Listek. Nehvaležnost se sama kaznuje. Poslov. F. L. BU je vroč dan mcseca junija. Niti najmanjSega oblačka ni bilo na nebu, ncbena sapica ni pihljala, solnce je pa pripekalo na zemljo z vso močjo. V vasi je bilo kakor izumrlo. Vse, kar je ltizlo in Slo, je bilo na travnikih, kajti bil je čag košnje. Sto pridnih rok je cbračalo, grabilo ali nalagalo duhteče 8eno. V senci košats lipe, ki je stala ob potu v bližno vas, je sedel na ruajhni leseni klopici naslonjen na deblo starček, držeč roki skienjeni na krilu tar je gledal ljudi, ki so pridno delali po travnikih. Med vejevjem koSate lipe so brnele čebelice in ta ednoliSna godba uplivala je na utrujenega starčka tako dremajoče, da \e zaprl oči, glava mu je padla na prsi ter je zadremal. Dva moža z grabijami in vilami na rami sta 8la mimo njega. Starček je spal naprej. >Glej, kako dobro se godi Karingarju«, reče eden kmet ter pokaže z roko na spečega Btarčka. »Hodi na sprehod, sedi v senci in gleda kako drugi delajo; potem malo v senci aaspi in gre dcmu k obedu kakor kakSen gospod. Da bi se tudi meni enkrat tako dobro godilo!« >Ne vem, če bi ti bilo prav, ko bi ličal v Karingarjevi koži«, mu odgovori resno drugi. »Jaz kot njegov sosed vem dobro, kako mu gre in kako se mu godi. Starček mora marmkaj pretrpeti in marsikatero požreti, kar bi jaz nikdar ne mogel.« >Res? Pa se vendar nič ne sliši, da bi mladi starega zaničevali ali pa slabo ž njim ravnali.« »Ja, ker je stari predober ter se nič ne priložuje, kar ga tišči! Saj dobi stari samo prigrete ostanke, katere že mlada ne inarata, inleko mu dasta na pol vodeno. Po zimi se je raoral za vsako trohico drv prepirati z mlad'm, Ce si je hotel zakuriti v sobiei. Vsaki četrt leta, ko mu raora plačati zgovorjene groSe, je prepir v hiSi, k&kor da bi stari mladerau Bog ve kako krivico delal.« »Da ga ni sraml Stari se je celo življenjo trudil samo za njega, da mu je zapustil lepo posestvo brez dolgov. Mladi mu pa tako plačuje!« »Žalostno pa resnično! Tako plačujejo pogosto otroci stariSem. Ko bi bil stari Karinger tako pameten ter bi si bil pridržal lastninsko pravico na posestvu, bi ne bil primoran za vsako jajce, za vsako Jlico, slamico in slednji kozarec raleka se s sinaho prepirati. Lahko bi kadil dober tobak, ne p& različno listje, kakor je zdaj prisiljen« Moža sta si segla v roke ter se ločila vsak k svojemu delu. Starček |e Se nekaj časa dremal pod lipo, a kmalu ga je zbudila predrzua muha, ki mu |e sedla na obraz. Zdramil se je ter si začel mesti oči, potem je pogledal na solnce, ki je stalo ža precej visoko. gotovo znamenje, da bo kmalu poludne. Vročina }e postala Se silcejša in zrak je trepetal vsled pritiska vrcčih solnčnih žarkov. Karinger je vstal, vtaknil pipo, katera mu je med spanjem izdrknila iz brezzobih ust, v žep ter korakal počasi proti va.si. Ravno je začelo zvoniti poldne, ko je prišel domov. Truden se je vsedel slarček na klop pred hiio in si jel brisati pot s čela. h hiSe je stopila v tem trenutku majhna, suha ženska s Skafom v roki ter sla k studencu po vodo. Nemo je šla mimo sedečega, kakor bi ga ne videla. >He, Roza«, zakliče starček, »ali nimafi nič kislega mleka v shrambici? Daj mi ga vsaj latvico, da me bo malo poživilo. Tudi imam potera dovolj za opoldne.« Žana se je pri tem ustavila ter pikro Cez ramo odgovorila: »Seveda! ker 2e zopet čutite, da imamo ajdove žganke, vam pa že zopet ne ugaja obed. Seveda, s svinjsko pečenko vam ne morem postreči!« »Glej, Roza, ne smeS biti taka«, potolaži jo starček. »Jaz ne morem za to, da moj slab želodec ne prenese žgankov.« »Tobak vam pa ne Skodi, ko celi dan palite?« vpraSa ga žena porogljivo. »Nikar se ne huduj, ali naj na stare dni opustim to betvico kajenja?« »Naredite kar hočete. samo meni dajte mir ter me ne nadlegujte z jedjo!« »Kaj pa kislo mleko ?« »Ne dobite! Nimam časa zaradi vas letati v klet po mleko. Kmalu pridejo ljudje s travnikov in hočejo jesti. Komur ta obed ne diši, pa naj pusti!« Nato prime za Skaf, si ga vzdigne na glavo ter odhiti v kuhinjo. Stari je žalostno poTesil glavo ter molčal. Šal je v svojo izgovorjeno sobico, se vsedel k oknu ter gledal žalostno na dvoriSče. V spomin so mu prifili profili dnevi, kako je bilo takrat Se veselo, ko je on gospodaril s svojo rajno ženo na tem posestvu. Z veseljem je vse izročil svojemu sinu, da bi živel v miru po svojem trudapolnem življenju. Veroval je na otroSko ljubezen in hvaležnost ter upal, da bo preživel svoje stare dni v miru. Kmalu po sinovi gO8tiji je umrla stara Karingarca. Nji gre zdaj dobro; zunaj spi na pokopaliSču in ni se ji treba jeziti nad nehvaležnostjo lastnega sina. Vsaj sin ni tako slab človek, če bi ga njegova žena z vednim zbadanjem in porogIjivimi opazkami ne hujskala proti očetu. Mlada Karingarca je bila znana v celi vasi kot jezična ženska, vse se je je balo zaradi njenega ostrega jezika. Vrhtega je bila tako skopa, da ji je bilo žal za vsak grižljaj, katerega je zavžil stari. Lahko si torej mislimo, kako se je godilo staremu v tej hiSi. Toda tiho je prenaSal vse in name3to, da bi se pri drugih ljudeh pritoževal, je Se celo prikrival njiju surovo obnašanje nasproti njemu. Medtem ko nibta imela mlada niti najmanišega čuta sramu zaradi njiju postopanja, se je stari sramoval, sramoto mladih trobiti v svet. V tem so se cdprla vrata v sobico in vstopila je dekla, ki je ravnokar došla s polja. V majhni skledici je prinesla prežgano juho in žgance, katere ie postavila na mizo pred starčka, želeč mu dober tek. »Bodi tako prijazna, Neža, in prinesi mi malo sveže vcde od studenca«, poprosi jo stari. »VeS, jaz že ne morem več vlačiti vode iz globokega studenca.« »Zakaj pa ne, oče, saj to lahko in rada storim«, odgovori mu priiazuo deklica ter vzame z mize prszen vrč. Hilro steče čez dvoriSče ter ga napolci s svežo vodo, nakar se hitro vrne v sobico. »Tako, to vatn bode pogasilo žejo«, reče prijazno. Ta trenutek zakriči v veži mlada kmetica: »Neža, kje pa tičiš tako dolgo? Ali sem te vzela v službo zase aii za druge Ijudi?« Ša nekoliko enakih je morala po^lušali dekla zunaj, ki so bile bolj namenjene staremu kakor pa nji. Mirno je posluSal starček to obrekovanje, atisnil je ustnice in požrl grenkcbo, katera mu je silila iz pr3i. Povžil je nekoliko ž'ic jube, toda ni mu diSalo po tem nastopu. Porinil je skledico od sebe ter odložil obrabljeno žlico. Kake pol ure je slonil starček ob mizi, zatopljen v žalostne misli, ko vstopi v sobo njegov najboljsi prijatelj, posestnik Zarnik, ki je bil pred kakim pol letom izvoljen za župana v vasi. Bil je to preeej prileten mož, toda Se vedno krepke in trdne postave. Zelo se je začudil stari Karinger, ko je dobil tako nepričakovan obisk. Prisrčno mu je odzdravil ter mu podal roko, rek8i: »Bog daj, župan! To je pa nenavaden obisk! Kaj te jepa privedlo k meni?« Žapan, ki je bil dobro poučen o družbinskih razmerah svojega prijatelja, in ki ni mcgel zaradi tega trpeti mlada, je rekel smehIjaje: »Lahko si misliš, da moram imeti poseben vzrok, da pridem v to hiSo, katere se sicer najrajsi daleč izogaem. Prinesem ti namreč neko veselo novico!«  (Datfe prihodiyi5.)