pisalne mize iiin ga zaklenil. Za nekaj dni bo prenehal biti diröktor. Prevzel je operativne naloge. Organiziral bo dela na gradbišču Cinkarne. Če ne bo šlo (луу^же, bo tudi zanj veljal delovnik, dolg 24 ur. Tako je pri njih pred vsakim po- membnim praznikom. Naročniiki pritiskajo, ker hočejo nove objekte posvetiti prazniku dela, dnevu re- publike, občinskemu ali kateremu drugemu prazniku. In oni vselej znova sklenejo, da bodo opraviili ne- mogoče; da bodo izvršili naloge, ki presegajo njihove moči. Ustreči ho- čejo naročniku, hkrati pa tudi sami z novim delovnim uspehom počasti- ti praznik. To pa šc zdaleč niso vse delovne zmage tega sicer skromnega, a de- lovnega kolektiva. Letos so odprli nov, docela mehaniziran kamnolom in s tem tri lota proj izpolnili se- demletni razvojni načrt svojega pod- jetja. Tisto, kar so si začrtali pred štirim letd so uresničiJi ne ie tri leta prej, marveč tudi v celoti z lastnimi sredstvi. Pred njihovim kolektivom je no- va dilema: zadržati obseg, kakršne- ga ima njihovo podjetje danes ali se razvijati še naprej. In če se raz- vijali, v katero smer? O tej temeljni odločitvi je pred kratkim razpravljal njihov delavski svet. Člani so bili oprezni. Predno se odločijo, hočejo vedeti, kako bo v prvem in dragem primera. Zanima jih podrobna stroko\Tia analiza; ho. čejo elaborat z vsemi podatki, izra- čuni rentabilnosti, z vsemi investi- cijskimi postavkami. Ko bo podoba razvoja jasna in-ko jo bo razumel vsakdo, hočejo, da o njoj pove vsak član kolektiva .svoje mnenje. Tako jc tudi prav. Če bo politika razvoja podjetja v prihod- nje odraz žolja vseh zaposlenih, bo to tudi njihova obveza. In prav to bo najmočnejše jamstvo za njeno uresničitev. Vendar te dni v kolektivu ne raz- pravljajo o dolgoročnejših načrtih. Pred njimi so konkretne naloge in če ujamejo trohico časa, sodejo za mizo lin se pogovorijo, kako opra- viti dola, ki morajo biti zaključena do 29. novembra. Ko bo to za njimi in ko bodo spet nekoliko zaddhali, bo še vedno čas tudi za razmišlja- nje o prihodnjih letih. DESET Ш RASTI (OD LOPATE DO GRADBENEGA STROJA) ^ • PRED DESETIMI LETI SO DELAVCI NA GRADBIŠČU ČA- KALI NA DIREKTORJA,. KI JE PRIPELJAL OSNOVNO ORODJE, DÀ SO LAHKO ZACELI Z DELOM. DANES PA Z LASTNO STROJ- NO OPREMO GRADE TUDI NAJZAHTEVNEJŠE OBJEKTE. • VSAK DELOVNI USPEH POMENI ZA NJIH DVOJNO ZMA- GO — PREIZKUŠNJO IN ZAUPANJE INVESTITORJA. ZATO PA PO DESETIH LETIH NE NAVAJAJO VEC NEKAJ DESET MILIJO. NOV, TEMVEČ MILIJARDO DI NARJEV, KO GOVORIMO O LETNI REALIZACIJI. Pred nekaj več kot desetimi leti so v Rogaški Slatini ustanovili ko- munalno gradbeno podjetje. Zdru- ževalo je nekaj gradbenih delavcev, ki so pred tem delali v steklarni. Ustanovili so ga zaradi pogojev in potreb, ki so nareikovale, da mora ta prepotrebna dejavnost zaživeti tu- di v občini. Začeli so dobesedno z ndč, če odštejemo dobro voljo ljudi. Zgodilo se je, da so dobili naročilo za delo pa iniso imeli osnovnega orodja, zato so morali čakati na te- danjega direktorja, ki je z avtomo- bilom pripeljal izposojeno orodje na gradbišče, da so delavci lahko začeli z deilom. Že v sorazmerno kratkem času so postali uspešna delovna enota, ki je iz tedna v teden nizala uspehe. Kma- lu se je k podjetju pripojil še de- lovni kolektiv Kambrusa in Umetne- ga kamna iz Rogaške Slatine. Pod- jetje se je preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje s sedežem v Ro- gaški Slatini. Po združitvi je zapo- slovalo okrog trideset ljudi. »Ko so človek spomni, kako smo začeli, me prešine smeh,« pravi zi- dar VIKTOR TRAMŠEK, predsed- nik delavskega sveta. »Ni bilo ne sredstev in ne opreme. Ker nismo imeli svojih prostorov, smo v zdra- viliški dvorani izvolili prve člane sa. moupravnih organov. Imeli smo enega gradbenega tehnika in grad- benega mojstra Jožeta Kudriča. Naj- prej smo samo »krpali«, no, pozneje smo začeli graditi že v pravem smi- slu besede.« Viktor Tramšek je bil devet let član samoupravnih organov. Poleg tovarišev STANKA DEBELAKA, FRANCA OGRINCA in ANTONA ŠELIGE, je najstarejši član kolek- tiva, saj so ti tovariši v podjetju od ustanovitve. »Včasih smo kar med delom skli- cali sestanek in začeli toloi po mizi. Bilo je problemov, ki so bili včasih vsaj za nas nerešljivi, pa smo le ne- kako zvozili. Veste, še pred nekaj leti nam investitorji niso' zaupali zahtevnejših gradenj, češ nimate kadrov in ne opreme. Pa smo sti- skali pasove, dobičkov nismo delili, temveč kupovali opremo in šolali ljudi. Danes gradimo objekte, ki so lahko v ponos tudi mnogo večjih kolektivom, kot je naš, »pravi Tram- šek in nerodno predeva od vode in mraza razpokane roke In smo paberkovali. Prijetno je stekeil pogovor o teh desetih letih, ki so v bistvu pomenila rast pod- jetja ob njih, kot je dejal FRANC OGRINC. »Včasih je bilo zelo kri- tično, postavljali so celo vprašanje obstoja, pa smo prebrodili to kri- zo. Iz leta v leto smo nakupovali opremo in šolali ljudi, kaže, da je bla to pametna naložba, saj smo s tem sebi izboljšali pogoje dela in dohodke,« nam je dejal tesar F. Ogrinc »1959. leta, po združitvi je znašal celotni dohodek 300 milijonov di- narjev. Lani smo ustvarili že mih- jardo 69 milijonov dinarjev. Za le- tos pa kaže, da bomo dosegli celo milijardo dvesto milijonov dinarjev. To predvsem zaradi gradnje dveh velikih objektov,« pravi računovod- ja podjetja, Jože LUBEJ. »V teh letih smo uspeli dodobra organizirati delo,« pravi MARJANA UNFERDORBEN, predsednica u- pravnega odbora in analitik podjet- ja. »Sposobni smo na leto obrniti tudi tri milijarde dinarjev, če bi bili pogoji. Ne bojimo pa se tudi krize, kot je nastopila lani in letos ob restrikciji investicij, naš kolektiv ne bo ogrožen.« »Zaradi izredne složnosti kolekti- va, ki je na primer več let vlagal vsa razpoložljiva sredstva v opremo, smo uspeli prodreti tudi na trg iz- ven občinskih in republiških meja,« dopolnjuje sekretar FRANC SEVC- NIKAR. »Same številke ne morejo dovolj zgovorno pričati o našem delu,« sta nam dejala ANTON ŠELIGA in STANKO DEBELAK. »V tem obdob- ju smo gradili tudi stanovanja za naše delavce, zatem smo uredili pre- hrano delavcev na gradbiščih, ki jih imamo raztresene preceje daleč na- okoli. Računamo, da bomo v pri- hodnjih letih vložili znatna sred- stva za gradnjo lastnega doma za samce, ki bi naj bil v Rogaški Sla- tini. Zdaj smo že prihranili toliko sredstev, da zaposlenim nudimo tu- di delovne obleke, to je sicer na oko malo, delavcu pa le pomena znaten prihranek, saj veste, da zidarji in tesarji najbolj trgamo obleke ...« »Naša gradbena operativa je toli- ko izpopolnjena, da za nas več res ne predstavlja nobenega problema tudi zahtevna gradnja. Predvidevali smo svoj življenski prostor, zato smo nakupovali le prepotrebno in lažjo strojno opremo, ki jo lahko brez večjega truda in stroškov pre- meščamo z gradbišča na gradbišče. To je bila smotrna politika, saj na- ši stroji delajo skozi vse leto, s tem pa ne načenjajo skladov in ne zah- tevajo pre\'elike amortizacije. Po dograditvi lastne betonarne smo se osamosvojili, poleg tega pa smo iz- redno povečal storilnost in prihran- ke,« trdi ANDREJ JORDAN, tehnič- ni direktor podjetja. »Z mešanjem betonov na enem mestu smo rešili problem nepotreb- nega razsipa materialov, odvečne delovne sile, kajti v betonami dela znatno manj ljudi, kot smo jih pa za mešanje potrebovali prej. Pri tem ne omenjam še granolomskega se- stava, ki ga po potrebi ustvarjamo in takoj kontroliramo, čeprav vrši teste tudi repubUški zavod. Veste, z betonarno smo uspeli veliko, to je neprecenljiva pridobitev, katere vrednost se kaže že sedaj, ob grad- nji večjih objektov, kot je rogaška pivnica, ki jo sedaj gradimo in pa novi obrati steklarne v Straži. Res smo se dolgo borili za zaupa- nje investitorjev, toda sedaj, ko se vse bolj uveljavlja edino pametno pravilo, namreč delo dobi kvalitet- nejši in cenejši, imamo mi svoj živ- ljenjski prostor zagotovljen. Našo gradbeno operativo mi lahko v mi- nimalnem času razbijemo na manj- še delovne skupine, ki lahko oprav- ljajo tudi za večja podjetja nezani- miva adaptacijska dela. To pa je prednost našega podjetja in organi- zacije v njem,« je zaključil višji tehnik Andrej Jordan. V prihodnjih dneh bodo svečano proslavili desetletnico obstoja pod- jetja. Svečasnost bo tem prisrčnej- ša, ker se podjetju obetajo še večji uspehi, h katerim bodo vsekakor dodali svečanosti ob zaključku gradbenih del na njihovih doslej največjih objektih, na pivnici in v steklarni Straža. - 112 KOPICI ČESTITK DELOVNIM LJUDEM ŠIROM NAŠE DOMOVINE OB PRAZNIKU REPUBLIKE PRIDRUŽUJE SVOJO TUDI OBRTNO PODJETJE ČEVLJARSTVO CELJE, TRG SVOBODE 3 Izdelava aluminijastih karnic, okvirjev za roloje in vsa druga ključavničarska dela — hitro, solidno In po konku- renčnih cenah. Vsem strankam čestita k prazniku republike Klinar Miloš SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO CELJE, Vrunčeva 14 Za dan republike naslavlja čestitke občanom tudi mizarsko galanterijsko podjetje »BOR« MIZARSKO GALANTERIJSKO PODJETJE LAŠKO Čestitke vsem delovnim ljudem KOLEKTIV ŽELEZARNE ŠTORE Beg v življenje Anton Pertinač 1. 1962 v Gor- njem Milanovcu. Stoji pod ok- nom svoje nekdanje bolniške sobe, desno pa je straniščno okno, skozi katero je pobeg- nil. V naši celjski sredini živi to- variš — upokojenec in invalid, vendar sicer še dovolj mlad in krepak. V Vrunčevi ulici, v enem izmed novih blokov stanuje z družino. Da mu je dobro, tega je vsekakor vreden po vsem tem, kar je doživel in doprinesel v veliki osvobodilni vojnii. In če bi kdo kdaj iskal preprostega slo- venskega človeka, ki bo hkrati lik junaika in povrh še poštenja- ka, mu lahko povemo tudi na- slov: Anton Pertinač. Rodil se je 1. 1916 v delavski družini v Podgorju — Šentjurju pri Celju. Postal je jamski zidar v hudojamskem rudniku pri Laškem. Po zgledu svojega brata Stanka se je hitro vključil v de- lavsko gibanje. Brata, so nacisti zaprli že v aprilu 194k Po njegove svojce pa so prišli 3. junija, ko se je pri njih zadrževal tudi štiriin- dvaj se tieni Anton. Vse skupaj so s sedmim transportom z Mari- bora odpeljali v Srbijo. Tu se je transport razdelil na Čačak in Preljino, kamor so bili odrejeni tudi Pertinačevi (oče, sinova in hči s trimesečnim otrokom^i V Preljini so doživeli nadvse lep sprejem, pri čemer se je izkaza- la zlasti mladina. Od tu je nekaj družin prisilo deset kilometi'ov dalje v vas Moj sinje. Anton Pertinač je že 16. avgu- sta 1941 stopil v 3. četo Ijubičke- ga partizanskega bataljona, ki mu je komandir bil Sredoje Uroševič (učitelj in rezervni po- ločnik). Isti četi so se nato pri- družili^ še Antonov brat Stanko, petnajstletni dijak Egon Pertot iz Maribora ter Štefan ìh Franc Bobnar. V 1. četo so tedaj stopili še trije, v 2. pa dva Slovenca, ka- terih imena pa niso več znana. Brata Saksida iz Maribora sta se priključila 4. četi istega bata- ljona, 5. četi pa Lojze Ajd iz Poljčan, ki je oktobra 1941 padel na Bombarovem brdu pri Gor- njem Milanovcu. Tako se je tri- najst slovenskih izgnancev, po večini delavcev, prispelih z istim transportom, pridružilo istemu srbskemu partizanskemu bata- ljonu že leta 1941. Tudi izmed Slovencev v oddaljenejših krajih jih je več odšlo med borce že v poznem poletju 1941 — delo- ma v slovensko četo »Ivan Can- kar« v Užicu, deloma v razne srbske enote. Dne 30. oktobra 1941 so četni- ki ujeli Stanka. Pertinača kot ikomandirja straže pri bolnišni- ci v Gornji Gorevnici. blizu Mila- novca in ga zaklali pri Gornjih Brajiičih. V tem letu je bil Anton v bojih okrog Cačka in Gornjega Mila- novca dvakrat lažje ranjen, a svoje enote ni zapustil. Tedaj je bil že sam komandir 3. čete, po- tem ko je Sredoje Uroševič pre- vzel poveljstvo nad bataljonom. Ko so partizani 28. septembra osvobajali Milanovac, se je z »niitraljezom namestil pri šoli sredi mesta, da je od tam odbil ponovne napade Nemcev. Pri tem je bil ranjen še tretjič, a tokrat najhuje — v obe nogi in trebuh. Vendar je še vztrajal v strelja- nju, ko ga je medtem obvezoval tovariš. Ranjeni Pertinač se je zdravil v bolnišnici v tedaj osvobojenem Gornjem Milanovcu. Ko pa so Nemci in tudi že četniki pričeli napadati mesto, so ga tovariši prenesli v okolico h kmetom. Tu ga je obiskoval partizanski zdravnik. Ob nadaljnjih vojaških premikih se je selil dalje v Ca- èak; in Gornjo, Gorevnico. Tukajj pa' SÒ ga Nemci 7. decernbra 1941 skupaj s še šestimi ranjenci uje- li. Cetniki so jih hoteli takoj vse pobiti, a so Nemci to preprečili in jih prepeljali v bolnišnico v Milanovcu. Med zasliševanjem so jih surovo pretepali, pri če- mer so Pertinaču trikrat zlomili ranjeno nogo. Kadar je kdo od njih ozdravel, so ga odvedli v Kragujevac in tam ustrelili. Vse, v kar se je Anton oideval, je na njem že razpadalo, zato mu je sestra Slavica v boilnišni- co prinesla nekaj perila in stare obleke. Poslopje bolnišnice je bilo močno razbito po bombar- dinarju. Njega so v njej zdra- vili najdalje — celo leto. Zdrav- nik je bil Srb, a zagrizen pristaš Draže Mihajloviča. Osebju je prepovedal partizanom previjati rane. Vendar sta bolničar Niko- la Tesič in njegova žena Radmi- la reševala Pertinača s tem, da sta mu ponoči skrivaj čistila ra- ne. Ves ta čas je vzdrževal zvezo so partizani po bolničarju Predi- savu. Noč in dan sta ga v bolniški sobi v pritličju strazila nemški vojak in četnik, oba s puškama. Potem so mu Nemci pričeli prigovarjati, naj se kot Spodnje- štajerc prostovoljno javi na rusko fronto, ker bi se le tako mogel izogniti najstrožji kazni. Vse to je odločno odbil. Končno so ga 7. decembra 1942 obsodili na smrt in bi bil tri dni pozneje moral biti ustreljen. To- da do tega ni prišlo! V sporazu- mu z ujetnikom so partizani v okolici mesta pripravili dober načrt. Vse zadnje mesece se je Per- tinač pretvarjal, kako da se mo- re premikati še vedno le s po- močjo bergel in še tako s težavo. Zato je pazljivost obeh njegovih čuvarjev včasih nekoliko popu- stila, posebno pa v dneh, ko je mraza zunaj bilo več kot tride- set stopinj pod ničlo, snega pa do kolen. Bilo je ponoči med 8. in 9. de- cembrom 1942. Ujetnik je vs'tal s postelje. Z lahko srajco na sebi, z nizkimi čevlji, nataknje- nimi na noge, in ograjen s tan- kim kocem je oprt na bergle od- taval iz sobe skozi vrata v sosed- nji prostor, na stranišče. Zaspa- na stražarja sta le bežno pogle- dala za njim. Tiho je odprl straniščno okno in že je skočil skozenj na za- snežena: cestna t|a, dva metra ni- že. Mesec je mrzlo sijal nad spečim mestom. Levo in desno je vodila cesta. On pa se je po- gnal čeznjo in po ozki gazi v na- sptroni breg. Trideset korakov nad cesto je v snegu staJa stara breza. Stisnil se je k njej, da ga je zakrila, in se ni ganil. Komaj je to storili, že sta se iz bolnišnice pognala stražarja — Nemec in četnik s puškama v rokah. Jadrno sta pohitela vsak na eno stran prazne ceste. Saj jima niti na misel ni moglo pri- ti, da bi se bil ujeti partizap za- tekel v strmino onikraj ceste, bil je vendar invalid, ki se je le s težavo premikal. Anton Pertinač je brez oddiha nadaljeval svojo pot čez bregove, po poljih, skozi sneg, bleščeč v luninem svitu. Ni bil skoraj nič oblečen, vendar ni čutil mraza, ko je hitel dalje opirajoč.se na bergle, ki so njegovim ubogim nogam odvzemale večji del teže. Kmalu so se redke luči Milanov- ca skrile njegovim očem. Skoraj pol ure je minilo, ko je dospel do vasi Brasnica. Tako je bilo domenjeno. Tu je na ro- bu vasi stala cerkvica. V njej so ga pričakovali tovariši partizani, bilo jih je gotovo petnajst. Zdaj so ga obstopili in se objemali, poljubljali z njim. Nato so pre- denj privedli manjšega, a krep- kega konja, da ga ta ponese po poti, ki jo pojdejo vsi skupaj. Pertinač se je globoko oddah- nil. Sovražniki so ga obsodiili na smrt, a jim je pobegnil nazaj v življenje, nazaj k srbskim to- varišem — borcem za svobodo. Še. se bo mogel boriti proti fa- šistom in morda bo celo živ do- čakal zmago, mir in boljši čas. Nemudoma so krenili. Z njimi vsemi se je tudi on štiri dni in pet noči jahajoč na konju prebi- jal proti Crni gori V partizan- ski bolnišnici bîizu Cetinja so ga dvakrat op>erirali. Ob pričeitku četrte sovražne ofenzive je spet zgrabil za puško. Prehodil je ma- lone vso Bosno in prešel Neretvo ob zgodovinsko znanem preboju iz obkolitve. Nato so ga dvakrat poslah v Makedonijo, da je tam na terenu organiziral mobiliza- cijo v NOVJ. Kot poročnik zaščitne čete pri vrhovnem štabu je imel najtop- lejši stik z Mošo Pijado, oprav- ljal pa je tudi delo radijskega telegrafista. Leta 1944 je sprem- ljal ameriško vojaško misijo na otok Vis. Vrnil se je v Bosno, ko so se tam koncentrirale enote NOVJ za pot v Srbijo. Tako se je z II. proletarsko divizijo kot namestnik komandanta bataljo- na udeležil pohoda na Beograd in sodeloval v bojih za njegovo osvoboditev. Potem je stal na položajih pri Kraljevu, od koder se je s svojo enoto pomaknil dalje do Cačka in Užica. Pove- rili so mu mesto komandirja krajevne milice v Preljini. Svojo skoraj štiriletno borbo je zaklju- čil na sremski fronti 1. 1945. Pertinač se z ljubeznijo spo- minja petnajstletnega dijaka Egona Pertrota. Ta mu je bil po- močniik pri mitrailjezu, potem pa pravi niitraljezec. Bil je izredno resen in preudaren fant, ki je v bojih za Kraljevo in Cačak po- kazal mnogo poguma. Dne 27. novembra 1941 se je s pomočjo nemških letal, ki so partizane napadla iz zraka, nedi- čevcem posrečilo zasesti želez- niško postajo v Gornjem Mila- novcu. Egon je iz bližnjega za- klonišča streljal s strojnico, do- kler mu ni pošla municija Ni se mogel več braniti in tudi ne umakniti iz zasede. Ujeli so ga Nemci in zvezah. Pri nemškem oficirju je skušal posredovati slovenski železničar Renčelj, doma iz Štor, da bi mla- deniču rešil življenje, a zaman. Poln prezira do fašističnega oku- patorja je Egon padel, ko so se ob železniški progi nanj in še na nekega bojnega tovariša sprožile sovražne puške. Dan nato jima je sledilo še devet ujetih partiza- nov. Vse te so zagrebli na mila- novskem pokopališču. Dijak Pertot je bil menda naj- mlajši v Srbiji padli slovenski partizan. (Njegova sestra Mue- va je operna pevka v Maribora). Tovariš Pertinač vsako leto z ženo obišče svoje stare srbske kraje, iz njih pa prajatelji radi prihajajo tudi k njima v Celje. V muzeju revolucije v Titovem Uži- cu je na sliki borcev čačanskega odreda prikazan tudi on. Za svp- jo pomembno udeležbo v fjOB je prejel več visokih odlikovanj. Poleg 'dokumentov o svoji dejav- nosti mi je pokazal tudi levo no- go z globokimi udrtinami. Toplo se spominja vsega dobrega in hudega, a tudi kljub kakšnemu doživljenomu razočaranju kdaj odločno pove: »Invalid sem, toda še bi takoj zagrabil za puško, če bi se spet kaki fašisti skušali polastiti na- še domače zemlje!« Leta pa tečejo tudi Antonu Pertinaču. In tako se mu bliža 12. december 1966, to je dan, ko bo dopolnil 50 let življenja. K temu jubileju pa z najboljšimi željami čestitamo možu junaku in poštenjaku, naprednemu za- vednemu Slovencu in Jugoslova- nu. Na mnoga prijazna leta v krogu srečne družine in tudi med prijatelji! Fran Roš OBISK PRI KOSOVIH Bilo jo med vojno in bil je hladen dan v novembra. Popoldne je v vas prikorakalo šest nemških vojakov, vsi s čeladami na glavah, s puškami in revolverji. Menda so bili policisti. \ Kam so namenjeni? Kaj bodo storili? Ljudje so se za- skrbljeni umaknili v hiše. tudi otrok ni bilo več ne videti ne slišati. Nemci so se držali resno in po hišnih številkah so se ozirali. V hišah, mimo katerih so šli kar naprej, so si vašča- ni nekoliko oddahnili. Le skozi okna so še pogledovali za oboroženci. Vseh šest se je ustavilo pred široko, nizko hišo — pri Kosovih. Bih so to kmečki ljudje. Imeli so dosti otrok, a premalo zemilje. Dve odrasli hčerki sta hi\i tedaj služkinji v mestu, starejši sin pa se je tam učil za mehanika. Tako je bilo doma le še pet otrok. Trije Nemci so se razpostavili okrog Kosove domačije. Tam je na dvorišču zalajal domači pes čuvaj Muri. Bil je manjše vrste volčjak. Zdaj pod Nemci so vsi psi te vrste morali biti na verigah, zato je bil Muri priklenjen k svoji lopi pred hlevom. Drugi trije vojaki so stopili v hišno vežo.Pri kuhinjskem štedilniku je sedel oče Kos, ki ga je zdaj na jesen spet pri- jemal revmatizem. Mati je Nemcem stopila nasproti in ni mogla prikriti svojega strahu pred njimi. Vseh pet Kosovih otrok je bilo tedaj pri živini ali pri drvih, ki jih je bilo treba pripraviti za zimo. Zdaj so jm Nemci nagnali v hišo skozi zadnja vrata. Dobro re jen Nemec z očali je ukazoval dragim vojakom. Glas mu je bil zelo vsdk, cviieč. Nobeden Kosovih ga ni^ razumel, ko jim je osorao govoril in jih preteče gledal. Medi njimi pa je bil eden, ki je znal za silo slovensko in ta je- bil njihov tolmač. Kdo od Kosovih ni doma? Kdo je tisti, ki ma zvezo s\ partizani. Kdo prenaša njihovo pošto in tudi neke sloven- ske časopise in letake? Kdo izmed treh fantov in dveh de- klet, ki stoje zdaj tukaj pred Nemci? Ali ne tale dolginasti fant, ki bo štirinajst let star in mu je Johan ime, smrkav- cu? Vitki, temnooki Johan je bil v resnici Ivan. Odkimal je s kuštravo glavo, kakor da se mu,še sanja ne o tem. In veodar je bil zares on tèsti, ki je partizanom o^^ravljal ku- rirsko službo. Tega pa seveda ni smel priznati, tem zve- rinskim fašistom že ne. Sicer bi se strašno maščevali ne sa- mo nad njim, ampak nad vsemi Kosovimi. Toda kako da so zasumili ravno njega? Ali so nemara kaj več vedeli? »Pogledali bomo sami«, je dejal njihov tolmač. Vsi so^ razumeh, kaj je s tem hotel povedati. Preisikald jim bodo? prostore v hiši in zunaj, da najdejo to, kar hočejo najti. Ivan je rahlo prebledel in nemirno pogledal okrog. Nje- gove oči so se ujele z resnobnim pogledom dvanajstletne, sestre Francke, ki si je z zobmi grizla konec las, spletenih v kito. Edino ta je poznala bratovo skrivnost. Vedela je namreč, da je Ivan davi iz gozda spet v nahrbtniku prine- sel sveženj partizanskih tipkanih papirjev. Skril jih je v iz- bi, v cev peči, ki je bila cefirka. To jesen še niso kurili v njej. Še ta večer je Ivan hotel papirje potihoma raznesli na določene kraje. Ce pa jih Nemci zdaj najdejo v peči, bo to slabo in hudo zanje vse. Dva Nemca sta stopila v izbo. Eden je odprl omaro, dragi je stopil proti peči. .. Tedaj je zunaj na dvorišču ostro zalajal Muri. Zarenčal je besno in ni utihnil, dokler ni jeknil strel. Kaj se je zgodilo? Ali so mar partizani v bližini. Nemci v hiši so s puškami planili k zadnjim vratom. Sredi dvorišča je oblit s krvjo ležal Muri, še vedno pri- pet na železno verigo. Pred nijim je stal vojak s puško, še zelo mlad. Rejeni Nemec se je razjezil naid njim, najbrž zato, ker je streljal na psa in jih vse po nepotrebnem raz- buril. Ta pa se je izgovarjal in kazal z rokami, kako da je pes bil vsega kriv. Muri je bil zvest čuvaj. Ponoči nobenemu tujcu ne bi pustil približati se hiši, čez dan pa tudi ne, če Kosovih ni bilo doma. Ko so zdaj ti Nemci prišli, je samo malo zalajal, potem pa se je gotovo potegnil nazaj k svoji lopi z verigo vred. Mladi vojak, ki je stražil na dvorišču je psa najbrž dra- žil ali celo kaj mučU. In ko se je pes zakadil vanj, ga je ustrelil. Gotovo se je zgodilo tako, saj je spodnji vogal Nemčevega plašča bil natrrgan in je visel k tlom. Trije mlajši Kosovi otroci so skočili k Muri ju. Radi so imeli prijaznega, zvestega psa in so se i>ogosto poigrah z njim. Zdaj pa mu je krvaveče telo še zadnjikrat vztrepetalo in je negibno obležalo. Oni dfU|^ Nemci so se vrniU v biso. Sftogie^dali io se. Iz odprte izbe je vanje puhnil duh po sežganem papir- ju. Medtem ko so se mudili na dvorišču, je v izbi nekdo zakuril peč. To pa je gotovo storila Francka. S škatlo vži- galic v roki je stala ob peči. Nemci so zavpili in planili. Francko so sunili stran in odprli gornja vratca peči. Iz odprtine je švignila množica isker. Eden od vojakov je s kavljem dregnil v železno cev. Plamen je že opravil svoje delo in je zapustil za seboj le kup rahlega pepela. Gotovo je bil papir, ki ga je dekle sežgala. Predrznica! Debeli Nemec je s svojo težko roko plosknil Francko po licu, da jo je kar zaneslo k zidu. »Ti si prižgala v peči!« je zakričal tolmač. »Kaj je bilo v njej? Papir, partizanski časopisi, kaj?« »Bil je star šolsiki zvezek in tudi oblanci od lesa so bili,« je hitro odgovorila, vsa rdeča po eni strani obraza. »Zakaj pa si to storila, a? Pa ravno zdaj, ko smo mi tukaj? Saj si še otrok, ampaik si že hudo pokvarjena! Prava tičica! Cemu si zakurila? Ha! Povej po resnici, če ne...«, »Sem pač zakurüa,« je dovolj pogumno rekla Francka, 1 »da bi v izbi bilo topleje, da bi se vi Nemoi lahko pri nas : malo ogreli...« I »Da bi nas ne zeblo? Tako zelo nas imaš rada, kaj? j Kakšna lažnivka in hinavka si!« j »Hotela sem neikaj za vas storiti, da ne bi bili več tako hudi...« »Kakšna smrklja!« je še srdito dejal tolmač in je poteni ostalim vojakom po nemško ponovil dekličin odgovor. Vsi so se razjezili nad njo in jo obsipali s surovimi besedami, ki pa jih ni razumela. še je neki Nemec pregledal peč, a razen sivega pepela v njej ni našel ničesar. Prebrskali so tudi omaro in postelje, pretipali stene in tla. Potem so prevohali še druge prostore. Ničesar niso našli. Nazadnje so pa vendarle nekaj odnesli — v shrambi so pograbili več parov suhih klobas in si jih stlačili v torbe. »Tvoja sestra je največja potuhnjenka«, je še povedal nemški tolmač Ivanu. »Ti pa si mi tudi pravi tičok. Ce te mi kdaj najdemo kje blizu gozda, te pri priči ustrehmo. Prav tako, kakor smo vašega psa...« Kosovi so si globoko oddahnili. Ivan pa je šepnil Francki na uho: »Ti si rešila mene in nas vse, ko si sežgala partizanske časopise!« »To pa sem lahko storila, ker so Nemci tedaj odšli iz izbe. potem ko je Nemec ubil Muri j a.« Pomislila sta na ubogega Murija, ki je ležal zunaj na dvorišču. Kakor da se je ta sam žrtvoval zanje vse. Treba mu bo sneti verigo in ga pokopati. Bil jim je dober in zvest prijatelj. R. SKANDINAVSKA KRIŽANKA Starega Kozjanskega ni več Vsesplošni razvoj je izbrisali nek- danje razlike in tudi tà košček slo- venske zemlje je povfczan z drugimi kraji. Ob prajiniku je prav, da se spom- nimo, kako so ljudje živeli na Koz- janskem, V predvojni Jugoslaviji in kako žive danes v našem sociali- stičnem družbenem sistemu. Včasih so ljudje živeli zelo skrom- no, posebno še v hribovitih prede- lih. Kruha so imeli redkokdaj. Po- sebno srečo so imeli ljudje, kateri so dobili zaposlitev. Prebivallci oko- lice Bohorja so težko pričakovali mesec maj, le takrat so imeli mož- nost, da si zaslužijo denar. Nabira- li so šmarnice in jih nosili peš v Celje na trg. S seboj so nosili ko- ruzne žgance а-П fižol, da so se v šesturni hoji do Celja nekoliko ote- šili. Na pot so krenili sredi noči, da so lahko prišh zjutraj v Cdje. Res je, včasih je bilo trdo življenje, saj o belem kruhu niti misliti ni bilo treba. Danes si lahko vsak pri- vošči kruh. Med NOV so tukajšnji prebivalci ninogo pretrpeli. Vasi so bile do tal požgane, saj je bilo samo na po- dročju Lesičnega požganih preko tristo hiš Mnogo ljudi je okupator izselil v taborišča. Kolikor moških je še ostalo doma, so odšli v par- tizane, če ne, pa so sodelovali v OF. V tem majhnem kraju je v NOV padlo 52 partizanov. V stari Jugoslaviji je vozil avto- bus samo enkrat na dan iz Celja do Kozjega in obratno. Avtobus je bil prazen, kajti ljudje niso imeli niti za najnujnejše potrebe. Zato so morali pešačiti. Sedaj vozi avto- bus iz Celja v Kozje in obratno tri- krat dnevno. Poleg tega so še oseb- ni avtomobili in motorji. Pred tri- desetmi leti ni nihče na Kozjan- skem pomisli/l na osebno vožjo z motorjem ali avtomobilom. Danes je Kozjansko v velikem gospodarsketn vzponu. Večino vasi so že eleik trinci rali, med temi je tudi vrbo vit predel Veternik. Nase- lje Log pri Bohorju so elektrifici- rali s prostovoljnim delom. Pri eleiktrifikaciji je pomagala tudi ob- činska skupščina Šmarje pri Jelšah in Gozdno gospodarstvo Brežice. Pred leti je Gozdno gospodarstvo Brežice zgradilo lepo dostopno ce- sto v Log ter iz Planine na planin- sko kočo »Bohor«. Vsak se lahko danes prifidje z osebnith ävtomobiloin v Log, kar je želo , ugodno za turiste. V preidvòjni . Jugoslaviji je bila pro- blem še pešpot iz Loga do Kozje- ga. V primeru bolezni so morali no- siti bolnika na nosiilh dve uri da- leč do Kozjega k zdravnku. Danes se lahko zdravnik pripelje z avto- mobilom v Log. v Lesičncm je bil pred leti do- ■grajen lep zadružni dom, v kate- rem je sedaj pisarna K.Z in pisarna KV Lesično ter garaže in skladišča umetnh gnojil. V KZ Lesično imajo •tudi odkupno skladišče kmetijskih pridelkov. Dograjena in povezana je tudi cesta Lesično—Virštanj z bbsoteljsko železnico. V Lesičncm na križišču je postavljen lep spo- menik padlim borcetti, x katerem je A'^kilesanih 52 imen in poleg tudi grobnica s posmrtnimi ostarrki še- stih padlih borcev. Minulo jesen, v letu 1964, so v Le- sičncm dogradil osnovno šolo, ki nosi ime po pokojni aktivistki NOV Tončki Cečevi. Šola krasi Lesično in zanjo je občina Šmarje pri Jel- šah preskrbela lepe denarje. Lepo se razvija tudi kmetijstvo in živi- noreja. Kmetovalci gojijo vsako leto več ribeza, ki jim prinaša lepe de- narje. V Kozjem se je razvilo hme- ljarstvo, ki ga upravlja KZ, poleg tega imajo veliko rejo živine in pra- šičev Za zakol. Dobro deluje tudi mlekarna v Kozjem, ki izdeluje oku- sen sir za trg. V Kozjem deluje ra- zen tega tovarna tekstilnega blaga, ki ima leii?o število zaposlenih. Kozjansko se razvija kot turistič- kraj in so tudi ustanovljena tu- ristična društva v Kozjem in na Pilštanju. Z Lesičnega je na Bohor nekaj ur hoda. Na Bohoriu je lepa koča, ki je zelo dobro oskrbovana; Obiskovalci se lahko pripeljejo z avtombilorn do doma na Bohorju. . Danes uživamo sadove, o katerih niso naši očetje in matere niti sanj ai i! R. Leskošek Še premalo se je naučil »Obiskujem tečaje večerne os- novne šole. Sijajna stvar. Človek se lahko nauči neverjetno veliko. Poznaš morda B. Magellana?« »Kakšna nova avtomobilska znamka? « »Človek, to je bil vendar prvi, ki je objadral svet. Poznaš mor- da Leibniza?« »To so piškoti, ne?« »Leibniz je Mlozof. Vidiš, vse to se lahko naučiš v šoli.« »Prav, tedaj gotovo veš, kdo je Gilles?« »Ne, nimam pojma.« »To je vendar človek, ki obisku- je tvojo ženo, ko si ti v šoli.« Iz otroških ust Mati je peljala malega Tomaža k zdravniku. Medtem ko ga je preiskoval, ga je vprašal, če mor- da ve, koliko pljučnih kril ima človek. Tomaž je takoj odgovoril: »Dve.« »Lepo«, je rekel zdravnik, »to- da kje si se to naučil?« Tomaž: »Pri umivanju vedno gledam svojo sestro.« »No, Pepi, kako je bilo danes v šoli?« — »Slabo, oče, učitelj me je potegnil za ušesa.« — »Zalcaj pa?« — »Ko me je vprašal, koli- ko zob ima človek, sem odgovc^ ril: polna usta.« Mati: »Otroci, tako ne bo šlo. Vsega res ne morete imeti, kar si zaželite, saj veste, da nismo bo- gati!« Devetletna hčerka: »Veš kaj, mama, menda ne boš trdila, da te je oče vzel samo iz ljubezni!« Obletnica »Prihodnjo nedeljo bova pra- znovala srebrno obletnico,« pravi žena svojemu soprogu. »In ob tej priložnosti bomo zaklali svinjo.« »Zaradi mene,« ji vrne mož brezbrižno, »Toda česa je kriva uboga svinja?« Vzor »Zakaj se vendar ne poročiš?« vpraša Milan prijatelja. »Če po pravici povem, ker mi je vedno tvoja žena pred očmi,« odgovori prijatelj. »Ubožec,« ga tolaži Milan. »Kaj jo res tako nesrečno ljubiš?« »To ne,« ga popravi prijatelj. »Bojim se le, da bi tudi sam dobil kaj podobnega!« Svarilo »Oh, Peter, če me še enkrat ta- ko poljubiš, kakor si me pravkar, potem sem za vse življenje tvo- ja.« »Hvala za svarilo!« Škotska »Zdaj mi je zadosti, da sem za- ročena s Škotom! Tu imaS svoj zaročni prstan!« »In kje je papir, v katerega je bil zavit?« Določilo zakona Za večino mož je zakon varno pristanišče, ki ga varuje vettka bojna ladja. Domiselno »Oprostite, tovarišica,« ogovori vljudno moški mlajšo žensko. »V tem mestu se ne znajdem in vas prosim, če bi bili tako ljubeznivi, da bi mi pokazali pot do vašega stanovanja!« Tudi nori Na domači prireditvi šepne za- skrbljena mati svoji hčerki: »Mo- rala bi bolj paziti na svojega mo- ža, koketira z drugimi ženami.« »Brez skrbi,« odvrne mlada že- na, »še vedno je nor name kakor ob prvem dnevu.« »Lahko,« odvrne mati, »toda ne pozabi, da lahko imajo tudi nori kakšen svetel trenutek.« — Zadnji čas je vrag, če se srečata dva učitelja. — Ljubček, verjemi mi, da bo za oba bolje, če dai stanovanje zavarovati. — Tega ste gotovo pripeljali iz Trsta? ^,,: ..-r.Nß^xoaü» sem ga v celjski lioli^nicir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiimiiiiii So ljudje, ki vse svoje življenje prebijejo v kabinetu. Tako jim je verjetno usojeno. Takšen sta- novanjski mučenik hodi od prija- telja do prijatelja; vsi pijejo v znamenje iskrenega sožalja, ga potrpežljivo poslušajo, potem pa pohitijo v svoje prostrane soba- ne. A mučenik se stisne v svoj kabinet' kot molj in gleda skozi okence, kako se menjavajo letni časi. — Ampak človek, — mu posve- ti z žarkom upanja kakšen pri- jatelj zakaj ne greš k tovarišu Ožemalniku? Ta se je z ženo raz- pištolil v trisobnem stanovanju. Pravijo, da izdaja celo pod na- jemnino. In človek iz kabineta teče, ko- likor gà noge nesejo, k tovarišu Ožemalniku; teče po stopnicah, pozvoni in naredi nedolžen obraz. — Tovariš Ožemalnik. K vam me je poslal najin skupni prija- telj. — Vstopite, Človek sede v predsobi na del- MIHAIL GRIGORIEV: RAZPIS — Glejte, Ivan Petrovič, je rekel direktor načelniku oddelka, — zakaj sem vas poklical. Kot veste, je v obratu avtomatike prosto delov- no mesto starejšega inženirja. Razbijal sem si glavo, da tako rečem, z mladimi strokovnjaki in razmišljal: kaj če ne bi naredili nekaj s Kuzmičevrm? Cas je že, da bi napredoval. Dovolj dolgo se je, med nama rečeno, potikal po dvorišču. Kaj mislite? — Jaz osebno, Evgenij Aleksandrovič, nisem proti, je podprl kan- didaturo načelnik oddelka. — Kuzmičev je pameten, sposoben inženir. Samo, Veste, ima to napako ... — Kaj? Morda pije? — Ne, ne pije. Nekako čudno govori. Po njegovem podjetja ne bomo mogli postaviti na noge! — Ne, takšen nam ni potreben, je rekel direktor. Potrebujemo pre- udarnega človeka. Pokličite Ivana Andrejeviča! Ivan Andrejevič! Kak- šen pa je Fadeev? Mislim, če bi ga v obrat takoj postavil na mesto sta- rejšega inženirja? — Fadeeva? Zakaj pa ne, Evgenij Aleksandrovič? Lahko. Fadeev, ta bi bil; bil je na listi celo med najboljšimi. Le nečesa se bojim: če ga imenujem, nam lahko skuha veliko kašo. 2e slišim, kako takoj leti na partijski komite! — Ne, takšnega ne potrebujemo! Pokličite Vladimira Aleksandro- viča! Vladimir Aleksandrovič! Prosto mesto starejšega inženirja... Morda vaš Smelov? — Smelov? Nič nimam proti, je odvrnil načelnik oddelka. — Le nekaj mi resnično ni všeč: zelo rad namreč piše po časopisih, ne da bi ; se IS kom posvetoval. To pa nam, kot sami veste, ne prinaša nič dobrega. — Za zdaj še nimamo potrebe, da bi imeli pisce v proizvodnji, je rekel direktor. — Pokličite Nikolaja Ivanoviča! ... Nikolaj Ivanovič! V obratu avtomatike potrebujemo starejšega inženirja. — Strinjam se, Evgenij Aleksandrovič, samo... — K hudiču! je vzkliknil direktor. — Objavite razpis v časopisu! — Rekli so mi, da sva v sorodu. Zanima me, če ste moj sorodnik ali sorodnica! Usoda stanovanjskega mučenja ček stola in odgovarja na vpra- šanja. Najprej splošni podatki, kot ime in priimek, poklic, me- sec in leto rojstva. Potem drugi podatki: — Ste poročeni? — Ne, ne še. — Kako — »ne šeeljati kakor iklavna živina. Uprla so in z vsem kar so mogli vzeti s seboj, odšM na goro Musadag, da padejo junaško, če je že treba umreti. Bagradijaai, ki je prišel iz Pariza domov kot le- toviščar, pa je postal narodni junak, je s svojimi rojaki 40 dni odbijal sovražnikove napade. Borilo se je vse, od otrok do statik, med njimi so bili kmetje, čevljarji, učijtelji. pesnik in lekarnar. Sivolasega du- hovnika so izbrali na Musadagu za svojega predsednika. 40 dni so se bili brez upanja na zmago, dokler jih ni čudežno rešila francoska voj- na ladja, ki je opazila njihovo zasta- vo vrh pečin ob morju. Musadag — Rog. Toda kje je re- šilna ladja?« je dejal Miran. In ven- dar je bila rešilna ladja. To je bil naš pogum. Pripeljal nas je čez vi- harno morje ofenzive v vama pri- stanišča, od koder smo kmalu znova razvili svoja upoma jadra. Ocenjevanje le naklnčje Dandanes imajo skoraj vsi starši s svojimi šoloobveznimi otroki mno- go skrbi. Kakor redkokdaj prej, se- dijo z njimi tako rekoč na šolski klopi ko jim pomagajo pri domačih nalogah. Starši menijo, da ocene, ki jih dobijo njihovi otroci v šoli, niso vselej objektivne, šolsko oce- njevanje je namreč na posameznih šolah različno, posebno se to odra- ža med posameznimi republikami. Na nekaterih šolah, da bi dosegih večjo fešbo&t učenca, strogo ocenju- jejo, dmgod pa z boljšim redova- njem dosežejo visok odstotek učnih uspehov. Starši so zato večkrat zme- deni. Z njihove strani potem pada- jo na prve kot na druge različni očitki, ker so razponi pri ocenje- vanju znanja otrok za isto delo mno- gokrat le preveliki. Popolna objek- tisnost ni dana nobenemu človeku, tudi učitelju ne. Vprašanje je le, ka- ko velik je ta razpon. Priznani avstrijski ^pedagog dr. Weiss je predložil testni spis ne- kega učenca 4. razreda 92 učiteljem v oceno. Izid je bilo zelo presenet- ljiv. Razpon ocen je bil namreč od petice, najboljšega reda, do najslab- šega. Dr. Weiss je tako mnenja, da je ocenjevanja zgolj loterija. Opra- vil je še eno preizkušnjo in ugotovil, da so imeli nekateri učitelji svoje predsodke. Isti spis je dal namreč testirati 52 drugim učiteljem, ven- dar s pripKJimbo, da je avtor jezi- kovno nadarjen in da je njegov oče urednik večjega časopisa. Razpon redov v tem primeru ni bil tako velik, pač pa je bilo mnogo več od- ličnih ocen, nad polovico dobrih in пЦ slabih. Dr. Weiss,,je;^;54es«i4udiú dokazal, da so deklice vedno bolje ocenjene kot dečiki. Zato tudi na naših šolah ocenje- vanje ne bi smelo biti več alfa in omega, kot simbol modeme šole naj bi veljalo opisno ocenjevanje v besedi, ki bi bilo za naše učence go- tovo bolj privlačno, za starše ipa bi pomenilo dragocen pripomoček pri domači vzgoji. Odpadla pa bi seve- da, tudi senca o nepravičnem oce- njevanju. Cepljenje proti gripi bo za ZAMUDNIKE in VSE OBČANE, ki se želijo cepiti proti gripi, v dvorani Zdravstvenega doma Celje ob naslednjih dneh: Prvo cepljenje dne 6. 12. 1966 od 6. do 16. ure Drugo cepljenje dne 20. 12. 1966 od 6. do 16. ure Tretje cepljenje dne 4. 1. 1967 od 8. do 16. ure Cena trikratnega cepljenja je 12 N-din. ZDRAVSTVENI DOM CELJE ženska mora znati stiri stvari: biti dekle po zunanjosti, obna- šati se kot dama, misliti kot mo- ški in delati kot konj. ženske nimajo napačnih pred- stav o moških. toda moški si na- pačno predstavuajo predstave, ki jih imajo ženske o njih. ženska, ki k vsemu rece »da« in »amen«, ni idealna ženska. sča- soma postane precej dolgočasno biti poročen z odmevom. i ^ lepota privlači moške, toda le sarm jih more obdržati. moralisti so tisti, ki se pra- skajo, kjer jih ne srbi. ^ treba je svojemu živuenju re- ci »da«. vecina ljudi pa rece: »da Toda ... « _,tudi ženske znajo molčati o tajnostih; vprašanje je le, kako dolgo. majhna neumnost v prvem tre- nutku je boljša kot velika mera pameti v nepravem. .nic ne stane moškega vec kot ^rtve, ki jih zanj naredi ženska. Brez besed žal, samo osem nadstropij imamo .. O, ta spre vrti j iva publika! GLOBOKO ZASIDRAN AMERIŠKI PREDSODEK Boj ameriških črncev za enakopravnost je izred- no težak, mnogo težji, kot si ga predstavljamo in ga ocenjujemo. Rasna nestrpnost v ZDA nima sarho odkritih oblik, se ne kaže le v javnih na- padih belih rasistov na črnsko manjšino. Rasni predsodki so mnogo globlji, zasidrani v podzavesti, so stereotipni. Neredko namreč ljudje, ki niso rasisti, ki priznavajo enako- pravnost črncev, nehote dajejo prednost belcem. Primer za tak stereotip je sMka zgoraj. Znanstveniki v ZDA so izpo- polnili .detektor resnice, ki ugotav- lja, če človek, ki ga zaslišujemo ali vprašujejo o čem, govori resnico. Običajno uporabljajo detektor res- nice v krimiinologiji, na policiji itd. Na naši sliki, ki je povzeta iz ame- riškega časnika, je človek, ki ravna s strojem belec, človek, ki je pred- met poskusa pa črnec. Črnec naj bi že s svojo barvo bil bolj primeren za tip zločinca. Pri naši sliki ne gre za nepridiprava, črnec je tu le »fo- tomodel«, namenili pa so mu vLogo slabega. Zares trdovratni predsodki. Charlie-nudasti ALI MAŠČEVANJE BIVŠE ŽENE Pošastni Charlie Chaplin je spo- znal lepo deklico, ko je bila stara komaj dvanajst let. Pošast je imela potrpljenje. »Ob pravem času in na pravem kraju bova ljubimca!«, ji je govoril. Tri leta se je zadovoljeval samo s hrepenečimi pogledi, potem pa je zvabil deklico v svojo turško kopalnico ... Vroča voda je škropi- la po marmornatih ploščah, para se je dvigala in zastirala pogled. Charlie je prišel, nag, prilegel in dekle spremenil v ženo... Novica, da je na poti otrok, je pošast prisilila v drugi zakonski jarem. Ženin je v prvi poročni noči prepustil zakonsko spalnico nevesti in tašči. Ko sta se vračala s poroč- nega potovanja, je pošast na plato- ju železniškega vagona svetovala ihteči šestnajstletnici: »Zdajle bi bil ravno pravi trenu- tek, da narediš konec svoji nesreči. Zakaj vendar ne skočiš?« ... To, kar se pravkar prebrali je po- vzetek prvega poglavja iz knjige spominov Lite Grey Chaplinove, ki je nedavno preplavila ameriške knji- garne. Gorje slavnim možem — biv- še žene so grozovite, če se lotijo pisanja. Po knjigi segajo stotisoči ljubiteiljev pikantnih in zabeljenih zgodb, pa tudi znanstveniki, kot so psihologi, umetnostni zgodovinarjii, številni pisci biografij o Chaplinu, ki doslej niso imeli prložnosti, da bi prodrli v intimnosti umetnikove hiše in spalnice. Lita Grey, danes stara 58 let, brez vseh pridržkov opisuje svoje življenje s Chaplinom v tistih letih, ko je imel igralec 35 let in bil na višku svoje slave, ona pa 16-letna mladoletna žena. Njeni spomini so na meji škandaloznosti, spolzki, skoraj neverjetni: Chaplin je pred Lito bil poročen z mladoletnico Mildred Harris, nje- gova tretja žena Pauletta Goddard je bila ob poroki tudi še otrok, a današnja, Oona O'Neill, je polovico mlajša od svojega moža. Charlie je vedno gledal za mladoletnicami, pi- še Lita. Charlija naj bi mučil kompleks, da ga ženske ne morejo ljubiti, ker je majhen, grd, z glavo, ki je preve- lika v primerjavi s telesom. Charlie najdbi bil strahopetec. Ko je bila Lita noseča, jo je baje skril v isvojo lovsko vilo, ko pa se je prvi sin Chairles rodil, je podkupil zdravnika z 25.000 dolarji, da je le- ta spremenil datum rojstva. To pa zato, da bi ljudje ne govorili o »prezgodaj« rojenem otroku. Charlie Chaplin naj bi bil ne- uničljiv seksualni stroj: Lita piše, da se je njuna zakonska spalnica spremenila v borilsko areno, v lju- bezenski laboratorij. Chaplin naj bi bil prinašal domov perverzno litera- turo, ji jo na glas prebiral in erot- tične scene z natančnostjo znanstve- nika preizkuša). Charlie naj bi bil zahteval od nje »razširitev ljube- zenske igre« v troje, pa se mu je uprla. Ko je bil Charli sredi tride^ setih let, je hotel po šestkrat ljubiti, pa je bil zjutraj svež kot zvečer, poleg tega pa je z uspehom obleta- val mlade Höllywoodske dive. Če pri tem pomislimo, da je istočasno snemal svoj velefilm »Zata mrzli- ca«, poterti moči umetnika ni mc^ goče dovolj občudovaiti. Lita opisuje, da mogoče ni mogla razumeti, ni se mu mogla prilago- diti. Po dveh letih je sama vložila tožbo za ločitev zakona. Pri tem ni prav nič izbirala sredstev. V ob- tožbi je bilo govora o perverznih seksualnih željah moža, take reči pa. so v takratni Californiji kazno- vali z zaporom do 15 let. Lita je pravdo dobila, dobila je oba otroka, Charlija mlajšega in Syndeya in pa — 825,000 dolarjev odpravnine. Bogata ločenka Lita je hitro pre- zračila svoje bogastvo, šla je v New York, bila redni gost nočnih klubov, 20.000 dolarjev pa je pKJgnala samo za krzna. Nekaj časa je njeno ime blestelo nad vhodom Musichalla, patem pa je njena zvezda naglo pa- dala. Pijača jo je spravila v sana- torij za alkoholike, še trikrat se je poročila, ločila ... Nisem edina, ki je padla tako glo- boko, pravi Lita: Charli jeva prva žena je umrla pri 43. letih kot alko- hollčarka, tudi obe ljubici, Edna Purviance in Merna Kennedy, sta zaradi podobne usode že pod rušo. Tretja žena, Paulette Goddhard ne bo pisala spominov, ker je poročena s pisateljem Erichom Maria Remar- .'qom. Lita Grey živi skromno v New Yorku. Najbrž se je naveličala skromnosti in je bogato prodala kar je še imela — svoje spomine na zakon z umetnikom Chapli- fnom. Charlija je opisala kot po- šast, kot zapeljivca mladih de- klet, kot človeški seksualni stroj, kot žrtev kompleksov, kot bojazljv- ca. Nekaj pa je še: Lita Grey ne more razložiti zakaj Charlie Chaplin srečno živi s četrto žerro Ooino, s katero ima do danes tri sinove in pet hčera. Lita Grey opisuje tudi svojo lju- bezen do Chaplina, Prepričana je, da jo je tudi Charlie zelo liubiL ne- koč pred 42 leta?'"' ^ ^ Ne vemo še, kako je največji film- ski komik reagiral na Litino knjigo. Jo bo tožil, kot je tožil Picasso Françoise Gilotovo in tožbo izgubil? Eno lahko uganemo: Če jo je kdaj imel tako rad, da bi jo pojedel, mu je danes pri vsakem lasu na osiveli glavi žal, da ig ni .^li i....... . Prva soproga MILDRED HARRIS Druga soproga LITA GREY Tretja soproga PAULETTE GODDARD Sedanja soproga OONAQ'miUé POVEST O TRMASTM ula je domača žival. Ima gla- vo, trup in rep, noge in ušesa, skrat- ka vse, kar žival potrebuje. Kakor ljudje, tako so tudi mule različne. Nekatere brcajo za vsako figo, dru- ge grizejo, nekatere so gizdave, dru- ge so muhaste. Vse, od prve do zad- nje pa so trmaste. Trma ni lepa last- nost. Toda trma pri mulah se daleč skriva pred drugimi dobrimi last- nostmi, ki so: skromnost v jedi in pijači vzdržljivost in bistroumnost. Dá, vse mule so trmaste in pamet- ne. In o taki trmasti in pametni muli pripoveduje ta povest. To se je zgodilo jeseni leta 1943., ko so nas Švabi hajkali. Bilo jih je kot listja in trave in zagnali so se nad nas s tanki, s topovi in z letali. Hoteli so nas uničiti. Vidite, dragi pionirji, že samo to potrjuje, kako so Švabi bedasti. Kdo na svetu pa more partizane uničiti...? Nihče! Nemci po cesti — mi pa v gozdove. Gozdovi so trdnjave partizanov. Kaj- pak, včasih nam je trda predla, ker smo bili obkoljeni. Včasih smo padli v zasedo. Zaseda je nerodna stvar. Hodiš po poti in razmišljaš, kje bi si r.kuhal večerjo, iznenada pa nate: drrrr, drrrr! Hitrostrelke te pozdra- vijo in mitraljezi, ti pa kakor veš in znaš. In tako se nam je nekoč v tisti hajki pripetilo, da smo se morali razbežati. Bilo nas je okoli sto, toda po tistem napadu smo se razkropili in v gozdu se nas je spet zbralo dvaj- set in riaša mula. Muli je bilo ime Muki. Bila je vitka ko srna, imela je gladko, svet- lo dlako in kadar smo jo oprali in ogladili, je bila res lepa in gizdava, da se je sama na skrivaj ogledovala v zrcalu mlakuže in od zaldovolj- stva strigla z ušesi. Pri tistem na- padu smo izgubili vse svoje nahrbt- nike in sakrabolsko bi nas glad pe- stil, če bi se nam ne bila pridružila mula. Na njej so visele vreče, v ka- terih so bile same dobrote: pre- pečenec, konserve, riž in sol ter ce- lo cigarete. Cigarete pa so za parti- zane prav 'tako slastne kakor do- jenčku cucelj. Kar objemali smo jo od ganotja. Tri dni že nismo prav jedli. »Kar tule bomo večerjali!« pravi najbolj lačni tovariš. »Nak, smo preblizu ceste!« de iz- kušen, star partizan. »Pojdimo na ono stran ceste, tam so takšne ho- ste, da ne bodo prišli za nami!« Poslali smo k cesti patruljo. Vse varno, brez skrbi jo lahko mahnemo preko, le v daljavi smo slišali ro- štanje tankov. In smo šli. Res smo bili tako izmučeni, da smo se ko- maj premikali, ampak misel na do- brote, ki jih Je mula nosHa, so näiti podmazale utrujene ïîetace. Cesta je bila prazna, nikjer ne duha ne sluha o Švabih. Hajd torej čez ce- sto! Ko pa smo bili vsi na cesti, je našo mulo popadla trma. Nikamor več! Vlekli smo jo, porivali, jo rotili, s palico ji dopovedovali, da ne dela prav — pa nič. Vsak čas se lahko pripeljejo švabski tanki! Muki sem, Muki tja — trma mulasta se ni ga- nila nikamor, že je prilirumel izza ovinka švabski avto in prav pred nos so nam zadrdrale hitrostrelke. Toda Švabi so merili previsoko, kroglice so brenčale nad glavami, mi pa, frrrr, Iv hosto in lop, lop globlje in globlje. Toda mulo smo pozabili, reva je ostala na cesti, ali kali, med nami je ni bilo več. En sa mtovariš jemanj- kal, in ko smo hodili, hodili na smrt utrujeni, se nam je milo storilo. Ostali smo tako rekoč goli v tej globoki hosti. Od lakote bomo poginili! Izmučeni smo po- padali na tla. Tu sem ne bo šva- bov. Molčali smo in srtmeli v debele smreke. Siničke so nas zvedavo gle- dale, daleč nekje so lajali topovi. Tedaj pa nas je nekak šum, ne- kakšno topotanje spet vrglo na no- ge. Zgrabili smo puške, kar bo, pa bo, naprej ne moremo nikamor več. Ropot pa vedno bliže in bliže. Izne- nada plane med nas skoz gosto smrečje — naša mula. Ko nas je za- gledala, je obstala, pomigala z uše- MAY ' MAC ' NEER^ ZLATA MRZIÎCA - 1 - I. ZLATO Rano jutranje sonce se je kot bleščeč zlatnik razžarelb nad griči kalifornijskega predgorja. Štiriindvajseti januar 1848 je obe- tal vročino. Bohotno ozelenela divjina je bila spokojna, nad bliž- njim kuriščem se je sukljal dim in ob potoku, ki je tekel mimo novega mlina ter se nedaleč stekal v reko, je stopal možak. James Marshall je bil tisti mož. Nenadoma je obstali in za- vzeio zrl v potočno dno. Marshall je bil čemern možak brez prija- teljev, ki je živel zdaj tu, daleč od svojega doma v New Jerseyu. Ljudje v bližnjem Sutter Fortu so ga imeli za malce prismojenega in svojevrstnega ptiča, toda bil je edini daleč naokrog, ki se je ra- zumel na gradnjo mlinov in žag. Tega se je James tudi sam dobro zavedal. | - : Tudi tokrat, ko je ogledoval nov mlin, ki ga je zgradil za švi- carskega Nemca Johna Sutterja, lastnika vse širne pokrajine, ga je grelo samozadovoljstvo. Gradnja je naglo napredovala. Jez je bil gotov, ravno tako jarek, ki je od mlina bil speljan v American River. James je vsak večer dvignil zapornico na jezu, da bi voda sprala iz jarka blato in pesek, vsako jutro pa je prihajal gledat kako je voda to opravila. Tu ob mlinu naj bi kmalu stala tudi žaga in rezan les bi potem splavarili po American River in Sacramento River do vasi San Francisco. - 2 - James Marshall je to jutro pregledoval jarek, ko se mu je oko na nečemu ustavilo. Kaj bi bilo tisto? Nagnil se je nad vodo. Nekaj se je lesketalo med prodom za večjim kamnom na dnu. — Kaj je to?, je mrmral zase, ko je težkal v roki drobec svetle rude, ki je bila nenavadno težka. — Zlato! Je mar res zlato? — Drobec, ki ni bil večji od posušenega grahovega zrna, jc iz- gledal kot košček medenine. Marshall ga je dobro podrgnil ob hlače. Še vedno se je svetlikal kot zlato. James Marshall se je vzravnal. Nedaleč proč so okoli ognja sedeli njegovi delavci in zajtrikovali carski praženec, ki so ga zali- vali s kavo. Za njimi so si Indijanci pripravljali divjačino. Marshall se je počasi približal ognju in svojim mormoncem, ki so molče jedli, pokazal kaj ima v dlani. — Tole sem našel v odvodnem jarku. — Možje so za trenutek prenehali žvečiti, eden pa se je škodo- željno zarezal in zamomljal nekaj o lažnem zlatu. Drugi je v dolgem loku pljunil v bližnji grm in rekel: — To ni nič drugega kot drobec žveplovega železa. Lažno zla- to, to je vse.— Prvi je natančneje pogledal kovino, segel po novi oplati pra- ženca in dejal:. — Res je! Ta reč je že prenekaterega vrgla v zmoto. — Vsi so mu vneto prikimavali. Marshallu se je stemnilo čelo. Stisnil jc zrnce v pest. Spet se norčujejo iz njega. Zasukal se je na peti in odmahedral navzdol k bajti iz brun, iz katere je zidan dimnik bruhal gosi dim. Pred bajto je Elizabeth Wimmer, žena delovodje, v velikem kotlu mešala vrelo milnico. Wimmerjeva je bila ena izmed redkih žena v teh krajih, ki so jih Združene države šele pred kratkim prevzele od Mehike. Ko je njen mož, Peter, moral sem za nadzor- nika indijanskih težakov, je nič ni zadržalo v oddaljenem Sutter Fortu. Marshall je pristopil in zagodmjal: — Odprite oči, gospa Wim- mer! Ali ni podobno zlatu? Fantje menijo, da je žveplovo železo.— Razkrečiljje ,pest. Wimmerjeva se je radovedno nagnila naprej, potem pa, še preden ji. je mogel preprečiti, segla po zrncu in ga vrgla v kotel rekoč: — Bomo kmalu videli, če je zlato. Če ni, bo lug zrnce raz- jedel. — James ni rekel nobene, obrnil se je in odkorakal k ognju, kajti bil je še tešč. — 3 — Zvečer je Marshall prišol v kočo, kjer je skupaj z Wimmer- jevima spal. Jutranje razburjenje ga je minilo. Mislil je na svoje delo. Odvodni jarek je bilo treba še poglobiti preden bo žago mo- goče pognati. Mislil je tudi na iskladovnice rezanega lesa in denar, ki ga bodo z lesom zaslužili tam spodaj v zaspanem San Fran- cisco, 'i Ko je po večerji poželjivo vlekel svojo pipico, ga je Wimmer- jeva hudo prestrašila. Planila je skozi vrata k mizi in vzkliknila: — Pri moji veri, gospod Marshall, tole je res zlato! — Svetlo, naravnost žareče zrnce se je zakotalilo pred Jefnsa. Le-ta ga je ujel, zvrtel med prsti in se nečesa domislil... Pobral je pri ognjišču velik kamen, položil !zrnce na drugega in nekajkrat silovito udaril po drobcu rudnine. Zrnce se ni zdrobilo. Zlato! Drugo jutro je James že navsezgodaj bil pri odvodnem jarku. Med prodom je nabral še nekaj zrnc. Vse drobce je nato skrbno spravil v mošnjiček iz jelenjega usnja, potem pa se je z vso vne- mo lotil opravkov Okoli žage in mlina. Naslednjo noč je slabo spal. Dolgo ni mogel zatisniti oči. Zdelo se mu je, da velik ognje- met zaslepljujočih žarkov razganja njegove uboge možgane. Neprespan je zjutraj dejal Petru Wimmerju: — Moram v Sutter Fort. Hrane nam zmanjkuje. Nadomestujte me dokler bom proč. — Peter je zgovorno pomežiknil ženi, rekel pa ni nobene. Marshallu se je dozdevalo, da sedlanje konja traja celo več- nost. Ihtavo je pognal žival v dir. Spotoma ni utegnil občudovati prelestno kalifornijsko polkrajino čez katero je dirjal. Ko je pri- jezdil do črede goveda je vedel, da Sutter Fort ni daleč. Kimanje je odzdravljal Sutterjevim meksikanskim črednikom, ki so mu mahali s široikimi sombreri. Marshall pravzaprav ni maral teh brenkačev na gitare, katerih noge so ise zgubljale v čudnih škor- njih in ki so okoli vratov imeli obešene kričeče rumenordeče rute. Sutter Fort je bil edina ameriška trdnjava na vsem širnem področju. John Sutter je zemljo dobil od mehiške države, zato je Mehiki bil zvest vse do trenutka, ko je Kalifornija prišla pod oblast združenih držav. Zdaj je bil Sutter prav talko spoštovan in zaupanja vreden ameriški državljan. Na njegovem posestvu se je končala edina vozna pot iz združenih držav v Kalifornijo in Sutter je vsem pionirjem, ki so pritiskali od vzhoda, nudil pomoč in jim dajal delo. Ko je Marshall prijezdil skozi široka vhodna vrata v obramb- nem zidu trdnjave, se je znašel v pravcatem mestecu. Hiše in delavnice so se vrstile ob obeh straneh glavne ulice. Tu je odzva- njalo kovaško kladivo po nakovalu, tam je zvenela in bréscala. — 4 — žaga, vmes pa se je prelivala nežna pesem Mehikanke, ki je na kamniti plošči pred hišo mesila koruzno testo za priljubljeno tortilo. ' Marshall je nemudoma poiskal Sutterja na domu. Ker svoje razburjenosti ni prikrival, je gospodar zaskrbijieno vprašal: — Kaj se je zgodilo, Marshall? Da niso Indijanci izkopali boj- no sekiro? Marshall ni odgovoril. Odvezal je svoj' mošnjiček in sesul nje- govo vsebino na mizo pred Sutterja. Gospodar je osupnil in oči iso 'se mu zasvetile: — Izgleda natanko kot zlato, Marshall. Kje ste našli to reč? —■ V odvodnem jarku pod žago, gospod. Tam je tega še več, veliko več. — Sutter se je zamislil in se z debelim kazalcem popraskal po nosu: — Le kako bi se prepričala, da je res ... Oh, že vem! — Stopil jc h knjižni omari in poiskal majhen leksikon: — Ga že imava! Zdaj bova preizkusila. — Sutter je bral zamaknjeno, kot da bere napet roman. Teme- ljito je prebiral vse kar je pisalo o zlatu, kako je treba z njim ravnati, kako ugotoviti če je čisto, če ni v njem drugih kovinskih primesi. Potem sia se moža lotila dela. Tolkla sta zrnca, jih pilila, lužila. grela in tehtala. Nobenega dvoma ni bilo več. Pred njima je iležalo zlato, čisto zlato brez slehernih primesi srebra ali me- denine. , ; * ! John Sutter je zatem negiben obsedel v velikem naslonjaču na verandi in motril prav tako molčečega tesarja Jamesa. Zlato. Kakšna moč, kakšna privlačnost je bila v tej besedi! Koliko zlata utegne ležati v reki tam pri žagi, in koliko šele na vsem njegovem razsežnem posestvu? Morda tiči pod zlatimi preprogami valujo- čih žitnih polj? Mogoče topotajo kopita njegovih tisočerih konj tik nad bogastvom? črede goveda morda pravkar mulijo travo, ki s koreninami objema zlato zrnje. Zlato je lahko na dnu vod- njaka iz katerega pije vodo. Zlato. Kakšne spremembe bo to od- kritje prineslo njegovemu majhnemu kraljestvu, nad katerim ne- omejeno vlada? Čelo se mu je nabralo v gube in zobjfe so se mu zagrizli v spodnjo ustnico. Lahko se zgodi, da bo izgubil vse, kar je v tolikih letih zgradil?!. , ^ — Mister Marshall, je naposled spregovoril John Sutter. Ja- mes je napeto prisluhnil. Tako je'bil vznemirjen, da ni bil prav nič presenečen nad vzdevkom »mister«, ki ga je Sutter prvič dodal njegovemu priimku. IN PAMETI^I МПМ si, mi pa smo kar zavriskali, jo ob- kolili, jo pričeli milovati in bogme od radosti sem jo poljubil na smr- ček. Nobene vrečice tni manjkalo. Naglo smo jo raztovorili, privezali k smreki ter ji nalomili nekaj naro- čij vejic, ki se jih je držalo listje, kajti tudi naš Muki je bil lačen. To- da kako nas je našla? Koj za mulo je pricapljal pogre- šeni tovariš. Ko smo hrustali prepe- čenec in si v kotličku kuhali riž, nam je tovariš pripovedoval: »Kmalu potem, ko so užgali po nas, so se odpeljali. Jaz sem se bil spotaknil ob korenino in se zaril v grmovje, od koder sem gledal, kaj so počeli na cesti. Dva Švaba sta o- stala pri muli, da bi jo odvlekla s seboj. Mula pa, Isakor da je pobesne- la. Prvega je z gobcem šavsnila po obrazu, da je bil ves krvav, druge- ga pa je brcnila, da se je zvalil na tla, nato pa jo je ucvrla v hosto. Jaz pa za mulo; komaj sem jo dohajal.« Mula se je pasla. Iz hvaležnosti smo ji dali vsak košček prepečenca in božali smo jo in gladili, mula pa je strigla z ušesi. Kajpak, mula ne zna govoriti. Vidite, dragi pionirji, takšne so bile partizanske mule. Res, da smo to mulo pozneje nekoč pojedli, toda to je že druga povest. Dveh povesti pa ne smemo stlačiti v eno vrečo. TONE SELIŠKAR PRIHODNJIČ: ZMEDA NA BOJIŠČU Oh začetku voj- ne je bilo v vseh petih obmejnih področjih skupaj samo 1475 novih tankov, a med sta- rimi jih je bilo samo 27 odstot- kov, ki so bili voz- ni: Tankisti so imeli vsega uro in pol vozne prakse, medtem ko so imeli piloti ko- maj 15 ali celo samo štiri ure le- tenja, kar je vse- kakor čudno, če upoštevamo, da morajo imeti ame-, riški piloti 150 ur letenja, preden lahko poletij o v prvo akcijo,' dokuûiéntarhi podlistek .. - Stalin je vedel o nemškem napadu na Sovjetsko zve- zo, 22. junija 1941, še vedno radi trdijo, da je bil iznenađen, saj s tem opravičujejo silovito naglo napredovanje nemškega vo- jaškega stroja, ki je po dobrih petih me- secih zasedal bojno črto od Rostova, tik mimo Moskve dp Leningrada. Toda zgodovina dokazuje vedno bolj zgovorno, da je Stalin vedel za Hitlerjeve namere, da se je vojne bal in je zato skušal storiti vse, da bi odložil vojno vsaj za leto dni. V ta prizadevanja se vključuje podpis pogodbe o medsebojnem nenapa- danju med Sovjetsko zvezo in Neničijo, zatem 13. aprila 1941 še med Japonsjco in Sovjetsko zvezo in vsemogoče blagovne pošiljke iita^ olja, masti in drugega iz Sovjetske zveze v Nemčijo. V Moskvi so kljub temu pozorni opa- zovalci lahko zaključili, da so nemško-so- vjetski odnosi samo navidezni in da se v resnici Sovjetska zveza pripravlja na voj- no, četudi silovito neopazno in previdno, le prvomajska parada 1941 v Moskvi je bila eden izmed dokazov, saj so skušali Sovjeti pokazati vso moč svojega orožja, a še bolj očitno je bilo, ko je Stalin 5. mar ja 1941 sprejel v Kremlju absolvente voj- ne akademije in jim govoril o nevarno- stih, ki grozijo iz nacistične Nemčije, le naslednjega dne so Stalina, dotlej samo generalnega sekretarja partije, imenovali za predsednika sveta ljudskih komisarjev. Stalin je vedel (to danes dokazujejo tudi dokumenti o- obveščevalcu Sorgeju) za nemško nevarnost, a kljub temu so imele obmejne enote strogo navodilo, da ne sestrelijo nobenega nemškega izvid- niškega letala, ki so zelo pogosto prelet ala sovjetsko mejo. Še teden dni pred začet- kom vojne je TASS objavil Stalinovo iz- javo, da ni nobene nevarnosti za vojno med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, četudi se je prav poletnih mesecev najbolj bal. Vse to je storil, da bi preložil vojno do naslednjega poletja, kajti zavedal se je, da Rdeča armada ni pripravljena na spo- pad s tako močnim in izurjenim sovražni- kom. Krivda, ki jo dandanes radi pripisujejo Stalinu, torej ni tako obsežna, kakor radi trdijo, kajti Stalin ni ignoriral obvestil o nemških pripravah za napad, temveč je skušal ta napad odložiti, ker je vedel, česar je bil tudi v veliki meri sam kriv, da Rdeča armada ni pripravljena na voj- no. In v tej nepripravljenosti lahko išče- mo tudi glavne razloge, da so Nemci po dobrih petih mesecih stali na okopih pred Moskvo. ; ,» Eden izmed razlogov tu nepripravljeni nost Rdeč armade je že v veliki čistki, ki so jo izvedli leta 1937. Velik razlog nepri- pravljenosti je tudi v nenehnem hvali- sanju o nepremagljivosti Rdeče armade, kar je vojaška vodstva uspavalo, a v res- nici vojaki in častniki niso imeli nobenih vojnih izkušenj in tudi nobene prave vo- jaške izobrazbe in izurjenosti. Sovjetska industrija se je mučila, da bi zadovoljila zahteve gospodarskih planov in ni uresni- čevala potreb za vojsko, saj so bili vsi prepričani v njeno pripravljenost in teh- nično enakovrednost armadam v svetu. K vsemu temu pa je potrebno prišteti še zlo Stalinovega kulta, ki je voditeljem v armadi jemal vsako iniciativo. H kraju lahko naštejemo še dejstvo, âaje bil eden izmed odločilnih razlogov tudi v tem. da so po podpisu pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko zvezo prepo- vedali vsakršno protinacistično propagan- do. Stalin in Molotov sta sicer ravnala drugače, le ob podpisu pogodbe z Nemči- jo sta zahtevala povečanje proizvodnje v oborožitveni industriji, a zahteve so bile eno, dejanja drugo. Sovjetska zveza je namreč leta 1940 proizvajala še večidel zastarela orožja. S proizvodnjo novih lov- cev in tankov (KV in T-34) šo šele začeli. Enako s topovi, metalci, hitrostrelnim orožjem, medtem ko proizvodnja streliva ni dohitevala niti proizvodnje orožja. ' -vJunija 1941 je imela Sovjetska zveza vsega 800.000 motornih vozil, kar pomeni, da so morali imeti za večino topov na raz- polago konjsko vprego ali traktorje. CESKO STEKLO JE ZNANO PO VSEM SVETU. NEK STEKLAR JE SVOJO SPRETNOST POVEZAL S ŠALO, NJEGOV IZDELEK PA JE REKLAMNI KOS. CASA JE TOLIKŠNA, DA JE NAPOLNJENE Z NAJBOLJŠIM VINOM NE ZVRNE NAJ-BOLJŠIM. KATASTROFALNE POPLAVE, KI SO ZA JELE ITALIJO, SO PRIZADELE ENO TRETJINO OZEMLJA TE SOSEDNJE DR- ŽAVE. STARE KRONIKE BELEŽIJO TAKŠNO KATASTROFO PRED 697 LETI, TOREJ LETA 1270. NESREČO JE PO- VZROČIL CIKLON, KI JE NASTAL OB SREČANJU MRZLEGA ALPSKEGA ZRA- KA 7. TOPLIM IN VLAŽNIM VETROM IZ AFRIKE. POSLEDICA JE TAKSNA, KOT BI CEZ DEŽELO VIHRALA VOJNA. 300 TISOČ LJUDI JE BREZ STREHE NAD GLAVO, NEKAJ STO PA JE MRTVIH IN POGREŠANIH. NA SLIKI: HELIKOPTER REŠUJE POPLAVLJENCE IZ PRED- MESTJA FIRENC. KO SO BERLINSKEGA ŽUPANA BRAND- ТЛ VPRAŠALI, KAJ MISLI O PADCU NA- SPROTIVIKA ERHARDA S KANCLERSKE- GA S10LĆKA, JE LETA DEJAL: »CIGA- RA SE NE NAREDI CHURCHILA, PA SE TA JE MORAL DVAKRAT ODSTOPITI«. Kaj pravite, soseda, kje bi dobil ribe? I, Icje? V celjslci ribarnici vendar! Ha lia lia! VI ste pa za spase, soseda. OTROKOVA STARŠA NA SLIKI STA STRIC IN TETA HKRATI. KOT MAJHNA JU JE LOČITEV STARŠEV KOT BRATA IN SESTRO LOČILA, KO STA ODRASLA, STA SE ZALJUBILA. KO STA ISKALA DOKUMENTE ZA POROKO, JE PRIŠLO NA DAN, DA STA BRAT IN SESTRA. RODIL SE JE DEČEK, NJEGOVA STAR- ŠA PA JE SODIŠČE OPROSTILO KAZNI, KER NISTA VEDELA. OBISKOVATI SE SMETA SAAIO POD NADZORSTVOM. TU- DI NA ŠVEDSKEM IMA SVOBODA SVO- JE MEJE. KAJ BO Z NJIMI? CAPLJA IN PELIKAN GLEDALCI TV SO DOKUMENT GROZLJI- VEGA DOGODKA ŽE VIDELI. LI TI KU- ÜNG JE BILA RANJENA OB NAPADU AMERIČANOV NA SEVERNI VIETNAM. V BOLNIŠNICI JE RODILA DEKLICO, KI PA JE BILA RANJENA ZE V MATE- RINEM TELESU. KOŠČEK BOMBE JE DEKLICI PRESEKAL LIČNICO TIK POD SENCI. ZDAJ STA OBE, MAMICA IN HČERKA OZDRAVELI, PO SVETU PA KROŽIJO FOTOGRAFIJE O NENAVAD- NI ŽRTVI UMAZANE VIETNAMSKE VOJNE. SI LAHKO PREDSTAVLJATE SVOJO JEZO, CE BI NEKAJ TAKEGA DOŽlVtLl, KOT KAŽE GORNJI POSNETEK? LAST- NIK TEGA AVTA PA NI BIL HUD. VO- ZILO JE SLUČAJNO POSTAVIL PRED VELIKO REKL.\MO NA ZIDU. OKENCE, OKENCE . . . NOVA HOLLYWOODSKA SEX BOMBA RAQUELA WELCH SI JE OMISLILA OB- LEKO, KI JE SICER ZAPRTA POD VRA- TOM, PA VENDAR ODKRIVA VEC, KOT DEKOLTIRANA VEČERNA TOALETA. RAQUELA, KI TAKO RADODARNO OD- KRIVA CARE, SKRIVA SVOJEGA DRU- GEGA MOŽA (NA SLIKI), KAJTI MOŽ PAC NI REKLAMNI IZVESEK ZA FILM- SKO DIVO. JE BIL PA ZATO PRVI, KI MU JE POKAZALA SVOJ MODNI IZUM. ZA MEDVEDKO Z DALJNEGA SEVERA IN NJENEGA IGRIVEGA MLADICA JE ŠELE ZDAJ NASTOPILO SEZONSKO VREME. POSNETEK JE IZ PARIŠKEGA ŽIVALSKEGA VRTA. Križanka Vodoravno: 1. okrasna ovijalka z lepimi cvetovi, 5. druga največja gora v Jugosla- viji, 10. delovna izmena, 11. indonezijska poročevalna agencija, 13. največje pristanišče v severnem Jadranu, 14. kratica za »Varnostni svet«, 15. Perzija, 16. pregovor, reldo, 17. ne- rodo\itna pokrajina na Hrvatskem, 19. pre- bivalec Estonije, 20. začetnici največjega ru- skega basnopisca, 21. sodobni slovenski pes- nik (Janez, »Časopisni stihi«), 22. zlog iz solmizacije, 23. nestrupena kača, 25. žitarica, 26. merska enota za glasnost, 27. žitarica, 23. tuj dvoglasnik, 30. krčevina, laz, 31. šu- menje, 33. klepet, klepetav človek, 34. ljub- ljanski župan, ki je proti Levstiku izustil besede: »Pogine naj — pes!«, 35. ime hrva- škega narodnega heroja Končarja. Navpično: 1. vulkanska gora nad Šoštanjem, 2. sijaj, 3. star Slovan, 4. avtomobilska oz- naka Karlovca,»5. stopničast slap, 6. osebni zaimek, 7. ozki konci polotokov, 8. reka v Švici, ki teče skozi Bern, 9. trg v Savinjski dolini pod Dobrovljami, 10. naš največji ro- gin, katerega ličinke se razvija v hrastu, 12. sporazum, zveza držav, 14. okrasna risba v knjigi, 17. tuje žensko ime, 18. naplačilo, nadav, 24. obrambni organ pri žuželki, 26. de- narni sklad, 28. sesanje, 30. v grški mitolo- giji hči Urana in Ceje, 32. avtomobilska ozna- ka Splita, 33. različna soglasnika. (KOR) UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil окгајш odbor SZDL Celje. Izhajal je kot >Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (19';0. 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informativno službo CelJ«. TISK IN KLUEJI: »Celjski Usk«. — CENA: posamezna Številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 ( 2.000) din. polletna 10 (1.00) din. Tujina 40 (4.00). TEKOČI RAČUN: .407-3.223. _ v .v-u u. vi.uuv,;