mmM
|»f? 4's*^pP pteš*;:; • . ’ '
fadkmmmrnmm
•^>Kv>K>‘vX> > > \v - v ‘.‘"«<8
#&>>*£
Leto XV. - št. 4 (4158)	TRST,	nedelja	4.	januarja	1959	Cena	30	lir
«Viv
ideal sod
pasu»
Francozinje
Mac Miljanov krompir
Članek Aneurina Bevana
CJtevilke o brezposelno-^7 sti v Veliki Britaniji stalno naraščajo. Po zadnjih podatkih ministrstva za delo je 2,4 odstotka brezposelnih, toda ta cenitev se nanaša na 17. november, zaradi česar bo sedaj odstotek najbrž večji. Še bolj resna pa postane Stvar, če pomislimo, da velja za škotsko odstotek 4,8, za Wales pa 4. Kar nas greni, ko beremo te številke, je dejstvo, da sta škotska in Wales središči težke industrije. Brezposelnost na teh področjih vedno tečno izraža napredovanje ali nazadovanje industrije.
Zdi se, da ukrepi, ki jih je svoj čas izdala vlada., da bi zavrla naraščanje brezposelnosti, niso imeli doslej znatnega učinka. Znižanje obrestne mere, olajšave pri bančnih kreditih in pospeševanje nakupov na obroke niso učinkovali tako, kot so mnogi upali, na povečanje potrošnje. Britansko ljudstvo se ne navdušuje kot ameriško za to, da bi polnilo domove • vsakovrstnimi gospodinjskimi aparati in navlako z nakupi na obroke. S časom bo seveda tudi britansko ljudstvo ravnalo tako, toda med delom prebivalstva se še vztrajno ohranja puritanstvo, ki ne priznava razkošne ali na pol razkošne udobnosti, dosežene z zadolžitvijo.
Zanimivo pa je, da ni takšne psihologije opaziti v enaki meri v trgovini z avtomobili. Ljudje zelo radi kupujejo avtomobile na obroke. Zaradi tega je neverjetno naraslo povpraševanje po avtomobilih, ko so ukinili zakonske omejitve na nakupe na obroke. Drugi činitelj, ki zavira kupovanje na obroke, je naraščajoča skrb, ki jo povzroča porast številke o brezposelnosti. Ljudje niso pripravljeni na to, da bi se močno zadolžili, če vedo, da tvegajo prej ali slej Izgubo dela. Spričo tega povzroča strah jsred brezposelnostjo še večjo brezposelnost.
Zlasti v dveh panogah industrije je ta položaj vzrok za veliko zagrenjenost: v rudnikih premoga in v tekstilni proizvodnji. Ni dolgo tega, ko so pozivali delavce v teh dveh industrijah, naj ne nasprotujejo najemanju tuje delovne sile, kajti ni se jim bilo treba bati nikakega **nanjšanja povpraševanja
pc tekstilu in po premogu v bližnji ali daljni bodočnosti.
Rudarjem so očitali, zakaj so se uprli najemanju italijanskih delavcev. Tekstilne delavce pa so prepričali, naj pospešijo proizvodnjo s pretvezo, da ne bo nikoli prišlo do nasičenja tržišča. Sedaj pa zapirajo številne rudnike premoga in v raznih mestih Lancashirea se občuti pomanjkanje prodaj tekstila na debelo.
Brezposelnost v premogovni industriji bi nastala že mnogo prej, če ne bi »National Coal Board» nakopičil velike zaloge premoga. Do zbiranja rezerv sploh ne bi bilo prišlo, če bi bila ostala industrija v rekah zasebnikov, kajti noben lastnik si ne bi bil naložil takšnega bremena. Toda niti nacionalizirana premogovna industrija ne more nadaljevati s kopičenjem velikih zalog premoga čez predvidevanja možnega povpraševanja. Kljub temu pa so bile britanskemu gospodarstvu sorazmerno z ukrepi »Coal Borda* prihranjene posledice, ki bi nastale, če bi se pojavila med rudarji brezposelnost že mnogo prej.
Velike skrbi članov «Na-tional Coal Board» izvirajo iz strahu, da če rudarji zgubijo vsako zaupanje v bodočnost premogovne industrije, se velik del sedanjih brezposelnih rudarjev ne bo nikoli več vrnil. V primeru, da bi s,« britanska industrijska proizvodnja vnovič povečala, bi se industrija znašla brez zadostnega premoga. Preden pa bo jedrska energija nadomestila velike količine premoga, bo minilo še mnogo časa; medtem pa se vedno bolj širi zar skrbljenost zaradi prevelike odvisnosti od petrolejskega uvoza z nemirnega Srednjega vzhoda.
Medtem pa Mac Millan in njegovi kolegi držijo roke križem. Ni več nobenega dvoma v kakšni obliki se nameravajo predstaviti britanskim volivcem. Prikazati se hočejo v vlogi zaskrbljenih in obenem nepopustljivih voditeljev v hudih časih, ki so pripravljeni sprejeti nezaželene u-krepe, da se zavarujejo koristi države za prihodnje čase. Potem pa, ko se bodo vrnili mirni časi in bo prebivalstvo uživalo povratek blagostanja, nam bo-
do dejali, da je to plačilo za njihovo junaško vodstvo. Na žalost pa nam Mac Millan ne more sedaj zagotoviti, koliko časa bomo morali čakati, da dozorijo ti sadovi. Če pa bo treba preveč čakati, potem ne bo mogoče zlahka trditi, da je bilo plačilo vredno žrtev. Odloženo u-panje, pravi pregovor, žali srce.
Politične perspektive vlade se bodo zmanjšale v isti meri, kolikor se bo krivulja brezposelnosti v tej zimi dvigala. Ni izključeno, da se bo v februarju povečala sezonska zaposlenost. Toda to ne bo zadostovalo, vsaj se zdi, da v tem trenutku ne, in ne bo nudilo Mac Millanu dobrega volilnega orožja za prihodnji maj.
Danes se predvideva, da bo vlada sestavila zelo ljudski proračun in bo na njegovih osnovah ter s pomočjo izboljšanja stanja v industriji razpisala volitve. To so lepi računi, ki pa zapletajo kočljiva vprašar nja časa. V resnici pa mnogi činitelji ne ustrezajo željam konservativne stranke Proračun, ki je preveč odkrito sestavljen v volilne namene, lahko stori vladi več slabega kot dobrega. To, kar neka vlada obljubi pred volitvami, po volitvah lahko vse prekliče, kot se je že večkrat zgodilo.
Če proračun povečuje pričakovanja, bo imel zakladni minister nemalo težav; ee pa se bo pokazalo, da je nezadosten, ne bo povzročil priznanja, ampak neprijeten občutek. Če pa bi povzročil pretirane nade, jih niti najbolj demago-ški minister ne bo mogel premostiti. Namesto jasne slike, ki jo je hotel Mac Millan dati o sebi britanskemu narodu, je ta slika, ki se nam sedaj kaže, vedno bolj medla, In čim bolj se bomo bližali volitvam, tem teže mu bo to sliko, jasno in poljudno, obnoviti.
Nihče ne ve tega bolje cd njega samega, in pred to resnico, velik del njegove neprisiljenosti izginja.. Pred dnevi je v poslanski zbornici obsodil pomanjkanje krompirja in njegove visoke cene zaradi vremena. Ko pa se prvi britanski minister zaganja v angleško vreme zaradi svojih političnih skrbi, pomeni, da je že v težavah.
ANEURIN BEVAN
Ruska raketa je letela mimo Lune in je postala nov planet Sonca
Veliko veselje v Moskvi in nedeljeno priznanje in občudovanje po vsem svetu Eisenhower je čestital sovjetskim znanstvenikom in tehnikom - Sovjetski učenjak Kosyrev trdi, da od tega trenutka astronavtični načrti niso več nekaj abstraktnega, temveč postajajo direktno koristni za človeštvo
MOSKVA, 3. — Agencija Tass sporoča, da je dokončno ugotovljeno, da bo raketa, ki je bila včeraj izstreljena proti Luni, postala prvi umetni satelit Sonca. To je sporočil agenciji Tass danes zvečer podpredsednik sovjetske akademije znanosti Aleksander Topčijev, ki je izjavil: »Hitrost in smer leta rakete dovoljujeta z vso gotovostjo trditi, da je ovira, ki jo predstavlja zemeljska težnost, premagana in da se vsemirska ladja ne bo nikoli več vrnila na Zemljo«.
Ob 19. uri je radio Moskva povedal, da je raketa Že dosegla oddaljenost 284 tisoč km od Zemlje ter ta ko preletela 80 odst razdalje med Zemljo in Luno. Takrat je imela raketa hitrost okrog 9.000 km na uro.
2e popoldne je akademik prol, Blagonravov, član a-kademije znanosti, zatrdil, da raketa zaradi velike hitrosti ne bo mogla poslati
Lunin satelit. Povedal je, da bo raketa zletela mimo Lune ter nadaljevala svoj let v vsemirskem prostoru v območju sončnega sistema.
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kako telo, ki ga je izstrelil človek, ušlo iz območja zemeljske privlačnosti. Tako bo sovjetska raketa, težka i472 kg ter s 361 kg raznih znanstvenih aparatov, jutri zjutraj o-krog 7. ure (po srednjeevropskem času) poletela mimo Lune v oddaljenosti 6 do 8.000 km. Imela bo hitrost, ki bo le nekoliko večja od hitrosti, ki bi dovoljevala, da bi raketa gravitirala na Luno. Bližina Lune bo najbrž vseeno nekoliko vplivala na pot rakete, vendar bo raketa svojo pot nadaljevala proti Soncu. Za sedaj še ni mogoče preračunati čas, ki ga bo sovjetsko vsemirsko vozilo potrebovalo za 150 milijonov km dolgo pot do Sonca in niti
ni mogoče reči, kakšen konec pravzaprav čaka raketo. Zelo malo je verjetno, da bi trčila v druga nebesna telesa. Nikakor pa ni mogoče, da ne bi nanjo vplivali drugi planeti) kot n. pr. Venera ali Merkur.
Moskovski radio je pozno zvečer sporočil, da bo znašala doba kroženja rakete kot umetnega satelita Sonca 15 mesecev. («Leto* rakete - planeta bo torej daljše kot na Zemlji.) Njegova krožna pot bo skoraj popolnoma okrogla. Radio Moskva je še povedal, da bo največji premer krožne poti prvega umetnega satelita Sonca 343.600.000 km.
Podpredsednik britanske medplanetarne družbe Kenneth Gatland je davi izjavil, ko je komentiral izstrelitev sovjetske rakete, da je mogoče prišel primeren trenutek, ko bi bilo treba sprejeti ukrepe, da se postavi Luna pod nadzorst .o Organizacije združenih naro-
dov. Obenem je želel, da bi se napori zahodnih velesil na področju preiskav vesolja združili. Povedal je tudi, da so britanski znanstveniki pripravili načrte za raketo, ki bo opremljena z amortizatorji, tako da bo lahko brez škode pristala na Luni. Gatland je nadalje izjavil, da bo po njego vem mnenju lahko sovjetska raketa dobavila mnogo bolj zanimive podrobnosti, kakor če bi se ustavila v območju Lune. poudaril je, da ima raketa instrumente, katerih korist ne bi bila velika, ako raketa ne bi mogla leteti dlje, kot je razdalja Lune od Zemlje. Med aparati n. pr. so tudi instrumenti za analizo medplanetarne atmosfere. Raketa bi torej morala služiti dvema namenoma: 1. študiju privlačnosti in radioaktivnosti Lune; 2. študiju medplanetarnih atmosferskih razmer; drugi namen je gotovo važnejši od prvega. Gat-
land je na koncu izjavil, da predstavlja pot ruske rakete največjo med vsemi znanstvenimi ustvaritvami.
Prof. Masse.v, član Royal Society je izjavil, da bi po njegovem mnenju sovjetski znanstveniki, če bi bili hoteli, lahko napravili tako, da bi raketa letela okrog Lune.
Znani sovjetski astronom Nikolaj Kozyrev je zatrdil, da «od tega trenutka dalje astronavtični načrti niso več nekaj abstraktnega, temveč pričenjajo postajati neposredno koristni za človeštvo*. Ravnatelj astronomskega observatorija sovjetske akademije znanosti Mi-hajlov je izjavil, da se približuje trenutek, ko bo človek postavil svojo nogo na površje Lune in drugih planetov. Rekel je tudi, da bi bilo ugodneje, če bi raketo izstrelili v času prvega krajca Lune, toda tedaj ne bi mogli tako dobro opazo-
vati rakete v bližini Lune. ■ Akademik Gabriel Tihov je tudi poudaril, da bodo <v kratkem doseženi drugi pla-! neti, predvsem Mars. Ravnatelj observatorija v Lvovu Eigenson pa je poleg i tega izjavil: «Sedaj smo te,‘ sposobni izstreliti rakete na ■ kateri koli krožni tir ter pripraviti načrte medplane- i tarnih letov na kateri koli del sončnega sistema, naj bo še tako oddaljen od Zemlje*.
Znanstveni sotrudnik francoskega dnevnika »France. Soir* Jacques Bergeal piše, da je Rusija dosegla dve tehnični zmagi ogromne važnosti: uspela je ne samo zgraditi raketo, ki je sposobna razviti potrebno hitrost, da zbeži zemeljski težnosti, temveč tud: dosegla uspeh na »strašno težkem področju točnega mer-{‘ jenja. Ta premoč nad Američani, pravi Bergeal, je sil-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Danes zjutraj okrog 5. ure bo sovjetska raketa, ki so jo v petek zvečer izstrelili na Luno, prišla v njeno območje, tako da sc ji bo približala na
okrog 8000 km. Raketa bo postala nov planet, ki se bo vrtel okrog Sonca.
iiiiiiiimmimiiiiiiitmmiiiiiniimiiiimiuiuiitiiiiiiiiiiiiii-miniiiiiiMnn—ttttttitttt ..........................................................................................................      »...—»...M...,,.....,.....,.«...,...,.,,«...,. »».»»..»»i—■»
Prvič je človek uspel poslati neko telo izven območja Zemlje
Aktualni
portreti
WILFRID
BAUMGARTNER guverner francoske narodne banke Je svetoval Vladi nedavno razvrednotenje francoskega franka, ki je zelo razburilo duhove, zlasti še, ker Je sedaj težko predvideti, kakšne posledice bo to Imelo na celotno francosko gospodarstvo
CARLOS PIEDRA
začasni predsednik republike Kube. ki Je bil i-menovan potem, ko Je dosedanji predsednik — diktator Batista — zbežal pod pritiskom uporniškega gibanja, ki ga vodi Fidel Castro
LUCILLE UDOVICH sopranistka, se Je že močno uveljavila v italijanskih glasbenih krogih. Na večer pred božičem Je nastopila v italijanski televiziji v vlogi Turan-dot. Rojena je sicer v San Franciscu, a je slovenskega pokolenja. Sedaj živi v Rimu
PRINC FILIPPO ORSINI Je sprejel neko vlogo v filmu sLukrecijine nočis samo zato, da se ne bi točil od igralke Belinde Lee, ki v tem filmu igra naslovno vlogo Lukreci-Je Borgia. Edini pogoj, ki ga Je postavil, je bil ta, da se v vlogi ne sme
spoznati
JOSEPH JOVANOVIČI skralj cunjs. ki si Je nagrabil ogromno bogastvo s tem, da Je nacistom dobavljal staro železo (hkrati pa Je iz previdnosti finančno podpiral tudi francosko gibanje odpora), je sedaj ponovno v rokah francoske policije, ker Je izraelska vlada ugodila njeni zahtevi po ekstradikciji
, - - ; i-mM L-
Kljub temu, da bo tudi sedaj. še vrsta, vprašanj ostale bolj ali manj nejasna ali
d% ■■	■	—^_____
Sedem dni v svetu
Teden na prelomu med starim in novim letom je bil politično dovolj živahen, O-
(i opazovalcev so bile pač še vedno obrnjene na Francijo, a na oni strani oceana je nudila zanimive snovi Kuba. Vprašanje, kako zadostiti upravičenim zahtevam javnih uslužbencev pri nas doma, je dovolj zaposlilo tako tiste, ki bi morali tu nekaj napraviti kot tiste, katerih naloga je vso stvar opazovati, poročati in komentirati. Zahodne tri velesile so v Moskvi izročile odgovor na sovjetski predlog glede Berlina. In ko se je zdelo, da bo mogoče eden od najbolj opaženih dogodkov potovanje Mikojana v ZDA, so v Moskvi sami poskrbeli, da je drug* dogodek nekoliko zasenčil Mikojanovo potovanje: izstrelili so raketo na Luno, kar siamo na sebi ni političen dogodek, a vendar lahko na določen način vpliva tudi na politiko,
Francozi niso navdušeni ob novem letu
Sklep o zamenljivosti francoskega franka sicer ni bil osamljen; podobni sklepi so sledili tudi v skoraj vseh zahodnih državah Evrope. Vendar je samo v Franciji sklep o zamenljivosti spremljalo toliko drugih ukrepov — bilo jih je za 176 strani francoskega uradnega lista — da je njih posledica znatna sprememba življenja v Franciji. Mogoče so Erancozi za Silvestrovo občutili nekakšno obešenjaško veselje: niso se predajali že vnaprej mislim na varčevanje in racioniranje izdatkov, temveč so se raje prepustili veselju, kot bi hoteli reči; danes si še lahko privoščimo, a jutri — kdo ve... In tako je šlo za novoletno veselje 30 milijard frankov več kot lani ali 150 milijard.
Prebujenje jih je pa spet postavilo v hladno realnost, ki je že bila drugačna od prejšnjega dne. Nekatere cene so namreč bile drugačne, višje seveda, in druge so napovedane za prihodnje dni. Le plače, te pa ostanejo, kot so bile.
Francoski proračun izkazuje vsako leto ogromen deficit in vsak resen finančnik teži za tem, da se proračun uravnovesi. Tako tudi minister Pinaj/, Toda Pinag in tu-1 di De Gaulle se ne posebno vprašujeta, kako bi se deficit odpravil, nc da bi to najbolj občutilo ljudstvo. V Franciji ie zelo dolgo pitajo uboge ljudi s prelepo zgodbo o žrtvah, le da teh žrtev ni nikoli konca. Predvsem pa nikomur od teh, ki so na oblasti, ne pride na misel, da bi odstranili glavni vir strašnih izdatkov in o-gromnih deficitov; to je vojna v Alžiriji. Dokler bo ta trajala — in ni videti, da bi se lahko kaj kmalu končala — bodo morali Francozi stiskati pasove.
Bilo bi smešno misliti, da so Francozi z novimi finančnimi ukrepi kdo ve kako zadovoljni. Končno je tudi Mol-let, tako zvesti prijatelj De Gaulla, začel drugače misliti. Sedaj napoveduje, da socialistična stranka ne bo sodelovala v novi vladi. Toda sedaj pač to De Gaullu ni mnogo potrebno. Mollet in vsi tisti socialisti, ki so tako vneto pomagali rušiti četrto republiko, pa bodo lahko tedaj v opoziciji premišljevali o pravilnosti ali nepravilnosti svoje politike. Bolje pa bi bilo, če bi to premislili prej.
Poleg finančnih ukrepov je
Na postaji San Giuliano Piemonte je brzec na progi Turin-Bologna trčil v vlak, ki je pomotoma stal na progi; pri trčenju sta izgubila življenje strojnik in en potnik. Poetajenačelnika še niso izsledili
De Gaulle osrečil Francoze še z reformo vojske. To zadeva seveda predvsem mlade Francoze, ki bodo sedaj pri vojakih kar dve leti; to pa na Zahodu ni bilo že nič več moderno. Tudi ni prav prijetna določba, da mora biti vsak Francoz še dolgo po opravljeni vojaški službi vsaik čas pripravljen, da ga lahko pokličejo k vojakom. Tako, na pr., če bi hotel stavkati ali kako drugače motiti javni red in varnost... Reforma vojske namreč upošteva tudi eventualnost notranje nevarnosti,
Nič novega v zahodnih odgovorih Moskvi
Bilo je prav na zadnji dan leta, ko to predstavniki zahodnih velesil v Moskvi izročili odgovore svojih vlad na noto SZ o ureditvi berlinskega vprašanja, v teh notah ni nič posebnega. Predvsem nič takega, v čemer bi zahodne velesile kako popustile glede tvojih stališč in se'približale sovjetskemu stališču. Nasprotno, note zelo jasno poudarjajo, da se glede Berlind ne sme nič spremeniti. V tem ne sme ničesar spreminjati niti SZ sama, ker je vezana po potsdamskem sporazumu. Torej ne more biti govora o tem, da bi se lahko sprejel sovjetski predlog o Berlinu-tvobodnem mestu in kar je s tem predlogom v zvezi. Pač pa so zahodne velesile pripravljene razpravljati s SZ tudi 0 berlinskem vprašanju, toda v sklopu celotnega nemškega vprašanja ter vprašanja evropske varnosti. Toda vse to ozračju, kjer ne bo čutiti nikakega izsiljevanja in ni-kake grožnje.
Kaj bo delal Mikojan v ZDA?
Da bi se s sovjetske strani tudi radi pomeniti z Zahodom, ni dvoma. Mogoče je le razlika v formi. Predvsem na sovjetski strani vedno prevladuje težnja za razgovore na čim višji ravni in mogoče bi jim bil® sploh všeč, da bi bili razgovori omejeni samo na dve osebi: Hrušče-va in Eisenhouverja. V tem smislu se namreč marsikje tolmači namen Mikojanovega potovanja v ZDA. To poto-
vanje ima značaj zasebnega potovanja: Mikojan gre pravzaprav na obisk k sovjetskemu veleposlaniku v Washing-tonu Menšikovu in bo pri njem ostal kakih 14 dni.
Toda če je kdo prvi namestnik ministrskega predsednika take države kot je SZ, in se ustavi v drugi dr-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Od kod utruj
Ko so med božičem in novim letom Fanfanija vprašali, kaj misli o bilanci svojega šestmesečnega vladanja, je dejal, med drugim, dobesedno: »Sest mesecev dejavnosti vlade, ki je bila sestavljena z najširšo večino, ki je bila mogoča, v takratnem položaju, ki pa je, kot je znano, zelo skromna, ne mine, ne da bi utrudila. Znaki utrujenosti zadevajo tako vlado samo, kakor tudi njene člane in tiste, ki jo podpirajo. Toda objektivna ocena izvršenega dela, pa tudi težkoč, v katerih je bilo izvršeno, ne more zanikati doseženih rezultatov...» itd.
Tako sodi Fanfani sam o svoji vladi. Mož je torej utrujen, in to mu radi verjamemo. Z večino, s kakršno sedaj razpolaga v parlamentu, res ni moč priti daleč. Toda jedro vprašanja je vprav v tem: ali resnično drži, da v sedanjem položaju res ni. moč sestaviti vlade, ki bi imela v parlamentu trdnejšo večino? Možnosti za tako večino nedvomno obstajajo tudi prt sedanji razvrstitvi političnih sil v parlamentu, toda... treba se je predvsem odločiti; desno ali levo. Toda šibkost Fahfa-nijeve vlade, kakor tudi vseh njenih predhodnic, je vprav v tem, da se nikakor noče (morda pa tudi ne more) odločiti, noče se politično opredeliti. Zaradi te .svoje politične nejasnosti je demokrščanskp stranka v teh desetih letih postopno izgubljala vse svoje dosedanje politične zaveznike in more danes računati le s podporo nekaterih socialdemokratov, ki pa imajo od te svoje podpore večjo škodo kot korist.
Nič čudnega torej, če se Fanfani čuti utrujenega, če so utrujeni člani vlade, utru. jeni tudi tisti, ki tako vlado podpirajo, predvsem pa utrujena dežela, ki mora tako utrujeno vlado prenašati. Ta utrujenost pa se bo še stopnjevala. In to nujno. Z nadaljevanjem takega dosedanjega nenačelnega političnega taktiziranja in manevriranja, s katerim se Krščanska demokracija skuša stalno in dosledno ogniti jasni politični opredelitvi, tudi ni moč zahtevati od
politično jasno opredeljenih sil, da bi tako vlado podprle in podpirale.
Ali more Krščanska demokracija sploh ravnati drugače, pri tem pa ohraniti svojo enothost? Krščanska počllaga 'fkonfesionalni značaj Krščanske demokracije! še ne pomeni tudi politične enotnosti. Znano je, da Krščansko demokracijo razjedajo notri-nje nasprotujoče si politične frakcije, ki grečlo od naprednejših do najbolj konservativnih in celo reakcionarnih. Kako naj se torej taka sttenka politično jasno kvalificira in opredeli?
Znano je sicer tudi to, da bi bil Fanfani — vsaj če verjamemo njegovim besedam —- pripravljen sodelovati jz Nennijem, V kolikor bi v socialistični stranki * prevladala teza o politični avtonomiji te stranke; toda tudi za tako sodelovanje (ki predstavlja, po našem skromnem mnenju, edini možni izhod iz dosedanjega političnega in socialnega mrtvila) je potrebna in nuina odkrita in nedvoumna politična opredelitev Krščanske demokracije, ker si ne moremo misliti, da bi Nenni mogel pristati na sodelovanje s KD pod pogoji, ki italijanskemu delovnemu ljudstvu ne bi nakazali perspektive radikalnejših sprememb v socialnem življenju .ako v mestih kot na deželi.
Na bližnjem kongresu PSI v Neaplju bo Nennijeva teza o avtonomiji socialistične stranke po vsej verjetnosti dosegla večino, s čimer bo verjetno položen temeljni kamen združitvi vseh socialistov v enotno socialistično stranko. Nennijeva politična legitima. cija bo torej povsem v redu. Ali moremo reči isto tudi za Fanfanija in njegovo KD?
To je bistvo vprašanja. Vsekakor pa bo tedaj konec vsakršnega slepomišenja; takrat se bo pokazalo: ali gre le za pobožne želje in običajno taktiziranje, ali pa drži, da more Fanfani v KD računati z zadostnim prestižem in avtoriteto, da ji vsili prelom z dosedanjo nihajočo politično linijo in jo vsmeri na teren tistih socialnih reform, ki imajo svojo osnovo tudi v italijanski republikanski ustavi.	d.	h.
lllllllllllllllllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIItllllltlllllllllllllllllllllllMIItlllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllinillHIIIIIIIIItllllllllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIIItlllllftinillMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllMIIMIIIIlil
PRVI OBRAČUNI SO ZNANSTVENIKE UPRAVIČENO NAVDUŠILI
Mednarodno geofizikalno leto so podaljšali še za eno leto
Uspehi tega edinstvenega mednarodnega znanstvenega sodelovanja bodo omogočili, da bo človek pobliže spoznal svoj planet
Normalno leto traja na Zemlji 305 dni, prestopno leto dan več. Tako je na našem planeta, kajvi na Veneri je lettf ItrajSe’in trtfja 225 dni, na Martti pa, je le-lo tkoraj dvakrat daljše kot na Zemlji in traja 686 dni. Eno eletos pa bo na Zemlji daljše tudi od Marsovega leta. Gre za tedanje mednarodno geofizikalno leto, ki se je začelo 1. julija 1957 in ki bo trajala do 31. decembra 1959, to se pravi, da bo to «leto» dolgo dve leti in pol. Prvotno so pobudniki sedanjega mednarodnega geofizikalnega leta računali, da bo »letos trajalo poldrugo leto, to se pravi do konca 1958, toda kale, da Jim sedanje čudovito složno mednarodno znanstveno sodelovanje ugaja in da njihovi načrti še niso bili izvedeni do konca. Zato N bilo zares napačno to mednarodno sodelovanje prekiniti, preden bi le dosegli vsaj osnovni zaželeni uspehi.
Pobudo aa sedanje mednarodno geofizikalno leto je dal angleški znanstvenik prof. Chapmgn, ki Je nekoč
predaval na oksfhrdskem vseučilišču in se nato preselil na Aljasko, kjer prav tak® predava na vseučili-Iču, .Njegova pobuda ja bi-
Univerza v Bandungu je, ob priliki njegovega obiska, podelila maršalu Titu častni naslov doktorja «honoris causa«
la prav gotovo zelo zaželena in tudi čas je bil primerno izbran, saj smo bili ha vjšku običajnega 1 l-let-nega ciklt- ž)a je bila njegova pobuda dobrodošla, dokazuje dejstvo, da jo je sprejelo 74 držav, ki so po svojih znanstvenikih povezane v skupnih naporih največjega mednarodnega znanstvenega sodelovanja, kar jih zgodovina pomni.
O načrtih sedanjega geofizikalnega leta smo že ve->»ko pisali. Sproti smo tudi objavljali posamezne uspehe, Hkrati smo tudi navajali vzroke tega veliaega znanstvenega podviga. Dejstvo je namreč, da je človek vse od svojih daljnih znanstvenih začetkov skušal svojo »domovino* — Zemljo spoznavati,- toda kljub tolikšnemu napredku dejansko hi prišel " daleč in mnogi gtrokovnjaki so bili mnenja, da človek bolje pozna *voje sosede (Luno, Mars in Sohae), Mot fcemlj* gamo. Znanstveniki so se veliko* krat znašli pred najrazličnejšimi naravnimi pojavi, na katere niso znali odgovoriti. Za marsikateri pojav so iakali odgovor, ki pa ni W1 popoln ali niso bili znanstveniki vanj prepričani. Skratka, lotili so se vprašanj, ki so že desetletja in stoletja mučila Številne znanstvenike a najrazličnejših področij.
idi se-osta-
le delno pojasnjena, smemo ob poldragem letu geofizikalnega leta dati nadvse pozitiven obračun. Varal bi se, kdor bi menil, da bomo mogli veliko povedati o vseh dosedanjih uspehih na vseh področjih, kajti znanstveniki so bili doslej v svojih izjavah zelo skopi in o svojih izsledkih najraje molčijo. Ves razpoložljivi čas izkoriščajo le za zbiranje podatkov. Preden bodo vsi ti podatki zbrani, razvrščeni in nato razlolmačeni tudi strokovno manj usposobljenim ljudem, bodo minila tudi leta. V ta namen so potrebni številni računski stroji in razne najsodobnejše naprave, ki že sedaj delajo z vso paro. Toda že danes smemo reči, da so u-spehi sedanjega geofizikalnega leta večji od tistih, ki so jih pričakovali sami njegovi pobudniki in organizatorji. Tudi najnovejšl uspeh sovjetske tehnike — izstrelitev rakete proti Luni *— spada v to področje. Sem moramo prišteti že vrsto u-metnih satelitov, ki so krožili ali še krožijo okoli Zemlje. Ti sateliti pošiljajo na Zemljo svoje tajinstvene signale, ki jih v znanstvenih
laboratorijih posnemajo na magnetofonske trakove in njihov smisel razčlenjujejo. Čeprav so bili dosedanji u-radni podatki zelo skopi in za povprečnega človeka malo zgovorni, je znanost s pomočjo umetnih satelitov prodrla visoko v zemeljsko atmosfero in jo tako rekoč konkretno analizirala in spoznala. Rakete, ki so jih sovjetski znanstveniki poslali tudi do 400 km visoko in ki so se vrnile na Zemljo, so prinesle s seboj množico koristnih podatkov, psička Lajka v sovjetskem sputni-ku je prav tako veliko povedala. Ameriški poskusni baloni so prav tako služili k spoznavanju atmosfere, ki obdaja naš planet, in tudi naših najbližjih sosedov — Lune in Marsa.
Veliko bi lahko govorili še o tovrstnih uspehih satelitov in balonov. Toda stopimo spet na Zemljo. Arktika in Antarktika sta znani kot nekakšna hladilnika Zemlje. Njun vpliv na klimo na svetu je odločilen. Toda predaleč sta bili, da bi ju mogel človek pobliže spoznati, in čeprav so se v preteklosti že številne odprave najdrznejših znanstvenikov odpravile v podrobno proučevanje teh dveh oceanov ledu ob tečajih, so bili njih rezultati dokaj skrbm-ni in tem namenom so najmanj služili. V sedanjem geofizikalnem letu pa je na Antarktiki že skoraj poldrugo leto 12 znanstvenih od-
prav, ki so izredno dobro o-premljene in ki proučujejo tako rekoč vsako ped Antarktike. Podatki, ki so jih zbrali doslej, preprostemu človeku ne povedo veliko, razen, tega, da je tam izredno mraz in da je živo srebro v termometru zlezlo tudi pod 70 stopinj pod ničlo. Toda dejstvo, da so Sovjeti na Antarktiki odkrili oazo z milim podnebjem in celo z nekakšnim rastlinstvom, je za strokovnjake izrednega pomena, kot So za strokovnjake velikanskega pomena razne druge ugotovitve ameriških in angleških ouprav.
Drug uspeh v sedanjem geofizikalnem letu je tudi uspeh ameriške atomske podmornice »Nautilus*, ki je plula pod severnim tečajem. Kapetan Anderson je sicer opravil to pot po u-kazu ameriške admiralitete, toda njegova opazovanja in izkušnje služijo tudi sami znanosti, služijo spoznavanju Zemlje. Ledena skorja, ki pokriva Arktiko, je bila še premalo znana in Andersonov podvig je znanosti pripomogel k novim spoznanjem.
Drugo področje znanstvenega dela v okviru sedanjega mednarodnega geofizikalnega leta . je bilo Sonce. V tej dobi so opazovališča z vseh koncev sveta stalno motrila Sonce in sproti beležila »izredno bogastvo* pojavov na Soncu. posebno oogato je hilo obdobje do
lanskega junija in julija, ko je na Soncu prišlo do velikanskih izbruhov, katerih posledice so se čutile tudi na Zemlji v mnogo večji meri kot ob običajnih cikličnih pojavih.
Pred kratkim so sovjetski znanstveniki prišli na dan s podatki 6 domnevnih izbruhih na Luni. Angleški znanstveniki so prav tako opazili spremembe na Luni, le da je njih mnenje drugačno od mnenia sovjetskih znanstvenikov, ker menijo, da ne gre za izbruhe, pač pa le za paro. ki da uhaja iz ugaslih vulkanov. Razlika potemtakem ni kdo ve kako velika, seveda, če vzamemo v poštev stare trditve, da je Luna že zdavnaj izumrla.
Ce h gornjim na naglo naštetim uspehom dodamo še uspehe sovjetskih in a-meriških oceanografov, ki z desetinami ustrezno o-premljenjh ladij plujejo po oceanih in merijo njih globine in življenje v njih, in še vrsto drugih manjših, toda zato nič manj važnih odkritij,1 potem nam bo razumljivo, zakaj so znanstveniki sedanje mednarodno znanstveno sodelovanje v o-kviru geofizikalnega leta podaljšali Se ea leto dni. Hes je, da bo marsikateri podatek v prihodnosti služil tudi v vajaške namene, toda vdliko bo pridobilo tudi človeštvo, ki bo končno vendarle pobliže spoznalo svoj planet ih svoja «Sosede*.
Angleški nogometaš, medinrtnio* Stanlcy Malthesvs, gre vsako poletje v Afriko, kjer posreduje svoje znanje bosonogim črncem- Slika nam kaže, kako ga
tam »prejmejo
ALI VES...
— da je mednarodni odbor bivših internirancev v Dachauu, ki ima svoj sedež v Bruslju, objavil, da bodo v
eni izmed barak bivšega koncentracijskega taborišča uredili muzej, na bivšem taboriščnem zbirnem trgu pa bodo postavili spomenik. Zato odbor poziva vse bivše internirance ih vsakogar, ki i-ma kakršenkoli material alt predmet v zvezi s tem taboriščem, naj ga izroči tvoji ustrezni domači organizaciji ali pa pošlje generalnemu tajniku mednarodnega odbora bivših internirancev (Bru-xelles 4; Rue de Haeme: 68). Vsi muzejski predmeti, ki to bodo na tak način zbrali, bodo razvrščeni v muzeju in ob vsakem napisu bo pribe-leteno tudi ime lastnika predmeta, kajti predmet bo ostal njegov.
* * *
— da je italijanski fotograf in novinar Goldwin Spini 1. januarja letos izjavil, da je 28. novembra lani v višini 5200 ip fotografiral «snežnega moža* Yetija, o katerem se toliko govori. Goldvvin Špani se je vrnil v Kathmandu z neke odprave na Himalajo. Po njegovem naj bi to bilo 1-80 m visoko, človeku podobno bitje, ki da je vse poraslo z dlako. Novinar pravi, da j« Yetija fotografiral z razdalje 15 m.
* * *
— da so v sovjetskem zavodu za jedrske znanosti v Dubni izdelali največ jo a-tomsko napravo na svetu. Najprej so izdelali sinkrofa-zotron, ki omogoča proizvajanje energije 10 milijard e-lektronvoltov. Na osnovi izkušenj, ki so jih imeli t to pred dobrim letom izdelano napravo, so se sovjetski tehniki lotili gradnje sinkrofa-zotrona, ki bo omogočil doseči 50 milijard elektronvol-tov Akcelerator, o katerem je govora, bo velikanska naprava. Samo njegov elektromagnet bo imel premer 500 metrov.
* * *
— da je 31-letni Japonec Akira Emoto napravil svojevrsten samomor. V letalu, v katerem se je 2. t.m. peljal, je hotel najprej napraviti samomor s tem, da je v stranišču letala hotel zažgati 25 svečk dinamita. Ko mu to m uspelo, je odprl vrata in se pognal ven. Letalo je tedaj letelo nad južno Japonsko v višini kakih 750 metrov. V letalu je o-stala njegova 19-letna žena, s katero se je bil poročil dan prej.
V ♦ ♦
— da se dediči pokojnega
bogataša Age Khana še vedno pričkajo zaradi dediščine. Med ženo pokojnega Age Khana Begun in njegovima sinovoma Alijem in Sadru-dinom je prišlo do ostrega spora zaradi vile Bakkarat, za katero menijo, da je vredna 100 milijonov lir. Begun meni, da je vila njena, toda sinova Age Khana sta očetovo oporoko ovrgla, ker je bila pravno pomanjkljiva. Begun bo verjetno morala plačati svojima tekmecema kakih 70 milijonov Or.
* # *
— da opremljajo sovjetske oceanske ladje s posebnimi radijskimi oddajniki vrste »Siljup*. To so svojevrstni oddajniki na tri valovne dot žine, ki jih v primeru brodoloma brez večjih težav prenesejo na rešilne čolne ali pa enostavno vržejo v vodo, ker je oddajnik »Siljup* napravljen tako, da se ne potopi.
* * *
— da so zadnji dan minulega leta v Mariboru proslavili 200-letnico mariborske klasične gimnazije. Mariborska klasična gimnazija je bila ustanovljena leta 175S in razen prekinitve, ki je trajala le dve leti (1773-1775) je delovala ves čas do danes. Mariborska klasična gimnazija je postala javna dfžavnd šola leta 1775.
* * *
— da je sovjetskim strokovnjakom uspelo vzgojiti novo vrsto bombažne sadike, ki je tako plodna, da morejo na enem hektaru bombažnega nasada, ki Je zasajen t to vrsto bombažne sadike, pridelati do 6 ton bombaža na leto.
* * *
— da je Roberto Luci/redi, ki je na zadnjem zasedanju državnega sveta krščanski demokracije obtofil Fanfanija, da uporablja avtoritarni metode, tajnika KD sedaj obtožil, da uporablja policij* ske metode, LutifTedi zatrjuje, da Fanfani že dalj časa pošilja za njim policijske a* Pente, ki naj nadzirajo vsule njegov politični stik. Ko so Lucifrediju rekli, naj to drzno trditev zanika, je to odklonil, kot je Odklonil tud t poskus Attilia /*iccionija, ki je skušal med njim in Fan-junijem posredovati.
* * i
■— da bodo v puljski ladjedelnici Uljanik začeli a gradnjo tankerja, katerega nosilnost bo 33.000 ton. Podjetje je izdelalo že vse potrebne priprave in v teku »o razgovori za gradnjo še več takih ladij. Kaže, da bodo v tej ladjedlnici mogli graditi še večje ladje, tudi z nad 38 tiaoč ton nosilnonti.
AR KADI J	AVE
Božanska
Tugukov se obrne k svojemu mlademu prijatelju Bikovu m ga vpraša: eZakaj pa ne pridete kdaj zvečer k nam? Predstavil vas bom svoji ženi, ki je nenavadno pametna in, zagotavljam vam, prava lepotica. Poje, pleše in igra božansko. Skupaj bomo preživeli lep večer.* *Hvala, prav rad,* odgovori Bikov, sočutno pogleda Tugukova in pomisli: kako so ljudje bedasti.
eOdlično. Ne boste se dolgočasili. Jelena je pametna in ima prekrasno telo.*
«Pridem jutri zvečer, prav gotovo,* živahno zagotavlja Bikov in hkrati
pomisli: ubogi norec.
* • •
Bikov je na obisku pri Tugukovih. Kot pravi ljubitelj lepote se je čudil negovanim rokam Jelene Ivanovne, ki je stregla s čajem in z obilico ljubkosti. Medtem je občudoval še ostalo...
«Da,* reče Tugukov, ko da je uganil misli svojega prijatelja, <tmoja žena je zares božanska. Sedaj pa vaju moram, žal, zapustili. Imam zelo važen posel. Jeleniča, zlato moje, prepričan sem, da se ne boš dolgočasila, ker te zapuščam v prijetni družbi. Pa se dobro zabavajta...*
«Potrudil se bom!* je zagotovil Bikov, pri tem pa se mu je glas tresel.
eVrnil se bom okoli enajstih, prej ne. Na svidenje,
zlata moja...*
* * *
Dva tedna pozneje. Bikov je spet na obisku pri Tugukovih tokrat v prostrani sobi, pokraj Jelene Ivanovne, ki sedi pri klavirju. Mož zamišljeno koraka po sobi gor in dol. Kakor se približuje in oddaljuje od klavirja, tako se tudi pogovor med Jeleno Ivanovno in Bikovim nekam čudno menja.
Ona reče: «... že tri dni te ni blizu, kar me skrajno žali in vznemirja...*
A ko sliši, da se približujejo moževi koraki, takoj nadaljuje z ravnodušnim glasom:
*...na stričevem posestvu, kjer sem bila na počitnicah, je bilo zelo veliko malin, jaz pa sem nora na nje... vendar na tebe sem še bolj nora in žejna tvojih poljubov, ki... in ves dan sem jih iskala po grmovju ter se sladkala s tem čudovitim sadežem... toda če me varaš s kakšno drugo žensko, gorje ti.. Strašno sem ljubosumna in... da, sodipi, da je čaj 1 malinovim sokom zelo okusen...*
Sedaj je prišel na vrsto Bikov. Dejal je: «... toda s katero naj bi te varal, duša moja, zlati moj slavček... ni bil ne slavček ni-ri kanarček, pel pa je čudovito lepo: nekoč sem ga bil pozabil nakrmiti in naslednje jutro... najbrž bom prišel jutri, ko bo tvoj mož odšel v urad...*
»O/ Tako je to? Tako?... Imenitna!* — je nad njunima glavama jezno zagrmel Tugukov. *ln vi, mladenič, tako nedostojno izvabljate moje zaupanje? O, prav nič ne bom oviral vajinih ljubezenskih izlivov, lahko grem... lahko se vama umaknem... in to takoj ter za vselejI*
Jelena Ivanovna je glasno kriknila ter poskušala moža pomiriti in potolažiti. Toda ta je vse njeno izgovarjanje in prilizovanje odločno odbil in hladno rekel:
*Ne potrebujem ne izgovorov ne pojasnil. Slednjič sem jasno spoznal, kako stvari stoje in odhajam...*
Brž ko je mož z bolestnim izrazom v obrazu odšel, se je Jelena Ivanovna vrgla Bikovu na prsi in izbruhnila v krčevit jok... Nato je vzdignila glavo, sl obrisala solze in čisto mirno rekla:
«0, naj gre k vragu! Sedaj bova lahko srečno živela drug ob drugem, mar ne, sonce moje?*
* * *
Pretekel je mesec dni. Bikov in Tugukov sedita skupaj v kavarni hotela Bristol. Bikov reče ogorčeno:
«Vi ste se nesramno obnašali proti meni.* Tugukov se je nasmehnil in odgovoril:
«Zakaj pa? Umaknil sem *e, da bi ne oviral vajine siečel>
žena
«Ne lažite! Podtaknili ste mi svojo ženo, ker vam ni bila več všeč, a jaz idiot, sem se dal ujeti v past.* sMar niste srečni?*
*K vragu s takšno srečo! Saj to ni žena, to je strupena koca. Hudobna, lažniva, ljubosumna in tako neumna, da bi jo moral kar naprej mlatiti. Grdo ste me prevarilil* Tugukov se je zlobno zasmejal.
«Pa je niti zapustiti ne morem,* nadaljuje Bikov, «ker se upira in grozi s strašnim škandalom.*
«Da, da, dobro poznam njen način!* je odobraval bivši soprog.
«Poslušajte, Ivan, grdo ste naredili z menoj, ampak pripravljen sem, da pozabim na vse in vam odpustim, če mi pomorete, da se izkopljem iz te neprijetnosti.* cZakaj neprijetnost? Nihče vam ne brani, da storite, kakor sem storil jaz. Poiščite kakega nadobua-nega mladeniča in ...»
<Kje pa najdem takšnega tepca, kakršen sem bil sam?*
«0, vidite, jaz sem ga pa le našel, tak redek primer! Sicer pa zakaj tepec? Priznati morate, da je Jelena Ivanovna na prvi pogled čarobna in zapeljiva.* «Rotim vas, Ivan, pomagajte mi, da se osvobodim te ženske. Imate morda koga pri roki, ki bi...?* <Hm... morda. S kom bi mogli poskusiti?... No, saj res... tu je Agramatov! Brez dvoma bo ugriznil. Lansko poletje je s pogledi kar požiral to božansko žensko...*
*0h... menite, da bi A-gramatov?...
* * *
Agramatov in Bikov sedita skupaj v kavarni. Drugi prijateljsko taplja prvega po rami in govori: *Dragi prijatelj, kako da vas tako poredko vidimo? Obiščite me katerikrat doma, sedaj sem oženjen. Da, oženil sem se z Jeleno Ivanovno, s čudovito žensko, ki očarljivo pleše in poje, njeno telo pa je ko izklesano. Skratka, božanska ženska...*
«0, prav gotovo bom prišel, že jutri,* je glasno zagotavljal Agramatov. Pri tem je zbadljivo gledal Bikova in si mislil: kakšen idiot!
Minil je že mesec dni. Agramatov sreča v gledališču prijatelja Ivolgina in ga prisrčno objame:
«0, kako sem srečen, da te vidim, dragi prijatelj! Kako ti je? Si že slišal, da sem se oženil? Da, vzel sem Jeleno Ivanovno, prekrasno, božansko ženo, nenavadno pametno. Izredno lepo poje. Obišči me čim-prej, spoznal te bom z njo in...*
«Oprostite, da vas prekinem. Ne gre nemara za Jeleno Ivanovno, ki je .bila že poročena s Tuguko-vim?*
*Da, in kaj je na tem?* *To, da se vam ni treba truditi. Nikar je ne povzdigujte. Jaz sem bil prvi. notem sem jo podtaknil Tugukovu! Torej poznam to igro...*
Agramatov je okamenel, ko da je strela udarila vanj.
1
>
Rudolf
Saksida
Ranjena
Literarne vaje»so stopile
v svoje deseto leto
V slovstveni zgodovini, v zgodovini mladinskih gibanj in tudi z zgodovini posameznih šolskih zavodov srečujemo včasih kar obširna poglavja o dijaških revijah. Dostikrat gre za liste, ki so bili napisani z roko v enem samem izvodu, včasih v nekaj izvodih, dokler se niso uporabljali kaki razmnoževalni načini, ki so pripomogli do večje razširjenosti. Zelo pogosto najdemo v takih listih, kolikor so še ohranjeni, imena poznejših književnikov ali ljudi, ki so drugače postali pomembni v življenju svojega naroda. Lahko bi pravzaprav trditev postavili narobe: skoraj vsi književniki, ki so šli skozi srednje šole, so že v svojih študentovskih letih sodelovali pri takih internih, je skromnih dijaških listih, saj je bila v mnogih primerih prav njihova pobuda, da so se taki listi sploh ustanovili.
■Na tržaških srednjih šolah imamo tudi dijaško revijo, ki ji je že zagotovljeno trajno ime. Gre za »Literarne vaje«, ki so letos pričele svoj deseti letnik. Od skromnih početkov na ciklostilu so se
razvile v pravo tiskarno revijo, ki sicer nima značaja izključno dijaške revije, temveč je že kombinacija, kjer poleg dijakov sodelujejo tudi profesorji. Toda dijakom je pripuščeno prav leposlovje, to je tisti del revije, kjer se vzgajajo novi literati. Vsako seme ne rodi sadu in tako tudi vsi sodelavci »Literarnih vaj« ne bodo pesniki in pisatelji. A res pa je, da so se nekatera imena, ki so se najprej pred časom skoraj sramežljivo skromno pojavila na straneh «Literarnih vaj«, že pokazala tudi drugod, kjer se od sodelavcev že zahteva določena dovršenost. Ena od bivših sodelavk te dijaške revije se je pa že opogum.la in stopila pred javnost z lastno knjigo.
Vedno smo s simpatijo sledili razvoju »Literarnih vaj« (čeprav nismo vedno vsega pohvalili) in zadovoljni smo,
ko revija obhaja svojo prvo desetletnico. «Upajmo, da bomo mogli obhajati tudi drugo,« pravi uredništvo revije ob koncu uvoda v letošnjo številko prav skromno, brez nobenih slovesnih obljub in programov. Temu upanju se pridružujemo tudi mi.
V kratkem razdobju sta izšli prvi številki letošnjega letnika. Predstavili sta se v novi zunanji obliki, ki jo je napravil prof. Avgust Černigoj za katerega vemo, da posveča reviji veliko ljubezni. Kolikor ni v reviji njegovih del (v drugi številki je njegova gravura Prostornina), pa nikdar ne manjka del njegovih številnih učencev.
Revija objavlja letos dve deli, ki se nadaljujeta. Uredništvo sporoča, da posebna komisija, ki je pregledala rokopise za določitev lani razpisane nagrade za najboljšo povest, z nobenim delom
OB PRAVKAR MINULI VAZNI OBLETNICI V SLOVENSKI SLOVSTVENI ZGODOVINI
Pred dobrimi sto leti se je rodil junak, kakršnega slovenski narod
Martin Krpan prej še ni imel
JOSIP VIDMAR: «Martin Krpan je kratka povest, ali veličina simbola in bogastvo duha, ki se izživlja v njem, ustvarjata vtis, da si bral obsežen roman, ki je poln pisanega, zanimivega, velikega življenja»
Pred sto leti se je' sloven- | skemu narodu rodil junak, kakršnega do tedaj ni imel. pognal je iz plodne domišljije 27-letncga Levstika, ki je bil prav tisto srečno leto 1858 na višku svoje ustvarjalnosti kot pesnik in pisatelj. Poleg Toninih pesmi in Martina Krpana je isto leto nastalo tudi Popotovanje od Litije do Čateža in so izšle Napake slovenskega pisanja.
Realist Levstik se je prav z Martinom Krpanom uveljavil obenem kot vzoren simbolist. Slovenci so videli poslej v njegovem junaku vse do danes poosebljen simbol ljudske moči, ki se po svoje izživlja in si sredi danih razmer in okoliščin razborito krči lastno pot. Krpanove podobe se je v sto letih prijelo nekaj tistega bajnega čara in sijaja, ki so ga pri vsakem narodu deležni resnični junaki, predstavniki neuničljive sile svojega naroda. Teh sto let so se neštetokrat iskrile oči učencem na osnovnošolskih klopeh, ko so se prvič seznanjali z junaštvi slovenskega silaka, in se še danes iskrijo mladini in odraslim, ko se zmeraj znova vračajo k tej edinstveni upodobitvi ljudske duhovne kreposti in telesne krepkosti.
V teh sto letih je vključena tudi tista slavna doba, ko je v Slovencih odmevalo vprašanje; «Biti ali ne biti?« in je narod sredi najhujših stisk in nasilja dveh Brdavsov skoval mesarico in si stesal kij, da je v narodnoosvobodilni borbi ubral pravilno pot samoobrambe ter se ob rami drugih narodov dokopal do lastnega mesta na soncu.
Ta simbolni pomen Martina Krpana nam vstaja danes v zavesti jasneje in močneje kakor v kateri koli prejšnji dobi. Josip Vidmar je to zgostil ie 1931 v besede; »Martin Krpan je kratka povest, ali veličina simbola in bogastvo duha, ki se izživlja v njem, ustvarjata v bralcu vtis, da je čital obsežen roman, ki je poln pisanega, zanimivega in velikega življenja. Zato sem ga imenoval našo naj-monumentalnejšo povest.« Ta pomen nam je obenem najtrdnejše jamstvo za bodoče usode. V tem pomenu je lik Martina Krpana celo pomembnejši od prav tako simbolnega lika kralja Matjaža, ker je bolj domoroden, bolj živ, zakoreninjen v domači grudi, brez matja-ževske dremavosti, brez hromečega mrtvila njegove speče vojske.
Da je temu res tako, Je
bilo čutiti vse leto 1958, ko se je ta znamenita stoletnica omenjala v šolah in kulturnih ustanovah ter po časopisih in knjigah Med take knjige šteje tudi nova izdaja Martina Krpana in Popotovanja od Litije do Čateža, ki je leta 1958 izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani kot dvajseti zvezek knjižnice Kondor. Ce oko preleti prejšnjih desetnajst številk, bi človek urednikom skoraj zameril, da so Levstika tako dolgo odrivali. Zdaj je Kondorjev dvajseti zvezek že nekakšen skromen jubilej, ki poklanja Levstikovim rojakom šopek njegove najlepše proze prav ob stoletnici njenega nastanka. Nesmrtnemu Levstikovemu duhu je teh 12.000 novih izvoddv Man-tina Krpana in Popotovanja od Lilije do Čateža lahko v precejšBje zadoščenje po burnih življenjskih vihrah in trdih bojih za izboljšanje slovenske Slovstvene ravni.
Za današnje Slovence in zlasti za mladino je ta novi zvezek neprecenljiv dar, ki po svoji važnosti prekaša mnoge prejšnje. Saj so prav ti Levstikovi spisi v ceneni priročni izdaji zelo primanjkovali. Se zmeraj ima . vso veljavo Stritarjeva sodba, izrečena pred 88 leti: «Kdor bo pisal kdaj zgodovino slovenske proze, se bo moral ustaviti, ko pride do Krpana, pa pogledati nazaj — potem naprej in ločevati prozo pred Krpanom tn za Krpanom. Kar je naših boljših prozaikov, vse je šlo za njim; saj je bilo pa tudi prav.« Ce mlad pisatelj danes prebira Krpana, se ne more ubraniti njegovega neminljivega čara, občudovati mora pripovedno mojstrstvo mladega Levstika in če prisluhne vase, si mora odkrito priznati; »Ce hočeš pisati iz ljudstva in za ljudstvo, je ni boljše poti kakor hoja za Franom Levstikom.«
In vendar — kakšna razlika med Levstikovo in n.
pr. Cankarjevo prozo.'! Med | ljenosti«.
(Ilustracija Hinka Smrekarja)
IIIIIIIIIMItIHIIIiiiMiiiiiiiiitiiiitiiiliiilillllllMIttlllllllllllllllllllinilllllMIUIIIOIIIIMIIMIItllllllllINnillllllllltllllllllllllllllllHIIIinillllllinilllllllHUlllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIMMIinilHI
Openski spomenik je v nevarnosti, Ne mislim s tem spomenikov padlim, niti O-beliska, marveč najstarejšo spominsko ploščo na Opčinah iz leta 1778, na križ-potju glavne ceste in ceste na Prosek, nasproti Prosvetnemu domu. Gre za skoraj 200 let star spomenik, drag vsem pravim Opencem, katere koli narodnosti so. Navajeni so nanj, da ga vidijo tam ob osrednjem križišču v senci kostanjev in bi jih globoko prizadelo, če bi izginil ta najbolj častitljivi spomin na stare Opčine, pa če se tudi ne zavedajo točno, za kaj gre.
Pred skoro dve sto leti, ko je bila obnovljena tržaška deželna uprava, je bil sem imenovan zelo prosvetljen guverner grof Karl Zinzendorf, saj piše o njem še zgodovinar v »Enciclo-pedia Italiana Treccani«, da «se je po njegovi zaslugi začel mnogo hitrejši razvoj« za tržaško mesto in gospodarstvo. Naš zgodovinar Matija Sila pa piše o njem v svojem »Trstu in okoli-
OHRANIMO
(Plošča na Opčinah iz 1. 1778)
ci» iz 1. 1882 na str. 193:
... «Tržačani so mu postavili spomenik na Opčinah, ko se je dodelala »stara cesta«, takrat imenovana »nova cesta«, kakor pravi napis na plošči pred vodnjakom openskim: »Via an-tea nova nune auspicato nomine Zinzendorfia, aueto-re Carolo comite A. Zin-zendorf, Ordinis teutonici commendatario aulae caesa-reae čonsiliario itd. itd.«
Seveda je bila ta prva takratna cesta še slaba in primitivna, da piše še M. Sila na istem mestu o njej: »A cesar Jožef II. se je menda izrazil o njej: «Dva sebi pripuščena vola bi gotovo boljšo cesto izpeljala.* Včasih so vpregli do 40 parov volov, da so izv.ekli voz iz Trsta, in ako se je dol grede zavor zlomil, zdir
Jal je voz ter voznika in živino ugonobil. Zato so kasneje leta J.83G napravili sedaj imenovano novo cesto.« Njej v spomin pa so postavili — Obelisk na O-penskem vrhu.
V teh spomenikih je lep kos domače zgodovinske preteklost., ne le Opčin, tudi Trsta samega, ne glede na to za kakšno zgodovinsko državno tvorbo gre. Saj gre prejkoslej za zgodovino, mrtvo zgodovino, pa naj je nilo v njej ' še toliko živih klic <.a bodoči razvoj. Kot kulturni ljuaje jih gledamo s spoštovanjem, s spoštovanjem za dela, ki so jim v spomin postavljena. Saj so nam samim v dokaz kulturnosti in kraju v okras in zgodovinsko pričevanje. Vsak slabo pojmovan »nacionalizem« v iem
pogledu bi bil znak nekul-turncati, ki jo je sam Trst večkrat obsodil, ko je na pr., pred malo leti postavil na svoje mesto spomenik cesarju Karlu VI. itd. Zato za trdno pričakujemo, da lep zgodovinski spomenik ne bo' izginil — pa četudi morda le zaradi kakega o-mejenega gradbeniškega u-tilitarizma — na kako grobljo ali v najboljšem primeru v zgodovinski lapidarij pri Sv. Justu. Tudi Supe-rmtendanca .za umetnost in spomenike je s tem opozor-jena, čeprav smo prepričani, da ne prvič.
Najbolje bi bilo, da se spomenik dostojno arhitektonski sistemizira prav na mestu, kjer stoji, kvečjem s kako malenkostno spremembo prostora zaradi pro-metnosti kraja, ki mu pa v glavnem ni v oviro. In to ie le zato, ker je bil prvotno tam postavljen, temveč .udi zato, ker zaznamuje prostor, kjer je stal stari >penski vodnjak, ki ga Matija Šilu še omenja.
JELINČIČ
obema je vmes le rod realistov, ki jih je v Ljubljanskem Zvonu vzgajal Levec, urejevalec Levstikovih spisov in Cankarjev profesor slovenščine na ljubljanski realki. Pri Levstiku pripoveduje zgodbo kmet Moči-lar, kateremu je pisatelj posodil vso svojo živahnost in dovtipnost, Močilar njemu pa svojo domačo besedo, slikovit izraz, kleno jedrnatost, iz vaškega okolja vzete primere in rekla ter posmehljivo kmečko gledanje na cesarske ljudi in razmere Levstikov slog ima nekaj grčavosti in trdot, ker je bil tudi oče tega sloga grčav in trd. Levstik je tako dosleden izvajalec svojih slovstvenih teorij, da nikoli ne stopi iz vaškega kroga in se zdi pri njem tudi Dunaj le obsežna vas, kjer ni mesta za poglobljene duše-slovne analize. Mimo Stritarja, Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Trdine, Mencingerja in drugih pa se je slovenska proza v petih desetletjih do Cankarjevih umetnin tako naglo razvijala in izpopolnjevala, da je mogla velikemu Vrhničanu služiti kot voljno in nenavadno občutljivo orodje pri njegovem odpiranju najbolj skritih kamric človeškega srca v obsežni galeriji slojev in poklicev, znanih iz Cankarjevih novel, Tomanov in dram, od nežnih otroških duš v Hiši Marije Pomočnice in umetniških razglabljanj v Tujcih ali v Pohujr, šanju v dolini šentflorjanski!; do uglajenega satiričnega ši- ’ banja v drami Za narodov blagor in obujanja zločinče-ve vesti v Kralju na Betajnovi ali do .rjsanja postopa nega pogrezanja idealista Kačurja, do modrovanja v Hlapcu Jerneju o krivično-!. sti sveta in do preduhovlje-nih biserov človeškega umovanja v Podobah iz sanj.
Čeprav ^evstiku ni bilo dano, da bi bil ustvaril večje število podobnih spomenikov slovenske proze, kakršnega imamo v Martinu Krpanu, ker ga je življenje prehudo trlo in je moral le prečesto bedakom posojati čas, glavo in roke, je vendar vtisnil kot umetnik in učitelj svoji dobi tako izrazit' pečat, da se posledice poznajo v vseh poznejših dobah do današnje.
Kondorjeva izdaja bo ta Levstikov vpliv širila tudi med današnjim rodom.
Da bo mogla knjiga to svojo nalogo temeljito o-pravljati, združuje v sebi vse najboljše, kar je bilo mogoče strniti na teh 72 straneh. Levstikove izbrane proze — Martin Krpan z Vrha (90 strani) in Popotovanje od Litije do Čateža (24 strani) — se drži nekaj častitljivih starinskih posebnosti, ki »e v napredujočem razvoju niso ohranile do danes, n. pr. besedni red nekaterih naslonic po tedanjem srbskem načinu.
Zadnja tretjina knjige prinaša drobneje tiskano u-rednikovo spremno besedo in opombe, vrinjeni sta dve strani skoraj predrobno tiskanega zadnjega dela Levstikovih Napak slovenskega pisanja, tako da so v knjigi vsaj delno združeni vsi trije najvažnejši Levstikovi spisi iz leta 1858. Ce bi bilo dodanih le še nekaj strani za celotne Napake v enakem tisku kako prva dva spisa, bi bila knjiga popolnejša in pomembnejša. Saj velja prav za celotne Napake, kar je poudaril Ivan Prijatelj 1907; »Največji, zares pionirski značaj daje Levstikovim spisom iz 1858 leta okolišči na, da si je z njimi kritika odprla vrata v slo/ensko književnost. Besede, s katerimi je zaključil svoje Napake, so bile v tem pogledu naravnost klic k pnprav-
Urednikova spremna beseda pregledno pojasnjuje slovenske slovstvene razmere v desetletju pred Krpanom ter preide nato v kritično obravnavanje na .trnka Napak, ki so prve >zšle v Novicah 1858 ter na mah povzdignile Levstika v *o-srednjo kritično osebnost v slovenski kulturi«. Popotovanje od Litije do Čateža je Levstik začel v pozni iese-ni 1857 in ga nadaljeval sproti v Slovenskem glasniku od januarja	do maja
1858. Blaž Tomaževič je zgostil svoje sodbe o tem spisu v trezno pretehtane stavke: #Levstikove programske misli povezujejo	v enoto
Kopitarjev in Vukov narodni utilitarizem s	svobodnejšim hmetniškim	ustvarje-
njem in prepletajo romantiko z realističnim hotenjem,.. Zato je močno vplival na estetsko miselnost sodobnikov« (str. 57). O Krpanu izvemo, da je Cegnarjev neuspeli Pegam in Lamberger v Slovenskem Glasniku (junij 1858) izpodbodei Levstika, da je doma v Retjah pri sosedu Iliji. kamor se je zatekel po odslovitvi pri grofu Paceju, napisal svbjo najboljšo povest najprej v dveh poglavjih, nato v, enem. v sedanji obliki, za obe julij ski številki Slovenskega Slasnilffc	Tomaževi!"
našteje vsa tedanja in poznejša mnenj^ (^najglobljem pomenu Martiha Krpana, o katerem so se kritiki vpraševali. a
tira
est,
(le
repk
tri
rvme
Med 24. in 25 stranjo je vrinjenih osem listov z re: produkcijami slik Hinka Smrekarja (1883-1942) po veliki izdaji iz leta 1917 Dodano je poglavje o Hinku Smrekarju izpod peresa dr. Staneta Mikuža, ki ugotavlja: »Nikoli prej in nikoli kasneje ni bil Smrekar tako konstruktiven in celovit kakor v teh prelepih ilustracijah«.
Med sodbami priznanih peres na robu platnic je zanimivo mnenje Antona Slodnjaka iz 1954, da je šlo Levstiku takrat »za preporod ljuastva in izobraženca s pomočjo izvirno zasnovane literature«. Se pomenljivejša je ugotovitev Otona Zupančiča iz leta 1931: »France Levstik ni za našo prozo nič več in nič manj nego Prešeren za vezano besedo: temelj in vogelnik«.
Sto let življenja med slovenskim ljudstvom ni orjaku. Martinu Krpanu prav nič okrnilo njegove življenjske sile. Stoletni Krpan se dviga v slovenski zavesti čilej-ši in podjetnejši kakor ob svojem postanku v zavesti tedanjih Močilarjev. Povzpel 'se je na stopnjo branilca ih čuvarja človeških pravic zoper kakršno koli nasilje, tlačenje in zatiranje. Ce je štiridesetimi leti nav-Hinka Smrekarja, da v svojih risbah po-primeren spomenik,. )'e pričakovati, da se bodo še drugi likovniki oplajali ob njem in izklesali v njem podobo zdrave ljudske sile.
ANDREJ BUDAL
ni bila posebno zadovoljna, vendar je izbrala dve povesti, k. si bosta delili nagrado. Ti dve »povesti« sta Tako je moralo biti, 'iti jo je napisala Lučka Komac iz Gorice, ter Spomini, katerih avtorica je Metka Kacin iz Trsta. Čeprav ni mogoče po prvih dveh nadaljevanjih dajati kako končno oceno, bi vendar pripisovali več literarnosti prvemu prispevku kot drugemu, ki je le dokaj suhoparno pripovedovanje ne prav zanimivega dogodka.
Sicer pa se je v prvih dveh številkah zvrstilo že lepo število sodelavcev, ki jih ne bomo vseh posebej omenjali. Razmeroma maloštevilni so prispevki pesmi in Danica Radovič, Riko Adamič in Maja Okorn zaslužijo za svoje pesniško delo pohvalo.
Z veseljem pa ugotavljamo, da je bil v letošnjem letniku napravljen lep korak naprej s prispevki Danila Lovrečiča. Uredništvo je treba pohvaliti, da je njegova dva prispevka objavilo. Mogoče nam v Lovrečiču raste dober satirik. Vsekakor pričakujemo od njega, da bo napisal še kako takšno, kot sta njegov Problem v prvi številki ter Štirje ptički v drugi. Pri nekaterih mladih piscih je opazen tudi smisel za humor (n. pr. Pavel Met-zel). Mnogo humorja kaže tudi Riko Adamič v svojih risbah. Toda dobre slikarske prispevke imajo tudi Pavel Chersi, Andrej Okorn, Boris Sancin. Neva Zafred, Marija Bolko, Matjaž Hmelak, Lavro Ferfila, R. Sedmak in Keber. Smemo pričakovati, da nam bo kateri izmed teh imel s 'jvojimi deli še marsikaj povedati. V tej zvezi naj tudi omenimo, da so se »Literarne vaje« lepo spomnile šestdesetletnice prof. Avgusta Černigoja.
Dijak: spremljajo tudi kulturne dogodke pri nas in o njih sami poročajo.
Kot smo omenili, sodelujejo pri reviji tudi nekateri profesorji, ki predvsem opozarjajo na nove knjige, prispevek Prvi pisani viri italijanščine pa bo dijakom lahko rabil kot nekaka skripta.
Mimogrede (pravzaprav pa niti ne samo mimogrede) o-menjamo, da bi mogel biti jezik na kakem mestu boljši in isto velja za kako stilistično pomanjkljivost.
v	per kak
j-	čenje	i
a	pred	št
čfc	dihnil	I
ie
n l ^tavilv
France Bevk
je napovedal, da bo v 1. 1959 napisal roman iz življenja kmetov pod francosko upravo na Slovenskem Poleg tega bo zaključil delo »Spomini na prvo svetovno vojno«, v katerem bo večinoma opisoval lastna doživetja v tej dobi, sredi leta pa ■ bo izšel osmi zvezek njegovih zbranih del. Poskušal bo tudi večkrat napisati kako krajšo pripovest za mladino ter kak prispevek za dnevne liste.
c...priinc brž kobilico in tovor z njo, pa jo prenese v stran, da bi je voz ne poddL. Ilustracija Hinka Smrekarja za izdajo Martina Krpana leta 1917
TUDI NEMCI SE PUSTE VODITI ZA NOS
•  --------------------------------------
Parada človeške neumnosti
V Nemčiji na veliko prodajajo razne «čudežne» aparate z zvenečimi nazivi:
Phylaks, LuGe in podobno, ki v resnici služijo le za polnjenje žepov njih prodajalcev
mmm * M*
* V- M
Lepo dekle — doma v Kopru, kedonske krvi.
pravzaprav mlado poročena žena — rodom p« mešanica slovenske in majo bomo videli na ljubljanski te-leviziji?
Zdravilom iz preteklih stoletij — v prah stolčenim krastačam, amuletom, zagovarjanju — se danes le smejimo. Uporabljali so jih v času, ko je bila sestava in delovanje človeškega telesa še popolna skrivnost. V dobi plastične kirurgije in antibiotikov zanje ni več prostora. Tako vsaj mislimo.
Zal pa srečujemo prav v stoletju tehnike in znanosti naravnost neverjetno nepoznavanje fizikalnih pojavov in njihovega vpliva na človeški organizem. Vsepovsod ga je dovolj, to pa je plodno zemljišče za bohotno rast prepričanj, ki vežejo razne še nepojasnjene bolezni na navidezno skrivnostne fizikalne pojave.
Tako je presenetljivo raz-aiijena vera v obstoj nekakšnih »zemeljskih žarkov*. Teh seveda še nihče ni odkril in nihče jih ni izmeril, ker jih ni. Desettisoči pa vanje verjamejo in trdno so prepričani,, da povzročajo raka in celo vrsto drugih bolezni.
To izkoriščajo sleparji in prodajajo naprave, ki naj bi' na fizikalni podlagi odklanjale zemeljske žarke.
V prodaji je cela vrsta različnih aparatov za oklop-ljanje pred zemeljskimi žarki. Vsi imajo silno »veneča imena — od Imperatorja, Phylaksa, Radarexa, pa do naprav Lu Ge, Ehru, Ehu m Ractor.
Ko se je izdelovalec naprav Phylaks zagovarjal pred nemškim sodiščem, je navedel, da jih je letno prodal preko 7000. Cenijo, da v vsej Zahodni Nemčiji prodajo vsako leto preko 50.000 naprav proti zemeljskim žarkom, precej pa jih tudi izvozijo v Holandijo in Južno Ameriko, predvsem v Argentino in Brazilijo. Naprave nikakor niso poceni, saj stanejo 14.000 do 18000 dinarjev- to pa pomeni, da je samo proizvajalec Phylaksa, 4 Denfrt? le*«* ■••sluzil 128 milijonov! Dodamo naj še
polnih 1* let in daga velja vsak kos največ 700 dinarjev.
Gre torej sa sleparijo v največjem merilu. Aparate proti zemeljskemu žarčenju prodaja cela armada posredovalcev, ki s spretno besedo in prepričevalnim nastopom prepričajo marsikoga, da je v veliki nevarnosti, i» katere ga lahko reči le čarobna škatlica, v kateri je
zapletena električna naprava, ki varuje pred žarče-njem.
Reklama je prva —.zato i-majo vse naprave te vrste lep zunanji videz. Izdelane so iz obloženega lesa, kovine ali pa iz umetne mase. Vselej pa so tako zaprte, da se jih da odpreti le s silo.
Ko se je Deuert zagovarjal zaradi sleparije pred sodiščem, so ga seveda vprašali, na kakšni osnovi deluje njegova naprava. Najprej je trdil, da se v njej zemeljski žarki izpremene v toploto; potem pa se je premislil in dejal, da se žarki v napravi zbirajo in da jih je treba vsakih 14 dni odsevati v zemljo tako, da priključno sponko na škatli vzemljimo; končno pa je samozavestno pojasnjl, da sc v njej kratkovalovne vala* vanje spremeni '-v dolgovalovno, pri tem pa nastajajo prevesna nihanja, ki žarče-■je v iq#e»ferenci pnjčijo.
Sedaj pa sladimo preiskovalcu in poglejmo v ntfsil-no odprto napravo Phylaks! V elegantni leseni škatli je n#kaj ovojev izolirane žice, ki »e z enim koncem končuje v običajnem radijskem u-poru in vtlčni puši!
Tako delovanje kot tud* sestava Phylaksa pač pe potrebujeta razlage.
Ostsln naprava rte .vrste niso n!£ boljše. Neka zdravni-ca(!) in neki mazač iz Wuerz-burga izdelujeta »Stator*. V njfem najdemo štiri kose pločevine, dve enostavni tuljavi in dva kosa oglja. Vse je skrajno primitivno pritrjeno na notranjo plat lesene škatlice in med seboj povezano na izbrano nesmiseln način.
Naprava LuGe vsebuje v glavnem le eno tuljavo s premerom okoli 100 mm in 26 ovoji žice 1.9 milimetra premera. Tudi tu je na zadnji upor vezun upor.
Zgovornost izumiteljev takih naprav najbolje potrjuje dejstvo, da je bil za E-hru nekoč pred davnim časom odobren celo patent Izumitelj je nekdanji pomožni delavec pri telegrafu, nje-gov izum pa sta dva magneta, nekaj slikovito zvite žice in stekleničica z bronzo za železo...
Seveda so vse te naprave docela nesmiselne. V škatlicah je tisto malo žice in oglja pač zato, da vzbuja spoštovanje v najpreprostejših radovednežih, ki posumijo v
vrednost tistega, kar so kupili. Nekatere naprave imajo v notranjosti celo garancijske in kontrolne listke, večinoma pa so opremljene z zaščitnim znakom AET. Ta kratica pa pomeni v nemščini »Zvezo mojstrov čarobnih paličic in nihal*, ki resnično obstoji in ima »voj sedež v Muenchenu..
Ob vsem tem se seveda vsakemu treznemu človeku vsiljuje vrsta vprašanj.
Predvsem se moram* zavedati, da razširjanje takih
Sleparija proti raku: čudovit tehnični nesmisel, zmešnjava žičnih spiral, kos bakrene pločevine in stikalo. In ta naiprava naj bi preprečila rakasta obolenja!
Proti zemeljskim žarkom naj bi ščitil «Phylaks» ki je kaj lična škatlica, lepo polirana, notri pa je »vitek bakrene žice
naprav ne pomeni le sleparije, ampak tudi resno nevarnost. Oseba, ki kupi Phy-laks, Stator ali kaj podobnega, ne bo odšla k zdravniku niti v primeri) resne bolezni. Tako se prostovoljno podaja v smrt na tisoče bolnikov s tuberkulozo, rakom in drugimi boleznimi, ki bi se jih dalo v začetnem stanju skoraj zanesljivo ozdraviti.
Pričakovali bi seveda, da bodo oblasti razširjanje teh naprav povsod preprečile. Ponekod to tudi store — take so v Švici do kraja iztrebili Phylaks in slične naprave, ki jih je prej kar mr-
golelo, proti prodajalcem pa so uporabili prav drastične mere.
Se temeljitejši' so bili Nizozemci. Tam so imenovali vladno komisijo, ki je tri leta znanstveno proučevala možnost obstoja zemeljskih žarkov, potem pa je aprila 1955 izdala uničujoče poročilo. Sledile so primerne zakonske mere in danes na Nizozemskem teh sleparskih naprav skoraj ni več.
Pravi raj za sleparje z zemeljskimi žarki pa je dežela evropskega gospodarskega čudeža, moderna in tehnizi-rana Nemčija. Tam še vedno velja kazenski zakonik iz leta 1871 — tedaj pa primernih ukrepov proti zemeljskim žarkom res še niso mogli predvideti. Nesposobna in neizobražena nazadnjaška sodna birokracija premleva že tri leta spor o dovoljenosti teh naprav. Sklepa pa še vedno ni in Dennerti služijo stotine milijonov!
Sicer pa kaj drugega ne moremo pričakovati. Pred kratkim se je namreč neko nemško višje deželno sodišče postavilo na stališče, «...da so na področju naravoslovnih ved še vedno take stvari, ki so med nebom in zemljo...*! Seveda pa se vsi ti gospodje sodniki vsak ■dan z veseljem poslužujejo vseh modernih znanstvenih in tehničnih pridobitev..
Nemške znanstvene ustanove se zagrizeno bore proti takim nazorom in za prepoved sleparij, .ki izkoriščajo neznanje tisočev bolnikov.. Vendar jim tudi tam, kjer se najde primerna pravna podlaga za preganjanje sleparjev, nič kaj radi ne pomagajo. Vse preveč verjamejo v čudežno moč dragocenih sleparskih izdelkov. Stvari tečejo torej počasi in še precej časa bo minilo, preden bodo razni Phylaksi, Radarexi in Imperatorji le še predmet posmeha.
Sleparji pa medtem prizadevno služijo milijarde...
mf
HEINRICH HEINE:
Moč in beda milijonarjev
Pred več leti, ko sem se bil namenil h gospodu Rot-sehildu, je strežaj ravno nesel njegovo nočno posodo prek hodnika in neki borz-
*wnniniiuiiniiiininiinnniinnimfiuininniininmminnmiiH»u»inmMiwmnnmmiwmi
imnmniimMiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiinuiniia
O GRENKEM «CYNARJU», GOTILDU IN LEPIH BIZANTINSKIH MOZAIKIH
Ker so bombardirano baziliko v Raveni morali popraviti, so sneli s sten 1400 let stare znamenite mozaike
Pred 31 leti sem prvič občudoval bizantinske mozaike v Ravenni. Lani sem lahko z roko otipal one, 1400 let stare, ki sicer bleiče visoko, tik pod stropom sv. Apollnarja novega.
Od bomb zmajano baziliko ojačujejo, pa so jih sneli in razstavili v muzeju ob sv. Vitalu. Ta edinstvena razstava je vzbudila toliko zanimanja, da so jo podaljšali že drugo leto. Saj tam spoznaš, da modernizem ni izum naše dobe; je le ena od neštetih oblik likovnega izražanja. Seveda s slikarskim materialom V. stoletja ne bi dosegel tako čarobne pestrosti barvnih prelivov. Tedaj ni še bilo barvne kemije. Toda takratni bleščeči emajli so tej Se danes kos. Njih žar je uporabil bizantski limet nik za sestavo slik iz drobcev v tehniki mozaikov.
Ravenna, ki je po delitvi rimskega Imperija postala 404 leta »Rim zapad-nega cesarstva*, kjer so vladali Grki, se je kot nova prestolnica olepševala ter nam tako ohranila duha one umetnosti, ki so jo sicer Turki uničili v Grčiji sami. Z veseljem sem zato sprejel v Bologni povabilo tovarnarja Be-lellija, da bi ga spremljal v Ravenno in sl tako ponovno ogledal razstavo mo zaikov. »Tamkajšnji predilnici bi rad dobavil modernejše stroje*, mi Je dejal. »Spotoma vam pa v Lugu pokažem, kje sem delal kot ubog kleparček.* Alfa Romeo je bliskovito požiral črni asfaltni trak ceste. »Lepa cesta, kaj? Toda takrat ko sem iz Luga z brati kolesaril na delo v Bologno ni bila taka,* in Bolelli se je pogreznil v spomine, kako je s petimi brati ustvaril iz nič veliko tovarno. Zdajci pa me Je opozoril, na nepregledno veleposestvo Sarti, ki ga Je kupil Petzlol iz Padove, skupaj s propadlo tovarno likerjev »Sarti*. »Kaže*, je pripomnil, »da Je njemu res pomagal oni artičokov izredek »Contro 11 logorio della vita modema*, saj je bil skoro na psu, ko Je «Cynar» vrgel na trg, ese Je nasmehnil. Spomnil sem se nasmehnil. Spomnil sem s* na neštete reklamne filme za «Cynar» in na predavanje dr Cortija: 30 m reklamnega filma stane do poldrug milijon lir; s njim za-
praviš v minuti še poldrugi milijon na televiziji in ravno toliko še vsak večer za kinoraklamo. Dnevno težki milijoni za in še težji in neprijetno grenke pijače, to je čudež reklame, nove velesile.
Toda danes se to ponavlja tudi v Švici. «Cynar» reklama tam preganja ljudi od zore do polnoči, dokler ga ne prlčno kupovati, Petziol pa tovarne in veleposestva. »V Lugu popi Jev a raje kozarec Albane, drugi pa naj pijejo oni grenki izcedek, proti obrabi možganov.* Kmalu sem okusil to izvrstno vino. »Izborno, ali ne?> Ne vem zakaj država ne postreli vseh razpečevalcev ponarejenega vina. »Mislim, da zato, ker ji tozadevne kazni več prinašajo, kot izda podpor za propadle vinogradnike. Za zle posledice pa plačuje znani .Viribus uni-tia'v, sem se pošalil.
Kmalu pa so bili ti problemi pozabljeni, ko sem se v polmraku divne grobnice Oalle Placidle, pogreznil za 1500 let naaaj. Njo, carjevo sestro je zajel 409. leta lepi Got Alarlh na vojnem pohodu proti Rimu, ki ga je 410. leta šest dni temeljito ropal in zažgal. To
leja, sem se vprašal, kdo neki je ustvaril te čudovite umetnine. Gotski barbar Ataulf? Rafinirana Placidia? Umetnik je dobil pogojeno plačilo in zgodovina ga je pozabila, njih pa ne.
»To bi bila snov za film!* sem pomislil, ko me je zmotila pegasta Nemka: »Oh kako grdi sarkofagi v tej lepoti!* Najbrž ni vedela, da so nekdaj bili obiti s težko srebrno oblogo. Pojasnil sem ji to in dodal: »Kaj bi mrličem srebro! Saj smo še živim v Auschwitzu drli zlato zobovje!*
V opečno steno grobnice, je nekdo vzidal košček zrcalca. Pred njim se j* ustavilo dekle in si barvalo ustnice. Večna ženska ničememost; ta vabi z živostjo usten prah Galle Placidie pa s prelest jo mozaikov! Polno prelest mo-
zaičnih slik občutiš šele v svet'1 muzejski dvorani, kjer stoje razobešene v očesni višini kot slike doma. Dejal bi, da so vsi ti stotisoči barvitih drobcev emajla in kamenčkov, ki Jih je obžarjalo silno umetniško občutje ustvarjalne sile, postali izotopi tega občutja. Saj ravno to mora biti ono, kar povzroča, da iz sicer mrtve snovi sestavljene umetnine izžarevajo oni omamni čar, da prevzeti nemo strmino pred njimi.
Nemci prihajajo sem z vodniki, da
je bila ena največjih plenitev zgodovine poleg one Carigrada 1204. leta, kjer so Križarji pod vodstvom Benečanov cel
mesec plenili grške konkurente Benetk, mesto sovražnikove cerkve. Alarlh pa je prav kmalu nato »nenadoma* umrl in pokopali so ga z velikim delom rimskega plena v reki Busento. Ravno letos se je ustanovila družba, ki hoče z modernimi raziskovalnimi napravami najti in dvigniti ta zaklad, katerega zgodovinska vrednost je neprecenljiva. Za-
deva pa ne napreduje, ker bi po zakonu zaklad najbrž zaplenili v muzejske svr-he. Tu v grobnici počiva tudi Got Ataulf, Alarihov svak, ki ga je nasledil in se nato poročil z ujeto carično, da tako zajamči mir z novim svakom, ker se mu je mudilo naprej na rop zlata v Španijo. Tam pa je našel le mrzlo Jeklo morilčevega bodala. Tudi Gallin sin, car Valentinian III., ki počiva poleg nje, je padel pod bodalom, v manj slavnem ropu lepe patricijeve žene. Ko sem vse to premišljeval, strmeč v mavrične odseve mozaičnega svoda mavzo-
Teodora (? — 548. ): je dospela iz cirkusa na prestol in postala Justinia-nova žena. (S. Vitale, detajl mozaika)
vine. Posebnost teh obiskovalcev pa Je. v tem, da so mnogi nosili foto aparate’ že privite na stojala, kot puške čez rame, vedno pripravljeni »ustreliti* kako umetnino, da sl odneso kot plen vsaj njen posnetek. Tudi profesor se v tem ni razlikoval. Toda za vsak »strel* so morali plačati 100 lir. Zato se je profesor pri izhodu glasno hudoval, kar v dobri italijanščini, češ da kaj takega Je mogoče le v Italiji.
»Oprostite gospod,* sem priskočil na pomoč zardevajoči blagajničarki, »že dve tisočletji prihajate sem z orožjem čez ramena po plen, kot zdaj s fotoaparati po posnetke. Razumeti bi morali, da gredo dohodki razstave za ohranitev teh umetnin v originalni stavbi, ki so Jo omajale zavezniške bombe*.
Kot je 410. leta zagnal plavolasi Got Alarih kopje v vrata večnega Rima, tako ml je vrgel hladni odgovor: »Potem pa naj oni plačajo!* »Pravilno*, sem nadaljeval, »toda do poškodb ne bi prišlo brez »gotske linije* nemških čet v Italiji. Sicer pa si vi gospod, niste še slekel uniforme, vsaj moralno ne*. To ga je zmedlo. Opravičeval se je, da je bil tedaj v upravni službi in ni ničesar zagrešil. Celo zardel je. Pa sem raje postavil piko: »Rad verjamem. A zadeva je nekako sorodna ptičjemu strašilu na polju: tudi s kapo in cunjami našemljeni kol ne udarja po gladnih pticah, le njegova »uniforma* Jih straši.*
MILKO BAMBIČ
ni špekulant, ki je tisti hip šel mimo, je spoštljivo snel svoj klobuk pred mogočno kahlo.
Tako zelo — spoštljivo povedano — spoštujejo nekateri ljudje nekatere ljudi. Zapomnil sem si ime tega ponižnega moža in sem prepričan, da bo sčasoma še milijonar.
Ko sem nekoč pripovedoval gospodu N., da sva z gospodom baronom Rotschil-dom skupaj obedovala v njegovem razkošnem stanovanju, je plosknil z rokama in mi rekel, da sem bil deležen časti, kot so je bili doslej samo njim enakega rodu ali vsaj nekateri vla-
dajoči knezi, ki bi jih lahko kupil s polovico svojega nosu. Pripomniti hočem, da bi bila že polovica nosu gospoda N. dovolj dolga.
Preveliko bogastvo je morda težje prenašati kakor
revščino. Vsakemu, ki je v veliki denarni stiski, svetujemo, naj gre h gospodu Rčtschildu; ne zato, da bi si pri njem sposodil (zakaj dvomim, da bi dobil kaj prida), ampak zato, da bi se potolažil ob pogledu na ono denarno revščino. Ubogi zlodej, ki ima premalo in si ne ve pomagati, se bo tu prepričal, da je na svetu člo. vek, ki je v še mnogo večji stiski, ker ima preveč de-
narja, ker se ves ta denar steka v velikanski kozmopolitski žep in ker mora to breme vlačiti s seboj, medtem ko je krog in krog njega velika množica lačnih in tatov, ki iztegujejo roke za njim. Pa kako grozne in nevarne roke!
«Kako vam gre?» je vprašal nekoč nemški pesnik gospoda barona. «prismojen sem,» je ta odgovoril. ((Dokler ne mečete denarja skozi okno,* je rekel pesnik, «tega ne verjamem.* Baron je vzdihnil in mu vpadel v besedo: »Saj ravno zato sem prismojen, ker ne. zmečem včasih denarja skozi okno.*
•iiiiiiiitniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiitiiiiiiiittMiiiiiiiiiiiitiiiiiifMntiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiintiiiiiniiiiiNiiiiiMiiiiimMM«
Kalin je Ceferin Kobilica snubil
  (J-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
To mi je pravil Ceferin Kobilica sam, ko sva sedela ob kislem cvičku pod Trško goro v lepem jesenskem popoldnevu. Bil je dokaj zgovoren človek, cvetočega zdravja in nosu, kar je pričalo, da je bil vnet obiskovalec priljubljene Trške gore. Pravil mi je tole:
Mladi ste še, mladi. Le nikar prehitro ne silite v sladki zakonski jarem. Posebno pa se čuvajte cvička, kadar mislite zasnubiti izvoljenko svojega srca. Rečem vam, da jaz to vem. Imam žalostno izkušnjo. Kar poslušajte.
Krepko dekle je bila moja izvoljenka in všeč mi je bila. Res je imela krepko ozadje in oprsje, ampak kljub njeni bujnosti je bila zelo plašna, če bi bila malo manj obilna, bi jo lahko primerjal s krotko golobico ali z vitko srnico. Ampak to ni mogoče, ker še nisem videl srnic na klavirskih nogah. Torej plašna je bila ona, plašen sem bil jaz. A ljubezen je gorela, hej, pa še kako.
Petnadstropno palačo bi lahko grel s tem ljubezenskim ognjem. Ponoči in podnevi sem razmišljal, kako bi svoji izvoljenki priznal svoja goreča čustva. Na vse mogoče načine sem ji z dvoumnimi besedami in dejanji namigoval na dejansko stanje mojega srca, ampak moja deva je bila sicer čistega in krepostnega srca, pač pa tudi kratke pameti, zato ni ničesar opazila. Bil sem obupan.
Kar mi priskoči slučaj na pomoč. Bilo je okoli Martinovega. Mošt je potuhnjeno vrel v zajetnih sodih in se spreminjal v žlahtno in dobro kapljico. Posestnik in dober vinogradnik Petrač me je povabil v zidanico na vinski krst. Pa tudi mojo dul-činejo. Srce ml je zavriskalo. Zdaj te imam. V glavi se mi je zavrtel cel ka-
lejdoskop prešernih misli. Ona, jaz, tiha, samotna pot do zidanice, dobra jedača in izvrstna kapljica, noč, dobra volja, luna in zvezdice, no, idila je tukaj.
Vse je bilo tako, kot sem si zamislil, šla sva skupaj. Ker sem, kot sem že rekel, plašen in ker mi žlahtna kapljica še ni dala potrebnega poguma in inspiracije, sem molčal. Zato je pa ona temveč govorila. Samo tega ne, kar bi jaz rad slišal. Tudi v zidanici je bilo vse, kot je moralo biti, vsega dovolj. Le meni še ni prišla rešilna misel v glavo in prava beseda na jezik. Zato sem kar pridno trkal s kozarcem in čakal.
Tudi pot nazaj je bila, kot je morala biti, vsaj, kar se dekoracije tiče, čisto v stilu. Z luno sem bil dobro postrežen, pa tudi zvezdic ni manjkalo. Sedaj ali nikoli, sem si mislil in začel.
«Pre..„ hup, predraga, hup... tovarišica, hup..., že, dolgo, hup... dolgo časa nosim, hup... v sebi sladko, hup... skrivnost, hup.... Saj veste, hup, da moji občut-fcj..„ hup...».
Ona se je naslonila name in zažvrgolela z naj-nežnejšim glasom:	*Oh,
dragi Ceferinček...*.
Tedaj se je zgodila tista strašna zadeva. Kaj bi tajil in se delal lepega. Saj razumete. Majhna plača, draginja itd.
Tu pa sem imel priliko, da se najem in napijem do mile volje zastonj. Moje ubogo, stradanja vajeno telesce, ni moglo prenesti tega obilja brez katastrofalnih posledic. Ni še dobro izrekla mojega imena, sem kot zajec skočil za grm in nato v gozd. Deklica jo je smrtno užaljena odkurila sama domov. Da bi se ji opravičil? Neumnost! Deklicam se mora govoriti o rožicah, na-geljčkih, o luninem svitu in slavčku v grmovju, a ne o metuljih in čvrviče-nju v trebuhu. No dekletce je seveda vzelo drugega. Moj tekmec je imel pač večjo srečo, ali pa boljše črevesje. In tako begam še vedno po suhem kot večni mornar in iščem svojo Sento. Kadarkoli se pripravim, da bi kaki deklici izrazil svoja čustva, me prime isti občutek, kot takrat in tako ostane vse pri neizgovorjeni besedi. Smola, kajne? Kaj hočem? Ni pomoči/ Zato vam svetujem: čuvajte se cvička.
MIRKO LJUBIČ
GRAFOLOG ODGOVARJA
PRIMORSKI DNEVNIK: Zadajate si sami veliko več nemira in skrbi kot kdo drug na Vašem mestu. Podobni pa ste človeku, ki sicer koraka naprej, vendar se vedno ozira r.azaj po nepomembnih stvareh. Ce se že morate posvetovati, potem storite to s človekom, ki ne bo pri tem imel svojih osebnih koristi. Vedno kritično presojajte.
BISTRA SOCA: Nad varnj Je v preveliki meri gospodari razdvojenost zaradi česar ne morete izkoristiti vseh sposobnosti. Podlegate trenutnemu navdušenju, kar pa je še daleč od vztrajnosti. Bodite v dajanju izjav o svoji osebi previdnejši. Ojačajte si koncentracijo: omejite radovednost, katera vam često jemlje precej časa. Dovzetni za \ vse novo. Čuvajte se pretiravanja.
OP
VELJAVEN OD 5. DO 11. JANUARJA
Oven (od 21. 3.
do 20 5.) Teden poln presenečenj v družinskem o-kviru ip zunaj: ne bodo vsa najbolj vesela, vendar nič na bo motilo vaše sreče. Trdo, toda uspešno delo.
Bik (od 21 4 do
20. &,) Teden preizkušenj, ki jih boste odlično prestali, če boste zaupali sami vase. Po vsej verjetnosti boste slučajno spoznali neko zanimivo osebo.
Dvojčka (od 21. S. do 20. 6.) Ne razburjajte se za stvari, ki niso tako pomembne. Mirno kri in vse se ho uredilo. Nevarnost prehlada, zlasti ker se predvideva potovanje.
Rak (od 21 « do
22. 7.) Pomemben teden poln novosti in prijetnih izprememb. Rahla slaba volja bo kmalu izginila. Na delovnem področju zavist prijateljev in tekme-cev.
©Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Vaša dobra zvezda vam pripravlja presenečenje. Delo zelo uspešno. V soboto odločilni dan za rešitev nekega vprašanja. Pismo.
Devica (od 23 *.
do 22. 9.) V neki osebi boste vzbudili veliko zanimanje. Ugoden začetek tedna na vseh področjih. Od vas je odvisno, da bo konec se boljši.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Napravili boste zelo ugoden vtis in sklenili nova pri-jateljstva. Uspeh na koncu tedna. Neka težava gospodarskega značaja.
Škorpijon (od 23.
9. do 21. U.) Teden je ugoden za , potovanja in zabavo. Vzbudili boste ljubezenska čustva. Ne bodite trmasti brez potrebe. Telefonski razgovor
Strelec (od 22 11.
do 21. 12.) Obstaja nevarnost, da boste neprevidni in da se spustite v dokaj resne zapletljaj«. Boriti se morate, da si izboljšate svoj položaj.
0 Kozorog (od 22 12. do 20. 1.) V teh dneh lahko mnogo dosežete od usode, če boste odločni in u-porni. Neko spon no vprašanje bo rešeno v vaso veliko korist. Pazite na zdravje.
Vodnar (od 21. 1 Uspeli svojih na-Ce hoče-bo zaslu-mora-
te vztrajno delati brez prekinitve. Ob koncu tedna družinski obisk.
Vodnar (od
®do 19 2.)
boste v svo merah. Ce te, da bo žek trajen,
Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Vaše u-
panje v zvezi z neko osebo ni brez osnov. Mirno in z zaupanjem lahko obvladate napore, ki vas čakajo. Vesel večer.
/
VAŽNA ZAKONA, KI JU NAŠI KMETJE SPLOH NE POZNAJO
Občutno znižanje taks in pristojbin ob nakupih in zamenjavah zemljišč
Doslej sta se le dva kmeta poslužila ugodnosti omenjenih zakonov - Tudi kmetje, ki so v zadnjih treh letih kupili zemljo za povečanje kmečke posesti, lahko dobijo povrnjene stroške - Vse ustrezne informacije dobite na Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov
KRIŽANKA
Na žalost je pri nas še mnogo kmetov — neposrednih oodelovalcev, ki ne poznajo in se zato ne poslužujejo pri nakupu zemljišč ugodnosti dveh važnih zakonov, ki sta Mia raztegnjena tudi na naše področje. To sta državni zakon štev. 114 z dne 24. februarja 1948 in zakon štev. 604 z dne 6. avgusta 1954.
Ta dva zakona sta bila sprejeta v duhu republiške ustave, ki v členu 47 določa: «Republika podpira pristop ljudskega prihranka za ustanovitev posesti nepo srednim obdelovalcem.* V ta namen določata zakona razne davčne olajšave na davčnem, kreditnem in finančnem sektorju.
Danes poglejmo prvi sektor, ki določa razne zelo visoke davčne olajšave vsem tistim kmetom neposrednim obdelovalcem, ki hočejo postaviti ali povečati svojo posest.
Mala kmečka posest je tista posest, ki jo kmet in njegova družinska enota obdelujeta neposredno in ne sme prekašati delovne zmožnosti družine.
KORISTI DAVČNIH OLAJŠAV
Vsi uradni Spisi za prenos ali prepis kmečke posesti kakor tudi pristojbine v tej zvezi imajo pravico do sledečih davčnih olajšav:
a) Taksa za vpis je znižana na desetino normalne takse, torej od 2 odst. na 0,20 odst. do vrednosti enega milijona in od 5 odst. na 0,50 odst. na vrednost, ki prekaša en milijon.
b) Taksama prepis je znižana in določena na 500 lir.
c) Uradni spisi za prenos in vsa potrebna overovlje-nja so prosti koleka in se pišejo na navadni papir.
Sedaj i>a poglejmo praktično razliko v plačilu taks, ki bi jih bdi dolžan plačati kupec za vrednost 2 milijona lir:
NORMALNE TAKSE
400 lir
70.000 lir
Kolek
Taksa za vpis Dodatna taksa za vpis Hipotekarne takse
3.500 lir 20.000 lir
Skupno
93.900 lir
ZNIŽANE TAKSE ZA	MALE	POSESTI
Kolek	—	lir
Taksa	za	vpis	7.000	lir
Dodatna taksa za vpis	350	lir
Hipotekarne
takse	500	lir
Skupno
7.850 lir
Te davčne olajšave veljajo tudi za pogodbe med sorodniki do tretjega kolena, kateri bi morali drugače plačati še večje pristojbine.
Da se ne izgubi pravica do teh koristnih olajšav je potrebno predstaviti finančnemu uradu (Ufficio del Re-gistro) v 20 dneh po sklenjeni pogodbi pristojno potrdilo, ki ga izda tukajšnje kmetijsko nadzomištvo, ali
pa začasno izjavo omenjenega nadzorništva, toda v terti primeru Je potrebno,
nega nadzorni
toda v
da v enem letu dostavi dokončno potrdilo.
Razumljivo je, da je treba pred sklenitvijo pogodbe obvestiti notarja, da se kupec namerava poslužiti o-menjenih olajšav. Notar nato uredi vse potrebno za ko-leke in njegov honorar ki se tudi zniža na polovico
MunmiiimiimmiiiiiiimimitiiiiimiiiiiiiiiiMimHtitiitimiiittiimiuiiiiiniiiimniiiinnmtunuiii  ..
/Z	BENEŠKE
Zakaj ne skrbijo tudi za nas tako kot za skupino veronskih Nemcev
Pretekli teden so objavili ca. topiti vest, da so zbrali otroci ■ področja Binghen ob Renu, v Nemčiji, veliko igrač, ki jih bodo izročili svojim tovarišem iz Giazze pri Vdroni, kjer govori 700 prebivalcev še danes nemško narečje, narečje, ki so ga prinesli sem iz Bavarske Mihovi predniki — pastirji in °glarji ob koncu trinajstega
ttoletja.
. ^sti nadalje poročajo, da ,	0 izročili darove za sv. tri
Ia'je 0b navzočnogti uradnih Tk avn'k°v bt Verone,- prefekta iz Binghena in generalnega konzula Zahodne Nemčije v Milanu. Ob tej priložno-*h bo izročil prefekt iz Bin-Shena 100.000 lir kot svoj de-** za ureditev muzeja, v ka-Pre!'1 flai bi zbrali vse nnj-fazličncjše predmete, ki govo-** ° zgodovini teh krajev. V ^'iazzi Je prirejajo tečaj«, na '■ eUh se bodo učili otroai j ar*8® nemškega naročja. To hm bo pripomoglo, da se bo-0 Pozneje naučili sodobne V ta npmert je že ?. 'JUbila bonnska vlada tem Judem več knjig, nemških
* ovnic in slovarjev. To no-JC° so slišali beneški Sloven-
'rJ1?' -P0 'tl*bjenskem radiu. ^ * Mieiativa je zares hvale , na' Nihče je ne zna bolj ci v 1501 mi’ beneški Slovgn-' smo zatirana manjšina.
, am nekje, visoko v vcron->h gorah, živi majhna skupi. ^a ‘Judi, ki govori še- staro nemško narečje. Po približno f em sto letih bivanja v tem *ralu, jo nekdo odkrije in •"•Ti zdaj se ti zanima za to ejhno skupino ljudi, za nji* ovo narečje zahodnonqmška
* ada, njen prefekt v pin-E ,f!u *n, g'avni predstavniki U janskih oblasti iz Verone. Prvi in drugi želijo, da bi se seznanili otroci iz Giazze na točajih a svojim starim nemškim narečjem, da bi se po-
em laže naučili prave, sodobne nemščine, To je res lepo, S ene in druge strani, a ko pi. emo te vrstice, ne moremo »»molčati dejstva, da živimo •udi mi, beneški Slovenci, ž.e "•d tisoč let v naših hribih, da nas je skoraj stokrat več prebivalcev v Giazzi, da smo strjena etična skupina in a. na* l°či od naših slovenskih bratov samo meja. Kljub
temu pa nismo deležni od videmskih oblasti niti toliko pozornosti, kot jo je deležna od veronskih oblasti majhna skupina «starih Nemcev« v Giazzi. Govorica »veronskih Nemcev« se prav gotovo bolj razlikuje od sodobne nemščine kot naše narečje od sodobne slovenščine. Vendar nam videmske oblasti niso priredile takšnih tečajev, da bi se naučili naši otroci pisati svoje narečje in bi prav gotovo ne dovolili, da bi ustanovili tečaje v Beneški Sloveniji neki predstavnik jugoslovanske vlade.
Po feni strani se hoče oživiti in se pomaga otrokom poglobiti njihovo staro narečje, ki ga govori skupina samo 700 ljudi, po drugi strani pa se dela z vsemi mogočimi sredstvi, da bi uničili jezik velike etične skupine, kot- je naša. Ali je to pravilijo? Nel To bi prorali Vedeti v fyitlrott in v Tu! Kako
Rlhtu! Kako bi ^ilo lepo, če, bi postopale italijanske obla-' ,kt' z nami vsaj tako, kot po-SJopajo s prebivalci, ki gcivo-
rijo nemško narečje v Giazzi!;
Kako bi bilo lepo, če bii ustanovili pri nas takšne tečaje,. na katarih bi se naši; otrbm Ikhko natrcill sodobne; slovenščin*. Prl-ngs «i treba ustanavljati muzejev^ ki naj bi pričali, o naši zgodovini, o 'našem jeziku. Beneška Slov^ nija je sama po sebi muzej, sloven^tv.a! Kljub temu se. vprašamo, kdaj bo lahko pri-'
scstvoval jugoslovanski kon. zul iz Trsta ali iz Milana takšni svečanosti v Beneški Slove, ni ji, kot bo za sv. tri kralje v Giazzi in kateri bo prisostvo. val nemški konzul iz Milana.
IZIDOR PREDAN
Obvestilo kokošcrejccm
NAROČILO
EN DAN STARIH PtSCET IN VAULNIH JAJC
V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gpzdar-stvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje bo tukajšnje kmetijsko nadzomištvo nudilo tudi letos prispevek za nakup en dan starih piščet in valilnih Jajc sledečih odbranih pasem:	Plymouth	bela.	New
Hampshire in Rodhe Island Parmente.
Kokošerejci. ki se želijo poslužiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nadzornistvu — Ulica Ghega 6 —■ najmanj 10 piščet ali valilnih jajc iste pasme. Naročila se sprejemajo do vključno 24. januarja.
Ob naročilu mora interesira-ni kokošerejec plačati 120 lir za vsako pišče in 60 lir za vsako valilno jajce.
Razdeljevanje piščancev in valilnih Jajc bo v mesecu marcu in aprilu po vrstnem redu naročil.
Motiv iz Benčškt Jjlovcniju
tn pri sestavljanju kupne pogodbe izjavi, da ima kupec vse tiste pogoje, ki jih zakon zahteva.
Lahko se tuai zgodi, da si kupec v roku enega leta ne more preskrbeti potrebnega potrdila kmetijskega nndzorništva. V tem primeru bo moral plačati celotno takso, ima pa čas tri leta, da zahteva povračilo presežene vsote, če v tem casu predloži dokončno potrdilo, ki si ga je medtem preskrbel.
POTREBNI DOKUMENTI
ZA PRAVICO DAVČNIH OLAJŠAV
Potrebne dokumente (at-ti) za priznanje omenjenih olajšav predvideva prvi člen zakona štev. 604, in sicer:
1. kupno-prodajna pogodba;
2. dokument izmenjave, ki potrjuje, da gre izključno za povečanje male posesti.
3. najemniška pogodba ali izboljševalna soudeležba, z delno soudeležbo pri izboljšanju zemljišča najemniku ali pa soudeležencu.
4. dokumenti, s katerimi zakonci ali starši ali otroci kupijo ločeno, toda nesporno užitek in golo posestvo.
Davčne olajšave zadevajo tudi nakup obremenjenih kmečkih hiš.
Možno je tudi, da je stavba, ki se namerava kupiti, vpisana na katastru kot stanovanjska hiša, četudi ima vse pogoje za pripozna-nje kmečke stavbe. V tem primeru kmetijsko nadzor-ništvo izda posebno potrdilo, iz katerega je razvidno, da četudi je hiša vpisana kot stanovanjsko poslopje «se upošteva kot kmečka, ker služi za upravljanje posestva in za stanovanje neposrednega obdelovalca in njegove družine*.
1. Prvi temeljni pogoj je, da je kupec (permutante) ali zakupnik oseba, ki se v glavnem ukvarja z obdelovanjem zemlje. To mora izrecno slediti iz potrdila, ki ga izda kmetijsko nadzor-mštvo in ki lahko vpraSa m pojasnila pri županu ali pa pri orožnikih. Pripomniti moramo, da na podlagi obstoječe zakonodaje ne-more imeti ustaljenega poklica tisti, ki še ni dovršil 14 leto starosti in torej ta ne more kupiti posestva z omenjenimi olajšavami. Lahko se tudi zgodi, da Je kupec žena kmeta, ki je vpisana kot hišna gospodinja; v tem primeru je mnenje pristojnih oblasti, da se žena upošteva kot »navadna in ročna obdelovalka.*
2. Drugi pogoj je, da je prodano, zamenjano ali zar kupno zemljišče pripravno za formacijo ali povečanje male kmečke posesti in v vsakem primeru v dodatek drugim močnim zemljiščem, ki jih kmet ali člani, ki spadajo njegovi družini, že posedujejo in ne presegajo čez 1 desetino delovne zmožnosti njegove družine.
3. Tretji pogoj je, da kupec v zadnjih 2 letih ni prodal zemljišča, ki presega 1 hektar. Tudi v tem primeru državni ukrepi določajo gotovo strpnost, tako da lahko kmetijsko nadzomištvo efektivno olajša in pospeši nakup in razširitev male posesti. Tak je tudi primer, da se prodajo oddaljena zemljišča in kupijo druga, ki so bližja njegovi posesti.
Ta tako važen in koristen zakon, ki nudi kmetom tako velike olajšave, da lahko prihranijo visoke stroške, ki jih določa finančna intendanca ob kup* no-prodajnih pogodbah, je kmetom skoraj nepoznan.
Minila so že skoraj 4 leta, odkar je ta zakon stopil v veljavo in bil raztegnjen tudi na tržaško področje. Stotine naših kme* tov je v tem času kupilo’ zemljišča, posebno pa je bilo mnogo tistih kmetov, ki so bili razlaščeni s strani
industrijske cone v žav-ljah in ki so morali kupiti zemljišča ali cela posestva drugje, če so hoteli nadalje obdelovati zemljo. Ti kmetje so morali plačati mnogo draže nova zemljišča, poleg tega pa šo morali plačati vse fina._čne takse in pristojbine v celoti. Koiiko milijonov so naši kmetje plačali finančni upravi,, ker jim je bil ta zakon nepoznan in ker niso notarja katerih dolžnost bi bila, da bi kmete o tem obvestili, tega storili. Mislim, da bi ti kmetje še lahko napravili priziv ker zakon predvideva za to tri leta časa.
Celo tržaška finančna intendanca ni ta zakon poznala in je pisec tega članka osebno interveniral pri finančnem ravnatelju, da je kmet, ki je pred nekaj meseci kupil zemljišče, plačal namesto 180.000 lir samo 38.000 lir taks.
V 4 letih so imeli samo dva taka primera, in sicer gori omenjeni, ter primer kmeta, ki je tudi član naše zveze.
Notarji se tega zakona ne poslužujejo, ker ga nepqzna-jo ali ker se Jim' gk ne iz-
plača uveljaviti, kajti zakon določa, da se tudi njihovi honorarji znižajo na polovico.
jemo vsem tistim
S vetu jenu
<metom, ki
nameravajo kupiti, zamenjati ali razširiti svojo posest, da se obrnejo nrf Kmečko zvezo ali na Zvezo malih posestnikov v Ulici Geppa 9-pt., kjer bodo dobili vse potrebne nasvete in posredovanja za dosego vseh tistih ugodnosti, ki jih omenjeni zakon predvideva.
Ker zakon tudi predvideva čas 3 leta do povračila stroškov tistim, ki so že plačali celotno vsoto in lahko zahtevajo povračilo presežene vsote, če si v tem času preskrbijo potrdilo kmetijskega nadzorništva, priporočamo, da se ti obrnejo na naš urad za predložitev priziva.
V prihodnjem članku bomo razložili ugodnosti, ki jih predvideva zakon za posojila in druge ugodnosti, do katerih imajo pravico kmetje-neposredni obdelovalci, ki si hočejo ustanoviti novo posest ali pa jo razkriti*. % |	g-*
|	MARII	GRBEC
uiiiimiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiminiiiiiiiiMmiiiiftniiiiiiMiiiNimiiiHMiiifi
Smrtna kosa v Nabrežini
Pok. Anton Pertot
Naš starejši rod se je pred-prejšnji teden zredčil kar za dva svoja člana, za dva Per-tota, ki smo ju v petek položili v domačo gomilo, Anton Pertot je pred dvema letoma slavil svoj sedmi križ in smo bili mnenja, da se njegova življenjska pot ne bo tako kmalu skrajšala, saj je bil takrat ves čil in prožen. Pogrešali ga bomo, ker je kot red-kok do razumel svojo življenjsko nalogo. Zgleden d mlinski poglavar, a hkrati tudi odličen rodoljub, ki mu ni bilo vseeno, kako si nai narod kuje svojo usodo. Zaradi tega je po svojih močeh rad pomagal in prispeval k vsaki dejavnosti, ki je pomenila napredek. Kar ■ ni mogel izraziti z besedo, to je tlelo v srcu in v njegovi napredni miselnosti. Razumel je, kako veliko vlogo igra prosveta v borbi za življenjski in narodni obstoj, posebno še v naših prilikah. Rad je obujal spomine na naše nekdanje zelo razgibano kulturno-prosvetno življenje. V nekdanji knjižnici in pevskem društuu — ki sta bila
ponos naše vasi — je videl tudi svoj prispevek. Veselila ga je dramska dejavnost in rad se je spomnil na igralsko skupino v Mariboru, pri kateri je sodeloval po prvi svetovni vojni, ko je bil tamkaj zaposlen kot električar Rad bi bil vnesel med mladino zanimanje za kulturnoprosvetno delo in se je veselil vsakega uspeha na tem področju. Naša podružnica Glasbene šole je imel« v njem zvestega po-bomika. Zanimal pa se je tudi za gospodarsko plat naše prosvete, čeprav ni aktivno posegel v to vprašanje. Zelo je ljubil naravo in se je zaradi tega dolgo let posvečal lovu in čebelarstvu. Čebelje življenje je temeljito poznal.
Mnogoštevilno je bilo spremstvo na njegovi zadnji poti na dan sv. Stefana. Domača godba in pevski zbor sta mu izkazala zadnjo čast. Slava blagega spomina vrednemu možul Potrti družini naše i-skreno sožalje!
m * *
Domača gruda je istega dne sprejela v svoje večno okrilje 83-letnega Franca Pertot«, po domače Skrmačevega, predstavnika skoraj že izumrlih korenin, ki se po svojem načinu življenja, oo duševnem kovu in moralni cvrstini temeljito razlikujejo od današnjega pokolenja. Znal je govoriti, a tudi molčati, da ni nikomur škodoval, in nikogar žalil. Redkost je bil njegov izrecni spomin do zadnjih dni. Mnogo je odnesel s seboj v grob, mnogo tudi takega, kar bi moglo naši stvari koristno služiti. Skoda, da je bila ta spoštovana grča preveč tiha Tudi njega bomo ohranili v lepem spominu!
ČITATELJE,
ki se želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK, prosimo, da kličejo telefonsko številko . 37-338, t. J. upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/111. — Lahko pa *e obrnejo naravnost ha vaškega razna-šalca.
Opozarjamo, da prejemajo naročniki list ceneje in poleg tega prejemajo novi naročniki kot nagrado še lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 28/111, tel. 37-338
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	1. spletkar,
9. menjalno, vrstilen, 18. začrtati. 20. preganjane, 21. nedotakljiva, nedvomna, čaščena. 22. velika riba, 24. zanemarjenje. 25. glasbena kratica, 27. enote ploskovne mere, 28. skregam (se), 30. pregovor. 31. osebni zaimek, 32. domača žival. 34.' ubožček revček, 36. vrsta konjskega teka, 37. očrt, 39. pooblaščen, poslan kot zastopnik, 41. moško ime. 42. razširim, izpredem, 44. drugo ime za staro grško Sparto, 46. z ledom obdan, 48. neurejen, vržen brez reda 50. urim, 51. velik ptič, 53. trsna bolezen. 55., glej 25. vod., 57. prislov količine, 58, majhen sik, 60. pritrdilnica, 61. oblika pomožnega glagola, 62. severni jelen. 64. težen, ki sili v neko smer, 66. vprašalnica, 67. srednjeveška utrdba, 69. zatajim, vzamem zaupano stvar, 71. pritok Rena v Švici, 72. znamenit ruski učenjak, 74. ki ga ni mogoče prebrati, 76. tožilnik, 78. postaviti, zgraditi, 79. neporočen moški. 80. mesto v Istri, 81. manšeta.
NAVPIČNO: 1. jalovo, piškavo opravičilo, 2. predlog, 3. kulturna rastlina, 4. obala (v primorskem narečju), 5. pritok reke Rihone v Franciji, 6. gorovje v Indiji, 7. oče po
otroško. 8. stavčna nikalnica, 10. enaka predloga. 11. otok med Anglijo in Irsko. 12. hlapljiva brezbarvna tekočina, 13. mesto v južni Franciji, 14. država na Bližnjem vzhodu, 15. mik, vabljivost, 16. štev-nik, 17. ki ga ni moč upoštevati, šaljiv, 19. zasmehovanje, norčevanje, zasmeh, 22. pre-ODrazba, preoblikovanje, 23. vrsta alkohola, 26. nasprotje zmage, 28. močan, orjaški, 29. mesto na Tirolskem. 31 Mas-senetova opera. 33. kdor rad lize, 34. število, 35. čokoladi podobna masa, 36. brž ko, ravno, skoraj da, 38. primitivno vodno prevozno sredstvo, 39. prevzemnik zapustnikovega premoženju. 40. nepokoj, hrup, 41. grška boginja, 43. ne pogost, 45. ljubkovalni naziv za sorodnika, 47. prevejan, zvit, 49. nepopoln ton, zvok, glas, 52 gozdna žival. 54. razpoložen za boj, 56. sklenitev zakonske zveze, 58. industrijski kraj pod Bohorjem, 59. rimska boginja, 61. barijeva spojina, 63. vroč veter v Arabiji, 64. sredstvo za potrošenje, 65. neveljaven. kakor da ni bil sklenjen, 66. vrsta tekmovalnega čolna, 68. mere v zdravilstvu, 69. steza cesta, 70. del pohištva, 71. italijansko moško ime, 73. znaka za natrij in ki-
sik, 75. del proge, 77. nikalnica.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. ost, 4. To. mos. 8. gabez, 12. čep, 14. s' o. puh, 16. tekoč, 18. Marino, 20. lopar, 21. lotos 22. .žalen, 23. lo.ar. 24. samec, 25. senik, 26. so, 27 čez, 28. stvar, 29. splav, 30 iki. 31. ec, 32. stran. 33. Split, 34. Opri, 35. strel, 36. sploh, 37. skrit, 38. muren, 39. surov, 40. vrtav, 42. komik 44. mešii, 46. delim, 48. ko, 50. puran. 52. detel, 54. teta, 55. vrč, 57. harem, 59. Nemec. 61. cer 62. Igor, 64. nared, 66. veper, 68. vi, 69. rakec, 71. totem, 73. rinem, 75. enačaj, 77 Devin, 79. ledeno, 81. nit, 82. Tomaž, 83. kanon, 84. dar.
NAVPIČNO:	1. osliček, 2.
skobec, 3. topaz, 4. tur. 5. oh, 6. Otoman, 7. seter, 8. gos. 9. ač, 10. emanat, 11. zaliv, 12. čin, 13. ponosit, 15. par. 16. koc, 19. rek, 21. Laval, 22. kelih, 24. slreniran, 25. splovitev, 26. skrivitev, 28. stremuh, 29. splošen 30. igruiec, 32. st-rop, 33. spred. 34. oktet, 35. Suk, 36. sum, 37. srd, 41. okviren, 43. karat, 45. čemer, 47. Maribor, 49. organi, 51. neroda 53. lepilo, 56. čokat, 58. mete I, 60. cenen, 63. reč, 65. Dev, 67. red, 70. vat, 72. mik. 74. red, 76. jo, 78. na, 80. Na.
SRECno pot , PR /JR.
TELJ/ fr—  y'
IN DVA '
V->
(stojte ! S^srojrf^ V
AAAMHH
j7n( oOtncTne ) h} UGAJA >--'y—^
oh , moja Sala
streljajte,
OGENJ
.SEDAJ SE PA Ptf/T] I UT ' BLEDOLIČNI K BO ^ MO TIS PR A Ul NA GALOP, I OBVESTIL Sl/O J E ih/	aan
"	ZASEDA SE >
\ «0 R4ZBL/NH.AU
Cim PREJ
\Morava dohiteti
Mk.  ---   v	/
S
{Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,5, najnižja 5,3, zračni tlak 1000,2 raste, veter 36 km, burja, vlaga 61 Odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,1, 3,2 mm dežja.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 4. jantarja
Angela
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16 33. Dolžina dneva 8.47. Luna vzide ob 2.10 in zatone ob 12.49. Jutri, PONEDELJEK, 5. januarja
Simeon
Prihod indijskega veleposlanika
Uradna otvoritev nove proge z indijsko ladjo «Jalavihar»
Veleposlanika so sprejeli predstavniki državnih in krajevnih oblasti - Svečan sprejem na ladji
Ob priliki vzpostavitve redne ■ pomorske proge med Tr-stotn in Indijo je včeraj prišel iz Rima indijski veleposlanik Chand Khub, Jri je uradno otvoiil novo progo indijske ladje »Jalavihar«. ki bo vozila na progi Bombaj-Trst. Indijski. veleposlanik je v spremstvu trgovinskega atašeja dopoldne obiskal vladnega generalnega komisarja, nato župana, predsednika pokrajinske uprave, predstavnike trgovinske zbornice ter pristaniške naprave. Zvečer pa se je udeležil skupno z najvišjimi predstavniki oblasti ter trgovskih in gospodarskih ustanov svečanega sprejema, ki ga je poveljnik priredil na ladji »Jalavihar«.
Veleposlanika je ob prihodu na glavni postaji sprejel dr. Capon; ob pol enajstih je bil sprejem pri dr. Palamari, s katerim se je veleposlanik dobre pol ure razgovarjal o možnostih razvoja prometa med Trstom in Indijo. Med sprejemom na županstvu je župan izrekel veleposlaniku dobrodošlico in mu izročil za spomin mestni pečat iz 14. sto-letj a.
Ob pol dvanajstih je veleposlanik odšel na sedež pokrajinske uprave, kjer ga je sprejel prof. Gregoretti skupno s pokrajinskimi odborniki. V pozdravnem nagovoru je prof. Gregoretti poudaril da sta prihod veleposlanika in o-tvoritev nove proge razveseljivo dejstvo za naše mesto, ker to pomeni začetek novih odnosov s prijateljsko Indijo, ki naj bi se razvijali v skupno korist na podlagi solidarnosti med obema narodoma in gospodarskega sodelovanja. Tržaško pristanišče z veseljem pozdravlja ustanovitev nove proge z Indijo, ker se s tem krepijo in poživijo tradicionalne prometne vezi z Vzhodom.
Prof. Gregoretti je svoj pozdrav zaključil z žeijo, da bi trgovinske izmenjave in odnosi z Indijo prispevali k poglobitvi medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. V spomin na ta obisk pa je predsednik pokrajinske uprave izročil veleposlaniku kot darilo grb tržaški pokrajine.
Veleposlanik se je zahvalil za prijateljske izraze in pripomnil, da dobro pozna Trst in H Je go v a vprašanja, ker se je že kot študent zanimal za naše mesto in je bilo vprašanje tržaškega pristanišča tudi predmet nekega njegovega izpita na univerzi.
— -«»----
Bančni uslužbenci zahtevajo boljše plače
Sindikati bančnih uslužbencev so te dni predložili zahtevo te stroke po izboljšanju delovnih razmer, normativnih predpisov in povišanju prejemkov. Sindikati zahtevajo znižanje tedenskega delovnega urnika na pet delovnih dni, zvišanje plače in pokojnin. Poleg tega pa zahtevajo tudi izpopolnitev normativne pogodbe, ki je zapadla 31. decembra, zlasti glede stalnosti službe.
Delodajalci pa odbijajo te zahteve, češ da bančni uslužbenci že dobivajo dobre plače in imajo ugodne delovne
P*01^-_________„____
Dan matere in otroka
Na pobudo ustanove »Opera Nazionale Maternita e In-fanzia« bo tudi v Trstu 6. t.m. »Dan matere in otroka#. Ob tej pri'iki bo ob 10. v glavni dvorani »Umetniškega in kul turnega krožka« svečana proslava, ki se jp bodo udeležili predstavniki oblasti in na kateri bodo nagradili 230 za-slažnih mater in vzgojiteljic ter 115 otrok, ki so v raznih zavodih in so se odlikovali pri učenju in disciplini. Po-
g tega bodo razdelili tudi nekaj .darilnih paketov otrokom, za katere skrbi ustanova za podporo sirotam delavcem.
Ustanova ONMI pa bo podarila vsem porodnicam v glavni bolnišnici oblekce za novorojenčke.
 «»-----
Izplačilo IB. plače uslužbencem v gospodinjstvu
Vladni generalni komisariat poudarja, da pritiče po veljavnih zakonskih predpisih vsem gospodinjskim uslužbencem trinajsta plača v višini samih mesečnih denarnih prejemkov.
Tistim, ki niso bili v službi vse leto, pa pritiče toliko dva-
    ...............................
Statistični podatki tržaške trgovinske zbornice
Gospodarski položaj v novembru je bil na splošno nepovoljen
Povečal se je promet z domačimi in tujimi turisti, drugače pa so skoraj povsod zabeležili padec prometa - Znižanje števila brezposelnih oseb
najstink mesečne plače, kolikor mesecev so bili v službi.
 <0>——-
Sezname meničnih protestov bodo hranili 10 let
Ministrstvo za industrijo .je sporazumno s pravosodnim ministrstvom odredilo, da morajo trgovske zbornice hraniti originalne sezname meničnih protestov za dobo 10 let.
Sicer je zakon Ji. 31 iz 1933. leta predvideval začetek ukrepov za uničenje seznamov po petih letih, a ker čestokrat nastajajo spori po tem razdobju, je ministrstvo za industrijo predlagalo pravosodnemu ministrstvu, da bi rok shranjevanja seznamov podaljšali na 10 let.
Kako je z moko ustanove POA?
Poslanec KFI Vidali je vpra-šal ministra za trgovino in inči ustrijo, ali ve, da prihaja tudi v Trst večja količina moke papeške podporne ustanove (POA) ter da jo od tu prodajajo namesto do bi jo delili potrebnim. Stvar je posebno važna za Trst, kjer velja za moko politična cena in je z odlokom vladnega komisariata prepovedali izvoz moke v druge kraje. Dogaja pa se, da v Trstu vskladiščijo velike količine moke POA v posebna skladišča od koder jo prevažajo v druge pokrajine, kjer jo prodajmo. Vidali*vprašuje, ali namerava pristojni minister kaj ukreniti, da se preprečijo špekulacije.
Odobreni sklepi občine in pokrajine
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji pregledal in odobril vrsto sklepov, ki jih je sprejela tržaška občina oziroma pokrajinska u-prava. Na seji so tudi pretresli sklep občinskega sveta v Repentabru glede prodaje kosa občinskega zemljišča za zgraditev stanovanjske hiše, a so razpravo o tem vprašanju začasno odložili.
Tržaška trgovinska zbornica je včeraj objavila podatke o gospodarskem položaju Trsta v preteklem novembru. Na prvem mestu je v poročilu govora o turizmu, ki je v omenjenem mesecu dosegel v primerjavi z novembrom 1957 precejšnji porast. Samo v tržaški občini so namreč zabeležili 49.673 nočnin italijanskih gostov in 14.342 nočnin tujcev. V novembru 1957 pa so zabeležili le 27.362 nočnin domačih turistov in 10.692 nočnin tujcev, tako da se je število nočnin povečalo za 81,5 odst. oziroma 34,1 odst. V prvih enajstih mesecih preteklega leta je v Trstu prenočevalo 43i.412 italijanskih turistov ter 176.715 tujcev, medtem ko je v istem #djbju preteklega leta predčceveld*
331.529 Italijanov tujca.
Položaj v trgovi
1.502 na drob-
12 predmetom cena povišala (tu gre predvsem za sveža jajca, sir, zajce itd.) medtem ko se je v 23 primerih cena znižala (maslu, fižolu, vinu v steklenicah itd.). Tudi pri cenah oblačilom so v nekaterih primerih zabeležili znižanje cen, ki pa se v glavnem omejijo na bombaž oziroma izdelke iz bombaža.
V novembru 1958 so Tržačani pokadili 32.784 kg tobaka, kar pomeni 17,3 odst. manj ko v oktobru lanskega leta in 9,2 odst. manj kot novembra leta 1957. V času od Januarja do novembra 1968 je bilo prodanega 427.685 kg tobaka, medtem ko so ga v istem času leta 1957 prodali 567.655 kg. To pomeni, da so Tržačani v prvih enajstih mesecih lanskega leta pokadili 30,4 odst. manj tobaka kot v »tem času leta 1957. Znižala se je tudi prodaja soli, ki so
Indijski veleposlanik Chand Khub v spremstvu pristani-ikih funkcionarjev na nabrežju
no pa n bil takTTožnat ,ai je v novembru prodali .1744
^	.	-V	,	1.	'	•	n4/.4/s.c morltom Vrt C rt 1P V
so trgovci pričakovali _ večjo prodajo, predvsem oblačil, blaga in obutve. Združenje trgovcev je ugotovilo, da je občinstvo kupilo le najpotrebnejše predmete, in ni pokazalo skoraj nobenega zanimanja za zimska oblačila. Nekaj več prodaje je bilo z boni'in na obrok*. V skladiščih je V stalo mnogo neprodanega ola-
ga. • * g jCg
Tudi v trgovini na debelo niso zabeležili posebno ugodnih kupčij, ki so bile normalne za žitarice, maščobo in prekajeno meso, medtem ko je bilo slabše na področju kupčij s tujim sladkorjem ter kavo, malenkostne so bile kupčijah popra in drugih začimb, nor rnalne z lesom. Malo zanimanja je bilo tudi za gradbeni material, barve in lake, medtem ko je bil trg s kovinami zadovoljiv.	...
Tudi na trgu z nepremičninami niso zabeležili kdo ve Itako dobrih poslov. V novembru je bilo r.amreč registriranih 168 kupo-prodajnih pogodb v vrednosti 214.271.052 lir, od" česar odpade 72 pogodb v vrednosti 80,223.000 lir za stavbe in zemljišča v mestu ter 96 pogodb Vvrednosti,
134,048.052 lir za zemljišča in stavbe v predmestjih in' na podeželju. V novembru 1957 je bilo registriranih 270 kupoprodajnih pogodb za prijavljeno vrednost 266 milijonov lir.
Poročilo trgovinske zbornice nato navaja cene, ki jih
je ugotovila občina za 73 različnih prehrambenih predmetov. Ugotovili so, da se je
stotov, medtem ko so je v istem mesecu leta 1957 prodali 1.867 stotov. Ce pa upoštevamo prvih enajst mesecev lanskega leta, lahko ugotovimo, da s« je prodaja soli v tem razdobju povečala za 1,1 odst.
V tržaški občini so zabeležili tudi manjšo prodajo mesa, in sicer za 12,8 odst. v primerjavi z novembrom 1957.
V preteklem novembru so namreč prodali skupno 8.790 stotov mesa proti 10.077 stotom v istem mesecu leta 1957. Ce primerjamo porabo mesa v prvih enajstih mesecih 1958 s prodajo v letu 1957, ugotovimo, da se je znižala v lanskem letu za 2,3 odst.
Poraba rib in školjk je bila v novembru lanskega leta za 4,5 odst. višja kot v istem mesecu leta 1957, ko so prodali 2371 stotov rib in školjk.
V času od januarja do novembra 1958 je bilo prodanih 32.023 stotov rib in školjk, kar pomeni 1,5 odst. manj kot v istem času leta 1957.
Frpmet v tržaškem pristanišču je v novembru 195B dosegel 305.166 ton blaga, kar pomeni 3,5 odst. manj kot v oktobru, ko je bilo naloženega ali razloženega 316.406 ton blaga. Ce pa primerjamo promet v novembru 1958 s piometom v istem mesecu leta 1957, ugotovimo da se je lani znižal kar za 23,1 odst., v primerjavi z letom 1956 za 3,2 odst. in v primerjavi z novembrom 1958 za 3,5 odst. Po železnici pa so pripeljali oziroma odpeljali skupno 160.784 ton blaga, kar pomeni 14,3 odst. manj kot v oktobru, ko je znašal železniški promet 187.692 ton blaga.
V primerjavi z novembrom
1957 se je železniški piornet znižal za 45,7 odst., z letom 1956 za 22,2 odst. in z letom 1938 za 19,6 odst. Povečal pa se je prdšjnet oseb, saj je v novembru 1958 odpotovalo s tržaške postaje 49.600 Of,eb proti 42.7*4 osetam v i»tem mesecu leta 1957, kar pomeni 16,1 odst. več. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je s tržaške postaje odpotovalo 638.178 potnikov, medtem ko je v istem razdobju leta 1957 odpotovalo 613.186 potnikov.
Omenimo naj še, da je v novembru lanskega leta bil zabeležen en stečaj proti tre m v istem mesecu leta 1957. Po večala pa se Je vrednost neplačanih menic, in sicer za 28,6 odst. v primerjavi z oktobrom istega leta.
Sindikalne stavke so v novembru lanskega leta zajele 2423 delavcev, ki so izgubili 17.399 delovnih »r V oktobru
1958 je stavkiJ-O 1^3 delavcev, ki so izgubili 18>5g delovnih ur, medtem ko so v novembru 1057 stavkali 903 delavci* ki so izgubili 2«4 203 delovne ure.
\ Končno naj omenimo, da je bilo 30 novtembra 1958 v Trstu zaposlenih 90.082 oseb. kar pome/ti 433 več kot 31. oktobra 1958. V primerjavi s položajem 3P.*novembra 1957 se je ftevilo. zaposlenih oseb povečalo za 0,* odst.
30. novembra 1958 pa je bi-ld registriranih 15.439 brezposelnih, kar pomeni 3 odst.
manj kot 31. oktobra, ko je bilo registriranih 15.916 brezposelnih oseb. V primerjavi s 30. novembrom 1957 so u-gotovili, da se je število brezposelnih znižalo za 1.324 oseb oziroma za 7,9 odst.
 «i--------
Starejša ženska si je zlomila nogo
Med hojo po hodniku stanovanja v Ul. Alfieri je 72-letna Marija Dobrila tako nerodno padla, da si je zlomila stegnenico desne noge. Zensko, ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku.
Na praznik treh kraljev
Pokrajinska nprava bo razdelila oskrbovancem zavodov 1347 paketov
Darila bodo delili v Trstu in v podeželskih občinah
Za svete tri kralje bo tudi letos pokrajinska uprava razdelila 1347 daTilnih paketov svojim	mladoletnim oskrbovalcem	v raznih zavodih in
ustanovah. V vsakem paketu bo nekaj obleke, igrača, in slaščice.
V Trstu bo razdeljevanje na sedežu pokrajinske uprave od 9 do 12.30; prav tako pa bo rabzdeljevanje darilnih paketov tudi v podeželskih občinah.	Predsednik pokrajin-
ske uprave se bo po razdeljevanju paketov na sedežu pokrajine	udeležil razdelevanja
v zavodu «Sergio Laghi« in protituberkuloznemu ambula-toriju ccVilla Sartorio«, popoldne pa bodo v gledališki dvorani umobolnice razdelili pakete otrokom pokrajinskih u-službencev. Pred razdeljevanjem paketov bodo predvajali risanice.
Tudi zbiranje daril za slepo deco zavoda Rittmeyer lepo napreduje. Na pokritem zelenjadnem trgu se kopičijo raznovrstna darila, ki jih bodo v torek razdelili slepim otrokom. Na pokritem trgu so namreč že pred božičem postavili veliko božično drevo, pod katerim dobri ljudje pustijo darila za te nesrečne o-troke. Kakor lani, so se vabilu prve odzvale branjevke, ki tem prodajajo sadje, zelenjavo in cvetje. V nedeljo 11. t. m. pa bodo na pokritem trgu priredili zakusko za skupino slepih otrok.
Ukrepi v korist policistom
Obstoječi zakoni ne dovoljujejo agentom sodne policije, kot so agenti javne varnosti in karabinjerji, ki nadzorujejo tudi izvajanje predpisov za lov, da bi se sami udeleževali lova, ker so praktično vedno v službi, tudi ko so prosti.
V parlamentu so razpravljali, da bi te prepovedi preklicali. Zato je podtajnik Mazza pojasnil, da «je ministrstvo za notranje zadeve obvestilo ministrstvo za kmetijstvo kateremu pripada resor o lovu, da bi lahko spremenili predpise in bi dovolili lov tudi agentom«.
Isti podtajnik je povedal tu-
illlMIIIIIUIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHdIIIIIIIHItlllHIIIIIIIKlimillinilllllllllllllllllllllINtl
Priletni podlegli	poš
Prvo je povozil lambretist, druga pa je
padla v stanovanju in si zlomila stegnenico   -----------------------------------------------------------
Čeprav so bili zdravniki mnenja, da stanje 75-letne
Gemme Merviz vd. Nemaz iz Ul. Valdirivo ni resno, zaradi česar so izrekli prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh, se je njeno stanje v zadnjih dneh stalno slabšalo in včeaj zjutraj je ženska na II. kiruiv škem oddelku, kamor so jo sprejeli popoldne 24. decembra lani, podlegla poškodbam.
Mervizeva je postala tistega popoldneva žrtev prometne nezgode, in sicer v Ul. Fabio Severo. Bilo je ob 17.30, ko se je 29-letni Ivan Grgič iz Bazovice št. 175 vozil z lam-fcreto proti domu. Iznenada pa se je priletna ženska zaletela vanj in se zvrnila skupno s skuteristom na tla. Grgič se je takoj dvignil, ženska pa je obležala v bolečinah ter je počakala, da so prišli Tonjo bolničarji Rdečega križa.
Sicer prometna policija ne ve, čigava je krivda za nesrečo. Ima na razpolago le podatke, ki jih je dobila na kraju nesreče, in izjave Grgiča. Baje je neka ženska prisostvovala dogodku in to policija vabi, da bi se zglasila na poveljstvu v Rojanu.
Popoldne zgodaj pa je n* ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 74 let stara Anna Nordio vd. Timeus iz Ul. Ve-cellio, katero so sprejeli v bolnišnici 20. decembra preteklega leta. Ker so ji ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa stegnenice in desnega kolena, so si zdravniki že tedaj pridržali prognozo. Poškodbo na si je priletna ženska povzročila med padcem na hodniku stanovanja, do katerega je prišlo nekaj dni pred njenim sprejemom v bolnišnici.
Zasliševanje mladeniča ki je ranil prijateljico
Silvano Di Benedetto brez stalnega bivališča, ki je obtožen, da je z britvico ranil svojo bivšo prijateljico in znanko v nekem baru na Ober-jdankovem trgu, se je javil policijskim organom, ki so ga iskali. Sedaj ga zaslišujejo, vendar ni znano, kaj pravi Di Henedetto. Govori pa se da se fjint izgovarja ,da je nedolžen in da ni ranil znanke, katere rd niti videl.
r- r—«» •
j Trčenje tovornika z rešilnim avtom RK
J Razmeroma huda prometna »Jisreča, ki se je na srečo fepnčala le s poškodbami na vpzilih, se je pripetila včeraj dopoldne okoli 10. ure na križišču Ul. Geppa z Ul. F. Filzi.
\| nesrečo sta bila zapletena tivorfiik iz Vidma, ki ga je vozil Silvano Ronutti iz Fau-lia, in rešilni avto Rdečega križa* —-
Ronutti je vozil po Ul. Geppa proti Trgu Dalmazia. Naenkrat pa je agent upravne policije dal znak s piščalko, da prihaja rešilni avto in ta je nadaljeval vožnjo z odprto sireno. Toda Ronutti je nadaljeval vožnjo in na križišču je prišlo med voziloma do trčenja, Nihče od oseb, ki so bile v vozilih, ni utrpel nobenih poškodb. Ronutti je izjavil, da ni slišal ne agentove piščalke ne sirene rešilnega avta.
di, da bodo pristojni uradi proučili možnost povišanja dodatka za najemnino s poenotenjem z osnovno plačo. Notranje ministrstvo je že določilo izplačilo ugodnosti agentom in kaplarjem javne varnosti, ki so bivši bojevniki, a višje državno finančno knjigovodstvo ni hotelo priznati u-krepa, češ da je nezakonit.
—-«»------
Dvanajstka enalotta na tržaškem področju
V enalottu je bila samo ena dvanajstka, ki jo je zadel neki srečnik s tržaškega področja. Dobitek znaša 23.148.629 lir. Enajstk je bilo 90 in dobe 192.905 lir vsaka.
40 dni bolnišnice zaradi padca z zida
40 dni se bo morala zdraviti 44-letna Melita Mislej por. Cok od Sv. M. M. Sp. št. 138, ki si je včeraj zlomila zapestje desne roke ter se udarila po nogah in tudi čelu. Čokova, ki se je pripeljala v bolnišnico z zasebnim avtom, je povedala, da je hodila po robu zida na svojem vrtu in je zaradi mokrote zdrsnila ter padla poldrugi meter niže. Čokovo so zdravniki sprejeli na zdravljenje na ortopedskem oddelku.
Aretacija žeparja
Ni točno znano ali je 25-letni Sergio Montelli iz Ul. Farneto res iskal delo, ali je iskal priliko, da komu izprazni žepe. Dejstvo je, da je hodil od gradbišča do gradbišča in namesto da bi se zglasil v pisarnah, je stopil naravnost v slačilnice.
V zadnjem času so zabeležili precej takih tatvin, in sicer na gradbiščih v Ul. Giu-lia, v Ul. Vidacovich in tudi pri Rotondi. Vsega skupaj se je fantu posrečilo spraviti v svoj žep okoli 30.000 lir, a sedaj je prišel čas za končni obračun. Policijski agenti so namreč po prijavah uvedli preiskavo in končno so osredotočili sum na brezposelnega fanta, ki je iskal delo.
Montellija so aretirali  «»
Prometna nesreča
Malo pred 20. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 45-letno Nidio Osan-na por. Zulio iz Ul. Molin a vento, katero so morali zaradi številnih udarcev po nogah z verjetnimi zlomi ali vsaj kostnimi poškodbami sprejeti na ortopedskem oddelku. Sicer so možne tudi lobanjske poškodbe, vendar te bodo ugotovili le s kasnejšim natančnejšim pregledom. Za sedaj so zdravniki mnenja, da bo ženska okrevala, razen seveda če ne bo komplikacij, v 40 ali 60 dneh.
Četrt ure kasneje pa se je zglasil v bolnišnici, kamor se je pripeljal s policijskim avtom, njen 50-letni mož Rudolf, katerega so po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Mož je povedal, da je vozil z vespo, na kateri je sedela tudi žena, po Ul. Montorsino, ko je prišlo na križišču z Ul. S. Ermacora do karambola med njim in fiatom 600,
Pes povzročil padec Gropajca
Da bi se izognil psu, ki mu je pritekel prav pred kolesa vespe, s katero je vozil po trgu za katinarsko cerkvijo, je 34-letni Stanislav Kalc iz Gro-pade 54 ostro zavil, a je pri tem izgubil ravnotežje in se zvrnil skupno z vozilom na tla.
Takoj po nezgodi se je Kalc odpravil v bolnišnico kjer so mu zdravniki razkužili odrgnine na čelu, nosu in ustnicah ter rano nad desnim očesom. Po nudeni prvi pomoči so ga odslovili in mu priporočili 8 do 10 dni zdravljenja v domači oskrbi.
Slevensko narodno oledališče
s
DANES 4. januarja 1959 ob 16.30 in v torek 6. januarja 1959 ob 16.30 v LJUDSKEM DOMU V SV. KRIŽU
Franz von Suppe
BOCCACCIO
opereta v treh dejanjih s prologom
Prolog, dramaturška predelava in prevod ANTON KOREN Dirigent OSKAR KJUDER Režiser ANTON KOREN Korepetitor ERMINIJ AMBROZET Scenograf JOŽE CESAR Baletni mojster ADRIJAN VILES
Uprava SNG sporoča vsem nastopajočim, da odide avtobus iz Trsta dne 4. in 6.1. ob 14.30 z Largo Panfili.
Prodaja Vstopnic eno uro in pol pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji
Naročnike za NEDELJSKO izdajo našega lista v JUGOSLAVIJI naprošamo, da bi do 15. januarja 1959 nakazali naročnino za I. polletje v znesku din 720.— ali četrtletno v znesku din 360.—. Naročnina mora biti plačana vedno vsaj četrtletno naprej. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM. — Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine, prosimo, da nas o tem obvestijo do 31.XII.1958.
Vplačajte po položnici na »ADIT« Drž. zal. Slovenije — Ljuhljana — tek. rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3-375.
c
II A D 1
SNE v Trstu
vljudno vabi na
IV.
GLEDALIŠKI
PLES
10. januarja 1959
v vseh prostorih doma na stadionu »Prvi maj« pri Sv. Ivanu
NA SPOREDU JE VESELI PROGRAM
začetek ob 21. uri
igra orkester «VESELI VETER«
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 8.1. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792 in eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Društvo slovenskih u-
metrikov priredi v ponedeljek dne 5. januarja 1959 od 20.-22. ure sprejem v Gregorčičevi dvorani. Ul. Roma 15.-II.
Člane DSU vabimo tem potom, da se udeleže sprejema.«
imiiitmiiiliHiiiMliitiiliiHtiiiiiiiiiimiiiiiituiiimiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiltimttiiiiHiitiiiimiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiliii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE in gospodinja Maria Nives Valanti, kuhar Giusto Bertom in
Dne 3. januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 13 oseb, porok pa je bilo 18.
POROČILI SO SE; mehanik Giuseppe VHale ki Šivilja Pia Gherbavs, pleskar Romano Bizai in gospodinja Annda Godina, uradnik Giuseppe Approsio in gospodinja Serena Pelianda, zidar Giuilano Bartoli in gospodinja Norma Potrattl, karabinjer Salvatore Čadom in uradnica Kina Boi, doktor kemije Teodoro Cerkvenik in uradnica Tereslna Posar, delavec Mar-co Coslovicti in gospod.nja Benita Pellegrlni, šofer Antonio Crisci in gospodinja Maria Mezgec, delavec Luigi Demarchi in prodajalka Angela Pinasio, uradnik Ennio Gabrieli in telefonistka Maria Omari, delavec Mario Hudorovic in gospodinja Guerrina Held, šofer-meha-nik Giuseppe Musul in gospodinja Irene Crastlch, novinar Danilo Soli in gospodinja Graztella Giacomini, električar OLiviero Sossich in delavka Rita Zocchi, tesar Cesare Srebout in gospodinja Elda Rugo, prodajalec Luigi Siranierj in gospodinja Valena Tiberio, mehanik Sergio Tadina In baristka Fulvia Renner, tesar Giuliano Tamaro in šivilja Egidia Colautti
UMRLI SO: 79-letna Carollna Crecich, 60-letni Framcesco Picus. 77-letna Gemma Coronini por Bucher, 76-letna Metodia Planinec vd. Deffar, 72-letni Angelo Canzlani, 69-1 etn a Maria Cocian-cig por. Coloni, 59-lctni Antonio Cherublni, 65-ietni Glacomo Fer-higs, 57-letna Lucla Viglnl por. Puntar, 46-letnl Aldo Tonello, «1-letni Vincenzo Rtdolfi, 82-ietni Glusto Debegnaoh, 75-letna Gem-ina Mervič vd. Nemaz.
OKLICI:	pomorščak Rolando
Con ado CarzarelU ln gospodinja lleonora Porreta, električar E-rasmo Gregorič in uradnica Carla Terčon, penzionlst Guido Lo-vretich ln gospodinja Giovarina Terdioh, karabinjer Giovannt Mereu in gospodinja Uda Aned-da, tesar Vittorino Colarich ln gospodinja Annamaria Bulfon, mehanik Luciano Giordani in gospodinja Rosanna Vian, zidar Giuseppe Paoletich in natakarica Albina Florenln, pek Antonio Cotterlt In gospodinja Maria Ir-so-to, mesar Mlchele Graniero In gospodinja Valnea Reploh, uradnik Pietro Merluzzi In učiteljica Ororlna Medeot, gozdni čuvaj Stanislav Simčič in učiteljica Vida Cok, zdravnik dr, Flavio Stancher ln gospodinja Evelina 1 B idoli, delavec M lobe te Frausin ■
ra; Vielmetti, Borzni trg 12; dr. Miani, Barkovlje; Nicoll, Skedenj,
IIAtKIA OHVMNTII.A
O
Tržaški filatelistični klnb «L. Košir«. Danes, 4. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure.
gospbdlnja Maria Acquavila zdravnik Vincenzo Altamura in bolničarka Silvana Di Beaco šofer Ennio Degano in gospodinja I /—
Luciana Boriassi, šofer Pietro Da-1 ' DAIU1VI IN PltlMMiVKl bacelli in gospodinja Pascjua Ca. roli, zidar Silvio Cristante in gospodinja Maria Regina Innocente, pomorščak Giova.ini Saksida in gospodinja Silvana Borghello, e-lektrotehnik Claudio Pregarz in uradnica Paola Mattloli, tesar Vito Sfeoci in gospodinja Dolci-na Bossi, ladijski strojnik Virgi-Ho De Flaviis in gospodinja Ro-samaria Cattaruzza, barlst Sergio Schergna in gospodinja Egle Ca-stellani, mesar Carlo Cattinoni in delavka Giuseppina Draschler, modelist Fulvio Rasman in tkalka Aimida Vattovaz, uradnik Gio-vanni Adolfo De Glorgi in profesorica Anna Concetta Ferraro.
LOTERIJA
BARI	42	10	48	88	52
CAGLIARI	61	39	66	45	9
FLORENCA	76	25	82	1«	89
GENOVA	50	32	77	49	5
MILAN	28	83	53	40	75
NEAPELJ	54	27	61	M	82
PALERMO	24	63	71	85	57
RIM	76	70	13	90	9
TURIN	83	48	60	57	35
BENETKE	7	52	28	U	32
ENALOTTO					
X 2 2 X	1 X	1 2	2 1	1	2
	—»s—				
NOČNA SLUŽBA LEKARN v Januarju
INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-
Roisrca Peplnca daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
— •»-----
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče I. . . .	76	176	129
pomaranče II. v .	41	82	55
limone 			82	112	100
mandarini I. . . .	118	176	128
mandarini II. . . .	53	106	82
jabolka:			
ttabbondanza« I. .	35	53	41
«abbcndanza» II. ,	20	29	24
udelizia« 1		59	118	82
»delizia« II		47	47	47
«imperatori» I. . ,	47	53	53
#imperator;» II. .	29	41	35
hruške 		47	153	82
zelje 		59	71	65
cvetača z listi . v v	24	76	58
:>hrovt		 ,	18	47	35
cikorija		 .	12	35	21
čebula . . , .ut	30	41	32
koromač v	35	106	53
razna solata . v -.	62	280	112
krompir	i	27	50	36
zeleni radič I. . .	62	500	112
rdeči radič ....	112	400	187
zeleru .......	50	118	82
špinača . 		37	25	100
Večina blaga se	prodaja		PO
prevladujoči ceni	(3. stolpec).		
NEDELJA, 4 januarja 1IS9 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski folklorni motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Scarlaiti: »Veseie žene«, baletna suita; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Pojejo •Plattersi«; 15.15 Schumann: Simfonične študije op. 13; 15.40 Slovenski zbori; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 «2bogarjev Janez, rokovnjač iz Devina«; napisal Charles Nodier; prevod in dramatizacija Dušan Pertot; 18.10 Lepe melodije, lepi glasovi; 18.40 Slavni pianisti; 19.00 Nedeljski vestnik;
19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve:	(1) «rran.co«s Villon«; 21.15 Dalmatinske pesmi; 21.30 Od melodije do melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Rimski - Korsakov: Seherazada, sjmfonična suita, op. 35; 23.00 Saksofonist Charlie Parker s svojim orkestrom; 23.30 Nočni ples.
RADIU TRST
9.15 Nastop štirih malih orkestrov; 9.45 Mahler: Tri Roecker-teve pesmi; 14.30 El Campauon;
17.30 Simfonični koncert; 19.45 Športna nedelja; 21.00 »Pippo lo sa», glasbeni variete.
U. PROGRAM
10.15 Oddaja za ženske: .14.05 Orkester Nelson Riddle; 15.00 Spored na ploščah; 16.00 Festival; 2030 »Štiriindvajseta ura«.
HADIO KOPER
Poročila v slov.:	/.30,	13.30,
15.00.
Poročila v Italijanščini: 12.30
17.15 19.15. 22.30.
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Priprava za setev hibridne koruze — Pogovor med agronomom in Drejo«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Najraje si zapojmo: »S pesmijo in besedo po Beneški Sloveniji«; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.20 Simfonični koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30 »Za našo vas«; 14.15 Poskočne in okrogle; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10 Glasba po željah; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA 327.1 m. 2*2,1 ai. 212.4 ID
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00
10.00,	13.00,	15,00. 17.00.	19,30
U on 22.05.
7.35 Dunajske melodije; 8.00 Mladinska radijska igra — Polde Suhadolčan: Čudežna srajca; 8.50 Peter Lipar: Bagatelle za klavir; L, M. SkerjanC: Nocturno: 9.10 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Pavle Miietin: Na ulicah Beograda in Kraljeva;
10.30 Igra pihalna godba JLA; 10.50 Koncertni valčki; 11.05 Operetni napevi; 11.30 Intermezzo z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana; 10.45 Sest pesmi Rada Simonitija; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15 25 Johannes Brahms: Madžarski plesi; 15.47 Jakov Gotovac: Koleda; 16.00 Branko Knezocl: Oti Reke do Rio de Janelra; 16.30 Klavir v ritmu; 16.45 Nedeljski operni koncert — G. Verdi: Sce-r.a iz II. dejanja opere Moč usode; duet Don Carla in Rodriga iz I. dejanja opere Don Carlos; uvodan glasba, duet Ramfisa in Radamesa iz I. dejanja opere Aida; duet Othella in Desdemone iz I. dejanja opere Othello; 17.30 Radijska igra — Kazimerz Str-zalka: Vaš dan je moja noč; 18.12 Lahka glasba; 18.30 Zbori in samospevi iz novejše dobe; 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe na valu 327,1 m; 21.00 Srečanja z mrtvimi, ki žive... — 2. oddaja: Beethoven v Helligenstadtu; 22.15 Predstavljamo vam zabavni in plesni orkester Alfred Hause iz Hamburga; 23.10 Zabavne melodije za lahko noč.
TELEVIZIJA
10.15 Oddaja za kmetovalce;
15.30 Prenos športnih tekem; 17.00 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00	Rascel ctty;	22.05
«50 let« 22.45 Pustolovščine v Afriki; 23.10 Poročila in športna nedelja.
OLEPALlSČA J
•	VERDI
Jutri se	po božičnih !n
novoletnih	počitnicah	zopet
prične v	gledališču	Ver-
di operna sezona, in sicer s premiero »Umora V katedrali« Ildebranda Pizzettija. V glavnih vlogah nastopijo Plinio Clabassi, Giuseppina Asaro, Bruna Ronchini in drugi. Dirigent Bruno Bartoletti.
TEATRO NUOVO Danes ob 16.30 ponovitev izven abonmaja.
I KINO )
Escelslor. 15.00: »Zenska, ki je dvakrat živela«, James Stevvart, Kirn Novak. Technicolor, vista-
vision.
Fenice. 15.00: »Vihar«, S. Manga-no, V. Heflin, V. Lindfors, G. Horne, V. Gassman. Današnje cene 500 lir, znižane 350.
Nazionale. 15.30: »Mačka na žgoči strehi«, E. Taylor, P. Nevvmann.
Arcoboleno. 14.00; #V ljubezni in v vojni«, R. Wagner, D. VVinter.
Supercinema. 13.00: »Okrog sveta v 80 dneh«, David Niven,
Fiiodrammatico. 14.30:	»Burlaki
na Volgi«, John Derek, D. Ad-dams, E Martinelli.
Grattacielo. 13.30: «La Maja des-nuda«, A. Gardner in A. Fran-ciosa.
CristaHo. 13.30:	«Mornarji, žen-
ske ln nezgode«, Maurizio Arena, Ugo Tognazzi, Abbe Lane.
Capitol. 14.00: #Veter ne zna bra. ti«, Dirk Begarde, Joko Tani.
Astra Holano. 14.30: »Timbuctu«, J. Wayne in S. Loren. Techni. color.
Alabarda. 13.30; «Drevo življenja«, E. Taylor, M. Clift.
Aldebaran. 14.30: »Dekle greha«,
B Bardot in J. Gabin. Mladini prepovedano.
Ariston. 14 00: »Na svidenje v Rimu), M. Lanza, M. Allasio.
Aurora. 14.30: «Indiskretno», Ingrid Bergman.
Garibaldi. 14.30:	«Nj časa za
umreti«, V. Mature, L. Genn.
Ideale. 14.00: «Sayonara», Marlon Brando.
Imcero. 14.30: «4. pešadijski«, R. Schneider. Technicolor.
Italia. 14.00; «Poletne pripoved. ke».
Moderno. 14.00: »Nedelja je vedno nedelja«, A. Sordi, V. De Sica, M. Riva.
S. Marco. 15.00: »Neprekosljivl Godifrey», J. Allyson, D. Niven.
Savo ra. 14.00: «Tot6, Vittorio in zdravnica«, A. Lane, De Sica.
Viale. 14.00: «27 dni planeta Sigma«.
Vittorio Veneto. 14.30: «Benetke, luna in ti«, A. Sordi, M. Allasio.
Belvedere. 14.00: »Nasilni možje«, G Ford, E. Robinson.
Marconi. 14.30; »Nečakinja Sabel-la», Tina Pica, Sylva Koscina.
Mastimo. 14.00: «Krasne Sabrlni-ne noge«, M. V, Doren, A. Cl-fariello.
Novo cine. 14.30: »Seme nasilja«, G Ford, A. Francis.
Odeon. 14.00: »Družina Trapp«.
Radio. 14.30: »Sposi ln rodaggio«, D. Bogarde in S. Stephen.
MILJE
Europa: »Cas življenja«. Technicolor.
Verdi: «Dolgo vroče poletje«.
Volta: «Deset v ljubezni«.
Roma: «Skrlatna krinka«.
MALI OGLASI
NAJLEPSA DARILA vašim sorodnikom in prijateljem v Jugo-slavili so ameriška BUNDA, VETRNI JOPICI, MONTGOMERY, dežni ali balonski plašč, dežnik, nogavice, rokavice, kos blaga ga moško ali žensko obleko ali spominski predmet, kar vse lahko dobite po najugodnelšlh cenah V VELIKI MANUFAKTURNI TRGOVINI »MAGAZZINI ALLA STAZIONE« V TRSTU, UL. CEL. LINI 2 (le nekaj korakov od post:, e). Stroške pošiljk v Jugoslavijo kriiemo mi. S tem odrezkom vam priznamo poseben popnst. Oglejte si, neobvezno, našo bogato izblrol
HIŠNO POMOČNICO mlado, za
maloštevilno družino, dobra plača, ponudbe NAVALUX, via Pa-ganini 6, Trst.
TURISTI AVTOMOBILISTI Avto delavnica
OLIMPIA
Moderna postaja za pranje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst,
Ul. Vespucci 4, tel. 35410
f
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi soprog, oče. ded, brat in svak
FRANC LEGIŠA
Pogreb nepozabnega pokojniku bo danes 4. t.m. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoča soproga Marija, hčerka Olga * možem in družino, sin Ivan, brat Anton in ostalo sorodstvo.
Cerovlje, 4.1.1959
MOTORNA KOLESA 49 hub.
NAJBOUSIH ZNAMK
MOSOOITO - PARILLA - NSU
UGODNE CENE - IZVOZ do konca januarja brezplačen
MELILLO alfredo
TRST. Ul. A. Caccla 3-10, Tel. 00033
INŠTALATERS KA DELAVNICA
IVAN SOSIČ
Opčine, Narodna ulira log želi svojim klientom obi lo uspeha v letu 1939.
RIBARNICA
DANEU
Opčine, Prose ška ulica 47 želi mnogo uspeha v novem letu 1959.
Srečno in uspeha polno no vo leto želi svojim klientom GOSTILNA IN PROD AJALNA TOBAKA
MILIČ
Briščiki lo — 21-48
LEOPOLD ŠTOLFA
ČEVLJARNA	TRST,	Ul.	Cologna	»
želi srečno novo leto.
flflPBCOBDBDraBnnV*
PFImfrr štl d ne v nu:
-t-—.... - ■ ■	•	- ■»	■
Crorišbo-bencški dnevnik
Dogodki tedna
Praaiki so šli mimo
hctoinjc silvestrovanje j* tudi leto* potekalo * prisrčnem krogu domačih, znancev aii ob zabavi v Javnih lokalih in veepoveod z željo, de bi bilo Uto 196» bolj srečno od preteklega in da bi nudilo delovnim ljudem boljše perspektive za zaposlitev, vseeno floveHou pa mir, ki mu te najbolj potreben.
V Prosvetni dvorani v G o-rM je bilo nadvse uspelo sil-veetrovanje akademsko • srednješolskega Uluba Simon Gregorčič. kjer te je zbralo polito p letalcev iz najrazličnej-tik krajev Goriike, Zabava je trajala do potnih Jutranjih ur.
Obmejni stražniki in finan-earji to si po tradicionalni navadi izmenjali na bloku pri kdati hiii novoletne čestitke im darila,
Najprej so častili jugoslovanski obmejni organi, potem pa italijanski^
V Gorici se je pričela vedno bolj udomačevati grda navada, ki je doma na jugu. O-polnoči zmečejo iz stanovanja na cesto vso navlako, ki se je nabrala , čez leto; razbite krožnike, stare kozice, steklenice m podobno. Na srečo pri nas nimamo visokih poslopij, kot v Rimu in zaradi tega ni od-iel nobeden v bolnišnico z razbito črepinjo. Zato pa je marsikdo prerezal pnevmatiko, pometači pa so imeli naslednji dan neprijetno delo.
Pravilno razdeliti sodne okoliše
Pred dnevi se je na seji goriškega občinskega sveta med razpravo o predlogu za ohranitev sodnij v Gradiški in v Krminu pričelo razpravljati	tudi o	zahtevi,	da	se
sovodenjska in števerjanska občina, ki spadata pod sodniji v Gradiški odnosno v Krmi-nu, spet priključita gnriške-mu	sodnemu	okolišu	kot	je
bilo do leta 1947. Prebivalci občin Sovodnje in 'iteverjan imajo namreč vse svoje opravka v Gorici, samo na rodni-jo pa hodijo v ti dve furlanski središči, s katerima imajo zelo slabe prometne zveze. Steverjanci morajo na primer	najprej	v Gorico	in	od
tu z	vlakom	v Krmin.	Ker je
to zelo zamudno, smo mnenja, da morata sovodenjskt in šte-verjanski občinski svet čim-prej sprejeti resoluciji, v katerih naj se zahteva ponovi na priključitev teh občin pod go riško juristjikcijo. To je e-dina pot za uresničitev teženj prebivalstva teh občin, ko je demokristjanska večina v občinskem svetu tako zahtevo, ki je bilo izrečena na seji občinskega sveta, zavrnila in s tem pokazala, kako malo so ji mor interesi našega prebivalstva.
Trošarina na vino
Ctprav se .v Rimu pripravlja odprava trošarine na vino, ker se je izkazala za nepotrebno in škodljivo za pridelovalce vina, je goriški opčinski *vet pripravil za Novo leto hašim vinogradnikom še en nbvpletni dar; z navadno večino je povišal dosedanjo trošarino od 15 na 16,30 lire li-*<*■. Zupan je zatrdil, da se »oradi tega povišanja ne bo Povečala prodajna cena vina, kakor tudi, da bodo trošarino v kratkem odpravili, kljub f«mtt naj povemo, da bo občinska uprava s tem povišanjem dobila od vinogradnikov nekaj nad 4 milijone lir. Za Povišanje so glasovali poleg demokristjanov še svetovalci SDZ.
«Likof» v Jamljah
Se pred prazniki so delavci »Vadbenega podjetja Ruggero Pin pokrili osnovno šolo v damljah. «Likofa», ki je bil v »ostilni Pahor, so se poleg
župana Andreja Jarca, odbornika Jožeta Pahorja in gradbenika udeležili tudi vsi delavci. Poslopje bo po dosedanjih predvidevanjih dograjeno do pričetka prihodnjega šolskega leta. V modernem poslopju sta dve veliki učilnici in dve stanovanji za učitelje. Stalo bo okoli 13 milijonov lir.
Najdeni predmeti
Za praznike so Goričani izgubili zelo veliko »tvari. pošteni najditelji so jih izročili v varstvo mestni policiji, da bi jih vrnila lastnikom. Na sedežu policije v Ul. Mazzini imajo: ženski dežnik, neizpolnjene čeke, žensko torbico z denarjem, en par volnenih rokavic, žensko torbico z denarjem in naočnike. Kdor lahko dokaže, da je lastnik teh predmetov, naj jih pride iskat na poveljstvo.
Danes kongres PSI
Danes zjutraj ob 9. uri se bo pričel v glavni dvorani Delavske zbornice v Drevoredu XXIV. maja, sedmi pokrajinski kongres Italijanske socialistične stranke, kateremu bo prisostvovalo okrog sto izvoljenih delegatov iz vseh krajev goriške pokrajine. Kongres bo trajal do 13. ure, popoldne pa se bo delo nadaljevalo ob 15. uri.
Dnevni red današnjega kongresa je naslednji: 1. izvolitev delovnega predsedstva; 2. pozdrav političnih in sindikalnih organizacij; 3. poročilo pokrajinskega tajnika; 4. diskusija o resolucijah Centralnega komiteja; 5. volitve resolucij in izvolitev delegatov za vsedržavni kongres v Neaplju; 6. izvolitev novega pokrajinskega odbora; 7. razno.
Kongresu bodo prisostvovali tudi socialistični parlamentarci naše dežele in verjetno tudi nekateri državni voditelji stranke. Delegati morajo prinesti s seboj članško izkaznico in delegatno pismo. Kon-1
gresu lahko prisostvujejo tudi drugi člani stranke, ki ob vhodu pokažejo člansko izkaz-
Urnik trgovin jutri in pojutrišnjem
Na praznik treh kraljev, ki bo v torek, 6. januarja bo veljal sledeči urnik: v ponedeljek, 5. januarja se bodo vse trgovine lahko zaprle ob 19.30, mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure;
v torek, 6. januarja bodo odprte dopoldne samo pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Vsi javni lokali na področju pokrajine razen tistih v katerih se prodajajo izključno samo alkoholne pijače, so lahko odprti vso noč od 5. na 6. januar.
Dolgo časa je bilo vreme z nami prizanesljivo
Prvi letošnji sneg pobelil
nad 500 m visoke okoliške hribe
id?
Mednarodna košarka od 4. do 6. januarja
V San Remu in v Ljubljani dva močno zasede
Simmenthal in Honved favorita v San Remu, ■— Motomorini in Olimpija pa v Ljubljani
Za zimskošportna središča je prišel toliko pričakovan trenutek ■ za revne družine pa še ena skrb več
Ze za božič so smučarji strastno pregledovali vremenske napovedi, da bi izbrali najprimernejši kraj, v katerem bi preživeli božič ali Novo leto. Toda snežne razmere so bile zdlo slabe. Kdor se je hotel nasmučati, je moral precej daleč, vsaj v Cortino. Te dni se je vreme pričelo kujati. Deževalo je, in marsikdo je na tihem upal, da bo padlo tudi kaj snega. Ni se razočaral; včeraj zjutraj, ko se je megla nekoliko dvignila, se je iznad Grgarskega sedla pokazala zasnežena Banjška planota, desno od nje Trnovo, Čaven in drugi visoki kraji. Popoldne je prišel še en val padavin, ki je spodnjo snežno mejo še bolj potisnil v dolino Takrat je zasnežilo tudi vrhove Svete gore, Sv. Gabrijela, Brd in drugih okoliških hribov, ki so iznad 500 metrov; V nižjih pre-;je sicer deževalo, toda temperatura je bila samo nekaj stopinj nad ničlo. Šibak sever, ki je pričel pihati popoldne, je opozoril meščane, da je konec milega poznojesenskega vremena.
Z obema nogama smo stopili v zimsko sezono. V zimskošportnih središčih v Trbižu, Kranjski gori in na Lokvah so sneg pričakovali s težkim srcem, kajti z njim pridejo tudi turisti in zaslužek. Prav gotovo ti kraji bodo danes dobili prve obiskovalce.
Kot lani bo verjetno tudi
letos predvidoma prihodnjo nedeljo, če bodo snežne razmere ugodne, avtobusno podjetje v Novi Gorici uvedlo redno nedeljsko zvezo med blokom pri Bdeči hiši in Lokvami za smučarje iz Gorice, Nove Gorice in Solkana. Ker pripravljajo na Lokvah žičnico - vlečnico, bodo številni smučarji, ki so do sedaj hodili v oddaljenejša smučarska središča, raje odšli na Lokve, saj bodo prihranili samo na vožnji po pet do šest ur na elan.
Zima pa ima tudi svojo senčno stran. Kadar pritiska mraz, je treba zakuriti. Kurjava pa je pri nas zelo draga. Vsakdo ne zmore toliko cenarja, da bi si nabavil drv v izobilju po 1.300 lir stot.
Zlasti v številni družini s skromnim zaslužkom je strošek za kurjavo, ko je treba še toliko drugega, hudo breme, ki spravi Iz ravnotežja gospodarstvo še tako skrbne gospodinje.
Zaradi tega je zima kot medalja; dve plati ima.
Naknadno smo izvedeli, da že danes ob 6.45 odpotuje avtobus z bloka pri Rdeči hiši. Tako bo vozil vso sezono ob nedeljah in praznikih.
Dražba v Števerjanu
15. januarja bo na županstvu dražba za oddajo gradnje osnovnih šol v Jazbinah in na Valerišču.
 «»-------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo v tednu od S), decembra 1958 do 3. januarja 1959 devet rojstev, dvanajst smrtnih primerov in štiri poroke.
Rodili so se: Livio PahOT, Inocenzo Grubissa, Furio Ge-rin, Sergio Bogo, Fabio Va-letnini, Loredana Visintin, Ri-naldo Knez, Fiorenza Tonut, Gabriella Bolfato.
Umrli »o: 74-letna gospodinja Arna bile Sismond vd. Battiggi; 66-letna gospodinja Josipina Moderc por. Fanin; 61-letna gospodinja Maria A-moroso vd. Capacchione; 79-letna gospodinja Giovanna Auerbacil por. Traubner; 77-letna gospodinja Francesca Paoletti; 60-letna gospodinja Erminia Cargasacchi; 36-letni rudar Fabio Zuanich; 80-let-ni kmetovalec Giuseppe 2ian; 68-letna gospodinja Ferma Tonino por. Zanier; 30-letni težak Sergio De Piero; 74-letna gospodinja Vittoria Sayegh; 85-letna gospodinja Marija Maslo vd. Mahne.
Poročili so se: delavec Vit-torio Rossi in delavka Luigi-na Malena; elektrotehnik Renato Battistutti in gospodinja Iole Blasarin; kmetovalec For-tunato Andrian im delavka Orsola Bogar; poročnik vojske Alberto Zappavigna im študentka Maria Missi.
Oklici: šofer Attilio Compo-sto in šivilja Iolanda Terno-vez; delavec Novellino Mil-loch in gospodinja Loretta De
Luisa; delavec Edvard Mali-goj in delavka Elsa Ferfolja; uradnik Valerio Innocenti in gospodinja Liliama Bergama-
Nesreča na delu v podgorski predilnici
Včeraj zjutraj se je na delu v podgorski predilnici ponesrečila 44-letna delavka Ve-rena Troha rz Ulice Vittorio Venetu 64. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so jo prepeljali z rešilnim vozom Zele-ga križa, so ji obvezali kazalec leve roke.
Zboljšuje se stanje Rafaela Klaučiča
V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so 1. januarja pripeljali 66-letnega Rafaela Klau-tika iz Podgore, ki je hotel napraviti samomor, so nam povedali, da se njegovo sta* nje izboljšuje.
Včeraj pa se je poslabšalo stanje 69-letnega Leopolda Me-deota s Tržaške ceste, ki je na zadnji dan leta padel s kolesom in si prebil lobanjo.
Kino v Gorici
CORSO. 13.00: »Deset zapovedi«, A. Baxter, C. Heston, Y. De Carlo, vistavision v barvah. Druga predstava ob 20.30.
VERDI. 14.30: »Voda v grlu«, A: Baxter in R. Todd.
VITTORIA. 14.00: »Kruh, sir in fantazija«, slikanico v barvah.
CENTRALE. 15.00:	»Ognjeni
zaton«, R. Calhoum in M. Hyers, barvni film.
MODERNO. 15.00: »Ugh, krik, ki ubija«.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 5,4 stopinje ob 14. uri, najnižjo pa I stopinjo ob 24. uri.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576.
Dva velika mednarodna košarkarska turnirja v San Remu in v Ljubljani bosta od danes do torka pozomici o-strih borb nekaterih najboljših italijanskih, jugoslovanskih, madžarskih, poljskih in belgijskih ekip.
Posebno močan in pester bo turnir v San Remu. na katerem bodo poleg italijanskega državnega prvaka Simmentha. la nastopili še prvak Madžarske Honved iz Budimpešte, prvak Belgije Racing iz Bruslja in prvak Poljske Lech iz Poznanja. Program turnirja je naslednji:
4. jan.: ob 15.15: Simmenthal - Racing Bruselj;
. 5. jan.; ob 14.: Hopved - Budimpešta - Racing Bruselj; ob 15,15; Simmenthal Lech Poznanj;
6. jan.; ob 10.: Honved . Budimpešta - Lech Poznanj; ob 14.:	Lech	Poznanj - Racing
Bruselj; ob 15,15. Simmenthal
Honved Budimpešta.
Tekma med Honvedom in Lechom bi morala biti siper že danes, ker pa bodo Poljaki prispeli v San Remo Šeie pozno zvečer, bo verjetij odigrana v torek.
Največje zanimanj* vlada seveda za srečanje med Sim-menthalom in Honvedom, ki imata ttied seboj še neporavnan račun, saj je V tekmova nju za pokal evropskih prvakov ravno Honved izločil Sirft-menthala z zmago v Budimpešti. V madžarski ekipi bodo poleg «starih» Banhegyija, Simona, Grcmingerja, Gzinkana in Balogha nastopili tudi mladi igralci Bencze, Judilc in Te-mesvari, ki pa so že Igrali v madžarski reprezentanci na turnirju Mairano. V bistvu je Honved skoraj kompletna madžarska reprezentanca.
V moštvu Simmenthala bodo nastopili Atnerikanec Til-lotson Pieri, Riminucci, Gam-ba, Volpato, Sardagna, Pegani, Cescutti, Zapelli in kot e-dino pojačenje Giomo.
Poljska košarka ,katero zastopa ekipa Lech, j* , v zadnjem časg zelo napredovala
Feglerski, ki je eden najboljših evropskih košarkarjev. O Belgijcih ni kaj povedati. Racing je njihov najboljši klub, ki pa je na nekem domačem božičnem turnirju igral precej slabo.
* * *
Turnir v Ljubljani bo praktično dvoboj dveh najboljših jugoslovanskih ekip:	beograj-
ske Crvene zvezde in ljubljanske Olimpije z dvema zelo močnima italijanskima ekipama Ignisom in Motomorini-jem.
Ekipa Motomorini velja za enega glavnih favoritov turnirja. V Ljubljano bo prispela neposredno po zmagi na turnirju v Amsterdamu. V njej bo poleg Jugoslovana Andrija-ševiča in Ranuzzija, ki v Amsterdamu nista igrala nastopil tudi kot gost ameriški črnec Al Inms, medtem ko so se pogajanja za nastop drugega gosta, prav tako ameriškega črnca Johnsona, razbila.
Drugi italijanski predstavnik Ignis iz Varese je trenutno n* drugem mestu italijanskega prvenstva z enžkim številom točk kot vodilni Simmenthal. V njegpvih vrstah igra bivši madžarski reprezentant Toth in med najboljšimi tudi Goričan Zorzi. Za Ignis je dejal znani, evropski trener Francoz Busnelle da igra najlepšo košarko v Evropi.
Na jugoslovanski strani bodo tako pri Crveni zvezdi kot pri Olimpiji nastopili domala vsi jugoslovanski reprezentanti, zaradi česar imata obe vrsti, posebno pa Olimpija, zelo lepe izglede na osvojitev prve. ga ali pa vsaj obeh naslednjih mest.
Od reprezentantov bodo i-grali pri Olimpiji Kristančič, Dermastja, Kandus, Daneu in morda Mueller kot gost, pri Crveni zvezdj pa Radovič, Mi-nja Katič, Dragojlovič, Kontič in kot gost Djurič.
Program turnirja je naslednji:
_ 4. jan.: o£ J8,30 svečana o-
Med Poljaki bo n^st^jpil	t^9ri^ev; .oh ISjpft Ignis Črve-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
.. A	'.n	<*’	'	Tf	*T	'T
Italijansko t mladinsko Šahovsko prvenstvo
Po G. kolu vodi Tatai
't v »:
Lakovič pa te tretji
Srečen remi Bacca proti Lakoviču v 6. kolu
(Naš posebni dopis)
VARAZZE, 3. — V četrtem kolu italijanskega mladinskega šahovskega prvenstva ni bilo presenečenj, mnogo bolj zanimivo pa je bilo peto kolo. Madžarski begunec Štefan je premagal Scafarellija in sam prevzel vodstvo z lepimi izgledi na končno zmago. To kolo je tudi pokazalo največjp hibo turnirja, ki je v tem, da imajo močnejši i-gralci, jci so slabo začeli, zaradi švicarskega sistema in precejšnjega števila nižjekate-gornikov preveč lahko pot pri ponovnem prodiranju k površju. .
V šestem kolu sta Tatai in Scafarelli spet dobro »potegnila«, meni pa se je dobesedno izmuznil mojstrski kandidat Baco, saj je bil v Časovni stiski in v slabšem položaju. V četrtem in petem kolu sem zabeležil dve zmagi. Rezultati:
4. kolo: Scafarelli - Conte-dini 1:0, Tamburini - Tatai 0:1, Cappello - DelFAccio 1:0, Piccardo - Lakovič 0:1, Dar-
vani - Primavera remi, Teani-Segnori 1:0, Monti - Cham-mah 1:0, Schiappacasse - Bac-co 0:1, Lertora - Poggi remi, Fiorini - Pace 0:1, Traverso -Stupari 0:1.
5. kolo:	Tatai • Scafarelli 1:0, Lakovič - Cappello 1:0, DelFAccio - Contedini . 0:1, Teani - Tamburini remi, Bac-co - Gervani 1:0, Piccardo -Pace 1:0, Primavera - Lertora 1:0, Signori - Poggi 1:0, Schiappacasse - Monti 1:0, Fiorini - Stupari 1:0, Traverso -Chammah 0:1.
6. kolo:	Contedini - Tatai 0:1, Cappello - Scafarelli 0:1, Lakovič - Bacco remi, Tamburini - Piccardo 1:0, Signori - Primavera 0:1, Dell’Accio -Teani remi, Schiappacasse -Gervani remi, Pace - Lertora 1:0, Chammah - Fiorini 0:1, Poggi - Stupari 1:0, Monti -Traverso 1:0.
Stanje po 6. kolu: Tatai 5,5, Scafarelli 5, Lakovič 4,5, Tamburini, Primavera, Bacco 4, Contedini, Teani 3,5, Cappel lo, Piccardo, Pace, DelFAc-cio, Fiorini 3 itd.
PINO LAKOVIČ
na zvezda; ob 20,30 Motomorini - Olimpija.
5. jak.: ob 19,00 Ignis - Mbtb-morini; ob 20,30 Crvena zvezda - Olimpija.
6. jan.: ob 19.00 Motomorini - Crvena zvezda; ob 20,30 Ignis - Olimpija.
ATLETIKA
Evropski atleti v ZDA
NEW YORK, 3.	—	Znani
evropski atleti: Šveda Waem in Dahi, Angleža Hewson in Rawson, Madžar Rozsavoelgy in Poljak Orywa,l so sprejeli povabilo za udeležbo na ameriških mitingih v zaprtih prostorih.
Danes v Trsta
NOGOMET Triestina - Bari, A liga. Občinski stadion " ob 14,30;
San Giovanni - Mnggesana, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14,30.
KOŠARKA Don Bosco - Muggesana in Crda (Tržič) - Acegat. Drugi dan pokala »Gazzettino«. Te-lovsdmica v MHjah.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13,30. Glavna dirka za januarsko nagrado. Lir 330.000, pčoga 1680 m. Dirka Totip.
BOKS
Denny Moyer premagal Ortego
NEW YORK, 3. — Doslej nepremagani 19-letni ameriški boksar Danny Moyer je v svojem 19. profesionalnem nastopu premagal sinoči po točkah v 10 rundah znanega mehiškega boksarja Gasparja Ortego.
Moyrr je zelo spretno boksal z levico obenem pa se je spretno branil pred nasprotnikovimi udarci ob telo. V 6. rundi je Ortega izgubil ravnotežje in je pokleknil. Sklep
minil i tun n iti n m n n m m ut n n fiiiitiiiiiiiiiu mil,i, iitmtii ■■ n iiiii 11, niti i mn tniiti 1111111111 n« Danes popoldne na občinskem stadionu
Triestina - Bari: tekma negotovosti
Comisso ali Rigonat na desnem krilu ?
Cazsaniga leva zveza
3i t tli liti \ ga.	z!*	|
je določil, da bo prekinjena tekma A lige med Leneroesi-jem in Padovo iz 13. kola, po-jiovno odigrana V; sredo 14. januahja! ob 14. uri.
Današnja’ tekma med Trie-stino in Barijem je zelo važna tako za Triestino kot za goste m j>d njepega izida - bo v marsičem odvisna nadaljnja usoda obeh enajsteric,
S kakšnim J- postavama brf sta nastopili obe moštvi še ni znano. Igralci Triestjne so včerajšnji dan prebili' skupaj v popoilnem počitku. Z njimi je bil tudi trener Olivieri, ki pa nikomur ni hotel izdati svojih namenov in načrtov. Zanesljivo je le to, da se ne gotovost nanaša le na napadalno vrsto, v kateri bodo iz raznih razlogov manjkali Tor-tul, Rimbaldo in Massei. Medtem ko vse kaže, da se je Olivieri že odločil za vključitev Cazzanige na mesto leve zveze, pa se očitno še ni odločil med Rigonatom in Co-missom za desno krilo.
Najverjetnejša postava Trie-stine utegne biti naslednja: Rumich; Brunszzi, Brach; Tulissi, Bernardin, Degrassi; Rigonat, Szoke, Bresolin, Caz-zaniga, Santelli. Rezervi: Mer-kuza in Comisso.
Bari je prispel v Tr*t vče raj ob 15. uri iz Gorice, kjer je prebil ves teden. Trener Tabanelli se dobro, zaveda važnosti, srečanja tako za Ba-Ti kot za njega _ samega, kef preVlačhije splošno prepriča nje, da bi prva žrtev eventualnega poraza Barija bil ravno on sam. Najverjetnejša postava Barija bo najbrž naslednja: Magnanin); Romano, Gari-boldi; Cappa, Seghedoni, Mačehi; De Robertis, Conti, Re-bizzi, Bredesen, Cicogna.
 «i)—-
Orlandini za tekmo TriestinaJ Bari
MILAN, 3. — Za jutrišnjo tekmo A lige med Triestino in Barijem je komisar CAN določil za sodnika Orlandini-ja iz Rima. Ostale tekme A lige bodo sodili:
Fiorenlina - Udineše: Famu-lari iz Messine, Genoa - Milan: Lo BellO iz Siracuse, Inter • Napoli: Moriconi iz Rima, Ju-ventus - Bologna: Adami iz Rima, Lanerossi - Sampdoria: Ubezio iz Novare, Padova -Lazio:	Marchese iz Neaplja,
Roma - Alessandria: Guama-schelli iz Pavie, Spal - Torino: Gambarotta iz Genove.
NOGOMET
MILAN, 3. — ciomalne zveze
Komisar na-dr. Pasquale
PLAVANJE
Izvrstni rezultati avstralskih plavalk
SYDNEY, 3. — Na plavalnem prvenstvu Novega Južnega Walesa so bili danes v ženski konkurenci doseženi naslednji boljši rezultati:
220 y prosto: l. nsa Kon-rads 2T8”7. Ta rezultat je naj-bojši rezultat na svetu za ju-niorje, absolutni svetovni rekord pa ima Avstralka Dawn Fraser z 2’14"7.
110 y metuljček: 1. Bever-ly Bainbridgp 1T4V1 (nov avstralski rekord. Svetovni rekord ima Američanka Nancy Kamey z 1’11”3).
110 y prsno: 1. Jan Hogan 1’24”9 (nov avstralski junior-ski rekord).
sodnikov ni bil soglasen. Dva sta priznala zmago Moyerjo, eden pa Ortegi.
Marconi - Jordan za svet. prvenstvo? >
GROSSETO, 3. — Po osvojitvi evropskega naslova T kategoriji welter, se v športnih krogih v Grosestu vztrajno govori o možnosti organizacije dvoboja za svetovno prvenstvo med Emilijem Mar conijem in ameriškim črncem Jordanom.
• » •
FERRARA, 3. — Bivši italijanski prvak težke kategorije Uber Bacilieri je izjavil, da bo dokončno prenehal i aktivnim udejstvovanjem. Kot profesionalec je nastopil 56-krat, kot diletant pa 210-krat. Nastopil je na olimpiadi leta 1948 v Londonu. Italijanski prvak težke kat. je postal leta 1952 z zmago nad Bilanei-jem. Naslov je izgubil pred 4 meseci proti Di Persiu.
 «»-------
TOKIO, 3. — Japonec Hi-sao Kobajashi je ohranil naslov orientalskega prvaka peresne kategorije z zmago po točkah v 12 rundah nad Filipincem Jetom Ballyjem.
NOGOMET
Priprave v Angliji za olimpijski nog. turnir
LONDON, 3. — Angleška nogometna zveza se že pripravlja na olimpiado 1. 1960 v Rimu. Sporočila je, da bodo v letošnji sezoni odigrana tri srečanja med mladimi diletanti in profesionalci, ki naj bi odkrila nove igralce za olimpijski turnir. Nogometaši, ki bodo lahko nastopcli med diletanti, ne smejo biti stari več kot 23 let.
Nivo sedanjega diletantskega nogometa v Angliji je precej nizek in s temi tekmami ga hoče angleška zveza dvigniti. Razen tega je to prvi primer v Angliji, da se začnejo priprave za olimpijski turnir tako zgodaj.
Odeovorm urednm STANISLAV RENKO Tiska Tiskat sk! zavod ZTT . Trit
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri Lux barvni film:
(II capitano di Koepenlch)
Igra
HEINK RUEHMANN
predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 15. uri zelo zanimiv film:
ROMA V MARCU
(Nata di maržo)
mmm
Igrajo: JACQUELINE SASSARD, GABRIELE FERZETTI in MARIO VALDEMARIN
andre
gillois
Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov
Po ulici, ki je vsa zastavljena z vozili, pridrvi majhen tovornik in kar podrsa ob pločniku. Po trdem pritisku na **vore se ustavi pred velikanskim oknom, ki je zaprto z vAlovito pločevino. Dva moža skočita hkrati s sedežev, eden h* levo, drugi na desno. Njune kretnje so preračunane kakor kretnje boksarjev. Saj sta pa tudi plečata kakor boksarji. ®<ien privzdiguje strešno platno, odkrije skladovnice časnikov ‘b jih začne razkladati; drugi, preden začne prvemu poma-8ati, tako silovito trešči s pestjo po pločevini, da se ropot razleze daleč naokoli.
Iz notranjosti se oglasi znak. Dva druga hrusta sta ze čakala in zdaj odpreta okno z enim samim zamahom, kakor da bi izdirala zob. Skozi zijočo odprtino butnejo vsi hkrati *vežnji časnikov in dnevna svetloba.
Oba goloroka brdavsa znotraj lovita zavoj«, režeta vrvice, s katerimi so zvezani, in mečeta na mizo kupe papirja, ki diši po tiskarskem črnilu. Dve ženski, prav tako korenjaški “tejeta tako naglo, kakor rokohitreci mešajo karte. Vse štiri ‘oči od ostalega prostora železna mroža in za to se gnetejo mični prodajalci. Se trenutek prej so dremali. Zdaj se pa vsi derejo na ves glas.
»Meni!»
♦Tu jih imaš petdeset.«
♦In pet izvodov ,Presse’!»
♦Mčmčne, daj mi dvajset .Monde’!.»
Mčmene je mirna in se kar smehlja. To je trenutek naj-
hujšega navala: treba je delati naglo in se človek ne sme
motiti.
«Ne prerivaj se, pri vseh zlodjih!« Do pretepa kaj rado pride, zato je pred vrati policaj, ki je pripravljen, da vsak čas poseže vmes. Mčmčne pa tega ne mara, ker je potem zmeraj kaj polomljenega in kaj strganega papirja.
«Deset, dvajset, trideset! Naslednji!«
Ne gre za to, da bi najprej postregli tistim, ki so prvi prišli, pač pa kričačem in komolčarjem, ki hočejo biti prvi zunaj.
Mčmčne vse dobro pozna in ima vse rada. »Glej no, Pascala pa ni,» pomisli.
Ta ji je najljubši. Gleda ji naravnost v obraz s tistimi očmi, pred katerimi se zmede, ker Je v njih nekaj zaničljivega. A zdaj ga ni. Kdo ve, če bo sploh še kdaj prišel. In je takih, ki kar na naglo izginejo pa ne veš, kam so se zgubili. Lepega dne gredo iskat drugam svojo nesrečo, ali pa jih poberejo na pločniku ali jih pa vzame smrt. Gredo, kakor so prišli, brez zgodovine, brez imena, ta žalost na dveh nogah.
«,France-Soir’, zadnja izdaja!’«
Prvi kričač oidide. Bivši tekač, a zdaj je prvi le še v taki tekmi. V njihovi čakalnici je malo prej korakal od zida do zida z rokami ob prsih pred temi možakarji, ki so trudno posedli po klopeh in ki se presneto malo menijo zanj.
»Dober večer, Mčmčne.« »Dober večer, Andrče.«
Andrče Je drobcena in vsa nagubana. Ko bi imela še kaj mesa na zadnjici, bi prav lahko odšla za deklino na ulico, kljub svoji starosti. Toda še kmetavzi, ki hodijo prodajat krompir v Halles, je nočejo, tako je suha. Tako se ubada s časniki in Mčmčne jo ceni, ker jo zmeraj pozdravi.
»Pascala ni bilo videti,« pravi' Mčmčne glasno.
Nihče Ji ne odgovori. Roke se stegajo skozi okna in molijo račune, kjer so pisani vnaprej plačani izvodi in razdeljevalci prodajajo čez mrežo zavoje.
Preden gredo na obhod, si prodajalci uredijo zalogo po svojih malih osebnih navadah. Nekateri si preganejo ves
sveženj čez roko in kriče prodajajo, ko tekajo po ulicah, toda ta način noie, naj bo še tako dober. Zahteva močnih mišic, kajti roka kmalu otrpne. Maurice, >xi je bil pred tridesetimi leti prvi natakar pri restavraciji «Ma*inj’s», nese svoj kup listov tako slovesno kakor kakšno izbrano jed do rue Saint-Denis in tam ga položi na neko okensko polico. Nato si pregane eno številko časnika čez roko kakor prtič in postreže z njo odjemalcu, ki jo zahteva. Včasih sl mimoidoči lahko kar sami jemljejo časnike in mečejo po 20 frankov na kupček, medtem pa sam skoči nasproti v točilnico na en ali več kozarčkov.
Najpridnejšim podari Mčmčne tu pa tam prodajalsko čepico in torbo, ki jih ji dadajo za reklamo večerni časniki, Pascal ni maral sprejeti čepice iz samega ponosa, ima pa veliko vrečo, ki mu jo je dala in v kateri odnaša dvakrat dnevno svojo zalogo. V torbo si deva le malico.
»Le kaj se mu je utegnilo primeriti, njemu, ko je tako točen?«
Steve je tu, tisti, ki je kar malce slaven, ker Je prevzel ženo lastnemu bratu. Človek se sprašuje, kakšen je neki bil tisti brat, ko je že on tako beden. Naočniki mu visijo na nosu kakor na telegrafski žici in iz nosa mu štrlijo dolge dlake. Koščeni vrat ima ovit z ruto, ki se kar sveti od umazanije.
Neki drug ima rdečo kravato in zelen telovnik. Bil je »pomožni umetnik« in še zdaj se melanholično spominja, kolikokrat je pred vojno dolgo čakal na terasi kavarne »Globe«, da je prišel kakšen režiser in ga najel za statista.
»Jaz sem živel zmeraj v umetniškem okolju,« ponavlja neutrudno.
V neprodanih številkah časnikov prebira gledališke rubrike.
Pascala še ni. Mčmčne švigne z očmi po ulici. Mali tovornik je odpeljal. Neki ulični prodajalec časnikov jte v pivnici tam nasproti in pije svoj prvi kozarec rdečega, da bi si dal poguma. Mali Louis, razdeljevalec bencina, jo pozdravi. Rumenkasti maček prodajalke rib gre mimo in nese v gobcu mer-lanovo glavo.
»Čakaj, da ti pomagam, ti reva.«
«Kaj pa sem kot reva.«
Ima velike izgubljene oči in spodnja ustnica mu visi. Prepolna torba ga spravlja v zadrego, kakor ga spravljajo besede, ki jih uporablja. Nerodno stegne roko in skloni glavcf, da bi mu sočutni tovariš vrgel za vrat jermen njegove vreče.
«,France-Soir’, zadnja izdaja.«
To izgovarja nekam premehko, prav kakor je prej razlagal: š
»Moje življenje je kar dobrceno.«
In že je odšel za drugimi, športna majica, lahek suknjič, oguljen plašč, ki ga poleti ne sleče, ker ima spodaj hlač« na golo, sandale in črne roke.
Ulica jih odvleče vse po vrsti kakor tekoča preproga v veletrgovinah in jih predaja drugim ulicam, ki jih požro.
Mlajši so redki med njimi, življenje se pač ne začenja s prodajanjem časnikov. Seveda se pripovedujejo zgodbe 0 ameriških milijarderjih, češ da so svojo pot tako začeli ali kdo jim verjame.
Tudi prav starih ni kaj prida. Takole za eno nadstronie niže kot star, to je tik pred vstopom v zavod za onemogle ali pa pred pariškim brezdomstvom. Tedaj ima človek še nekaj moči in želi hoditi kakor se mu zljubi, zlasti pa piti ko je žejen, to se pravi zmeraj.	’
Mčmčne nč more več vzdržati. Vpraša uslužbence ki so pri njej za žično mrežo;	80
»Je kdo videl Pascala?«
♦Kaj se praskaš zaradi njega?« 11 odeovori eden njih in spravlja na kup preostale številke.
I hirUeZm ^ar!riuH ? je sPrazitila. Mčmčne stopi na prat
jaf prvič prišla ^Sem u vseJ ™estni ^rti J° poznajo. Ko r,?” . ® s m.\so zrekl‘: »lepa Germaine«. Lepa je SP le™	S1 J,h ni hoteJa nikoli na kratko postriči,
hi kfi .J °? njene malo močne glave; izraz njenega obraza bi bil trd, ko se ne bi skoraj zmeraj smehljala. Pral so Ji ponosno dvignjene v izrezu obleke. Ljudi, ki prihajajo in odhajajo, gleda z nežnimi pogledi. Dali so ji ime Mčmčn«, ki pomeni, da ni prevzetna. Zna si pridobiti spoštovanj«, a kljub temu jo imajo vsi radi.
Na lepem zagleda Pascala.	/Nadaljevanje sledi),
TRST, nedelja 4. januarja 1959
Leto XV. . Št. 4 (4158) ---
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93.808, 37.338 . Goric« 33.82 Poitoin« plačan« v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. C, II. n Ml. — TELEFON »MM IN »4-43* — Poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2* —
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1JL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ‘ CENE SOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca:	trgovski	80, finančno-upravni 130, osmrtnice 90 lir, — MALI OGLASI: 30 Ur beseda.
OGLASC
NAROČNINA:	mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur, celoletna 4900 ltr — Nedelja« številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur —
FLRJ: v tednu 10 Sin, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Fidel Castro in Manuel Urrutia prispeta šele danes v prestolnico
Vojska upornikov je že v Havani - Dosedanji predsednik vojaškega odbora aretiran - Kubanski veleposlanik v Rimu je podal ostavko Datista in njegovi prijatelji so pri begu odnesli s seboj 185 milijard
HAVANA, 3. — Fidel Castro in Manuel Urrutia potujeta proti Havani na čelu motorizirane kolone, ki je odšla iz Santiaga in ki bo morala prevoziti okrog 700 km, da prispe do prestolnice. Računa se, da bo kolona prispela v Havano jutri popoldne. Havana je že pripravljena na triumfalen Sprejem.
Revolucionarji, ki so že v prestolnici, so bili sprejeti
proti Burmi, sta priplula nocoj iz južne v severno hemisfero. Maršal Tito, ki potuje
vjeta ZSSR, Klimentu Voro-šilovu in predsedniku sovjetske vlade Nikiti Hruščevu. «V
z navdušenjem in nastanje-rA so v najbolj luksuznih hotelih prestolnice. V ostajam pa vlada v prestolnici nar.
Eden izmed poveljnikov u-pornikov, ki so že včeraj prišli v Havano, je postavil svoj štab v Camp Colombia, drugi pa v utrdbi Cabanas.
General Eugenio Cantillo, ki je vodil vojaški odbor, kateremu je Batista ob odhodu predal oblast, je bil aretiran. Fidel Castro ga namreč obtožuje, da se ni držal sporazuma, po katerem bi se morala vojska pridružiti upornikom ter preprečiti Batisti in njegovim pristašem, da zbežijo iz deže.e.
V radijskem govoru v San-tiagu je Fidel Castro izjavil, da so Batista in njegovi ljudje pri begu s Kube odnesli o-krpg 300 milijonov pesos (nad 185 milijard lir!).
Zvedelo se je tudi, da so bili nekateri višji častniki v mestu S. Clara 1. januarja ju-stificirani, ker so ukazal, bombardirati mesto, kar je povzročilo smrt 3000 oseb.
vlade burmanske unije 8. januarja prispel v Burmo. Nje-med najbolj znanimi prijatelji g°v uradni obisk v Burmi bo
na »Galebu«, bo na vabilo imenu narodov Jugoslavije in
svojem prisrčno čestitam vam in narodom Sovjetske zveze
Batiste. On sam pa je poudaril, da so bili njegovi odnosi z revolucionarnim »gibanjem 26. julija« vedno zelo prisrčni.
Titove čestitke Vorošilovu in Hruščevu
trajal tri dni: 8., 9. in 10. januarja, nakar bo maršal Tito odpotoval v Indijo. Danes je maršal Tito z «Galeba» ob nacionalnem prazniku Burme poslal brzojavno čestitko predsedniku burmanske unije Vin Maungu.
Predsednik republike maršal Tito je prav tako z »Ga BEOGRAD, 3. — Šolska leba« ob novem letu poslal ladja »Galeb«	in	rušilec I brzojavno čestitko predsedni-
«Split», ki plujeta v smeri' ku Prezšdiuma Vrhovnega so-
za 1959. leto z željami za napredek Zveze sovjetskih socialističnih republik in za razvoj prijateljstva jugoslovanskih in sovjetskih narodov, za uspeh miru in socializma.«
LAPAZ, 3. — Po zadnjih vesteh, ki so prispele v La-paz, so poplave od 26. decembra v pokrajini Charagua povzročile 50 smrtnih žrtev.
FIDEL CASTRO zmagoviti voditelj upora na Kubi
Ruska raketa je letela mimo Lune in je postala nov planet Sonca
(Nadaljevanje s 1. strani) resnici lahko primerja s pr- Predstavnik Bele hiše Ja-
no važna tako z astronavtič-nega kot vojaškega stališča. Clankar nadaljuje, s trditvijo, da imajo Rusi najmočnejše motorje na vsem svetu, kar So nedavno priznali tudi nekateri ameriški tehniki. Rusi so v zadnjem času delali poskuse z motorjem, ki lahko razvije odbojno silo 430 ton, kar je 2 in pol-krat več kot je odbojna sila vseh treh motorjev «Al'lasa». Bergeal dostavlja, da gradijo sedaj v Rusiji motor z odbojno silo 600 ton.
Med ameriškimi strokovnjaki je napravila teža zadnjega stadija sovjetske rakete precejšnje presenečenje. Tako je dejal dr. Henry Richter ml., da gre za «precejšnjo težo« ter je dostavil, da bo izstrelitev sovjetske rakete nekoliko streznila Američane po u-spehu z njihovim umetnim satelitom «At'lasom». Ta satelit, je dejal ameriški znanstvenik, se, čeprav je zelo velik, v
 .............................................................................  miniram	itm».lliiiiiiiiiiiimii..............mraniiimrannmniiiiiiimiiiiiiiniiiiiiimiinimiiraimtmmiraimiimiimiilllllimillliil»raimirai................Hiiitniniimmntrairarannnra
Predsednik Fanfanipotuje Fnintosk[	minister^Pinay prispel v
Nečedni manevri Andreottija - Govori se o možnem povišanju cene tobaka ter cigaret najširše potrošnje
(O« našega dopisnika)
RIM, 3. — Danes je bilo uradno potrjeno, da bo Kubanski veleposlanik v R'-; Fanfani 6. t. m. * letalom odpotoval v Kairo, kjer bo
imel še isti večer prvi razgovor s predsednikom Naserjem. Razgovore bosta nadaljevala še v naslednjih dveh
mu Alberto De La Čampa y Roff le danes okrog 12.30 sffrojel 'časnikarje ter jim izjavil, da je podal ostavko kot vfeleposjanilf. Zaprosil je ita-lijarjsko vlado za nekaj dni gostoljubnosti in brž ko bo uredil osebne stvari, se bo z žino in otrokoma vrnil v do-nlovino. Posle je na veleposlaništvu prevzel dr. Carlos. Pi-cliaiH j
Dosedanji veleposlanik je
sin bivšega obrambnega ministra v Batistovi vladi. Pred njegovo ostavko so nekateri Kubanci, ki se nahajajo v Rimu, manifestirali. O veleposlaniku so izjavili, da je bil
dneh, obenem pa bo italijanski ministrski predsednik opravil nekatere obiske. Med Fanfanijevim obiskom bo podpisan italijansko-egip-tovski kulturni sporazum, mogoče pa bodo sklenili še tudi druge sporazume. Dne 8 januarja bo Fanfani zapustil Kairo ter odpotoval v Aleksandrijo, naslednjega dna pa v El Alamein, kjer bo posvečena kostnica italijanskim padlim vojakom. Od tu se bo Fanfani zopet vrnil v Aleksandrijo, od koder bo z letalom spet odpo-
toval v Rim.
Obisk Fanfanija v Egiptu je bil že večkrat odpovedan in odložen in kakor vsakikrat doslej, so se tudi sedaj zopet vnele polemike o tem ali je umestno ali ne. da gre Fanfani v Egipt. Nekoč so tisti, ki jim ni posebno všeč prijateljstvo z ' arabskimi državami, očitali Fanfaniju, da pomeni obisk v Egiptu toliko kot odklon od atlantske politike. Da pa temu ni tako, potrjuje agencija, ki je blizu Pel-li in ki govori o tem, da gle-
mmiiiiiiiiiiMillimiiiiMnmiimiiMiiiiiiuiminmiiiiiiimmiiiiiimimiiiiiilimniiiiiiiiiraiimm
Mikojan prispe danes na zasebni obisk v ZDA
i ■ -	■	■	1	*
Na poti v ZDA se je Mikojan ustaviI na Danskem, kjer je bil gost ministrskega predsednika Hansena • Izrazil je prepričanje, da se bo v Ameriki sestal tudi z Eisenbomerjem
MOSKVA, 3. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je odpotoval včeraj zjutraj iz Moskve v Kopen-hagen, na poti v ZDA. Ob slovesu so ga na letališču pozdravili njegov sin, zunanji minister Gromiko, namestnik zinanjega ministra Kuznecov id minister za zunanjo trgovino!
iOb prihodu v Kopenhagen, k|unor je prispel ob 12.19. je Mikojan izjavil, da je skoraj gktuvo, da se bo sestal z Ei-s4nnowerjem v Washingtonu. Ppudaril je, da »moramo vsi sodelovati za mir, treba pa se jd razgovarjati«. Poleg tega je Mikojan izjavil, da se bo med svojim bivanjem v ZDA sestal tudi z Dullesom. Hkrati pa je dejal, da še ne ve, o katerih vprašanjih se bcsta razgovar-jt-Ia. «To bo odvisno od gospoda Dullesa,« je poudaril Mikojan. Poleg tega je podpredsednik sovjetske vlade dejal novinarjem, da upa, da V) industrijski razvoj Sovjetske zveze omogočil povečanje blagovne izmenjave z drugimi državami.
Glede sovjetske rakete, ki leti proti Luni, je Mikojan de. jal, da je raketa brezhibno delovala. »To je velika zmaga ne samo za Sovjetsko zvezo, ampak tudi za znanost vsega sveta,« je dejal Mikojan.
V Kopenhagnu je bil sovjetski politik gost danskega prvega ministra Hansena. Na kosilu, ki mu ga je priredil Hansen, so bili prisotni tudi danski zunanji minister, minister za finance in drugi člani danske vlade. Na tiskovni konferenci, ki je bila po končanem kosilu, je Mikojan izjavil med drugih: »Upam, da »e bom v ZDA sestal s predsednikom Eisenhovverjem, z mnogimi prijatelji in da ai bom pridobil še nove prijatelje. Potujem zasebno, na počitnice. Zato je odvisno od Američanov, da določijo, o kakšnih vprašanjih se bomo razgovarjali.s
V odgovorih na številna vprašanja časnikarjev, je Mikojan omenil tudi berlinsko vprašanje in dejal, da je pred odhodom samo bežno pregledal zahodne odgovore na sovjetsko noto. »Kljub temu pa menim, da se na Zahodu motijo o naših namenih glede bodočnosti Berlina.« Nato je Mikojan izrazil upanje, da se bo NATO sčasoma razpustila in je obžaloval, da je Danska članica te zveze. Obenem pa je odločno poudaril, da goji Sovjetska zveza do Danske prijateljska čustva in izrazil veliko zadovoljstvo, da je lah-
ko prišel v to deželo. Mikojan je dejal, da se je s Hansenom zelo prijetno razgovarjal. Med Mikojanove izjave je posegel tudi danski predsednik vlade, ki je dejal, da je izrazil Mi-kojanu dobrodošlico v Kopenhagen. »Vem, kakšno vlogo ima Mikojan, je dejal Hansen, zato ga tudi zelo cenim in sem izredno zadovoljen z njegovim obiskom.«
Mikcjan je takoj po 22. uri odpotoval z letalom iz Kopen-hagna v Nevv York. Predvidevajo da bo Mikojan prispel v New York jutri zjutraj ob 6.50 uri.
dajo atlantski zavezniki prijazno na obisk Fanfanija v Kairu, in to še zlasti ZDA.
Popolnoma nepričakovano vsaj za širšo javnost — je prispel v Rim francoski finančni minister Pinay. Njegov obisk je mogoče v zvezi z razgovorom, ki ga je včeraj imel Fanfani z angleškim trgovskim ministrom Davidom F.c-clesom. Francosko poslaništvo je sicer pohitelo zatrjevati, da je Pinayev obisk popolnoma zasebnega značaja. In zato tudi ni bilo nikomur javljeno, da bo minister prišel v Rim. Fanfani na primer je že pčed Pinayevim odhodom odletel v Arezzo, kjer bo prebil nede-lj°-	.
Danes se je sestal medsm-dikalni odbor državnih nameščencev, ki je zavrnil vladno tezo za ureditev položaja te kategorije. Vlada namreč nudi državnim nameščencem komaj 1600 lir mesečnega poviška. Odbor je tudi nastopil proti »določenim krogom in osebam v vladi«, ki hočejo napraviti v javnosti zahteve državnih uslužbencev nepopularne s tem, da kažejo na nujnost povišanja davkov, če bi bile te zahteve sprejete. Jasno je, da je mišljen pri tem minister Andreotti, ki je včeraj izdal poročilo, po katerem bi bilo treba vseh 60 milijard — ki pa pomenijo komaj tretjino tega, kar zahtevajo državni uslužbenci — kriti z novimi davščinami.
Značilno je. da nekega dela Andreottijevega poročila niso objavili listi vladnih strank in niti nekatere informacijske službe. Očitno je, da skuša Andreotti pri vsej stvari napravili nepriljubljenega finančnega ministra Pretija, s katerim pač nista najboljša prijatelja, odkar ie prišla na dan Giuffrejeva afera.
Vse to pa vseeno ne pomeni da niso lahko resnične ve-
sti, ki se ponekod širijo. Tako je na primer neki milanski list že javil da je možno zvišanje cene tobaka, zlasti pa tistih cigaret, ki se največ kadijo, kot na primer Alfa, Na-zionali in Nazionali Esporta-zione. Pri omenjenih cigaretah bi šlo baje za povišek 10 lir pri zavojčku. Ze dolgo časa se že tudi govori, da se bodo zvišale poštne in telefonske tarife.
Mogoče bi skoraj pomenilo ustvarjati paniko, ako bi ho-telf naštevati še druge vesti, ki za sedaj na srečo niso potrjene, & povišanju cene raznih potrebščin.
A. P.
Hroščev v Minsku
MOSKVA, 3. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev se je včeraj udeležil proslave 40. obletnice ustanovitve Sovjetske beloruske republike v Minsku. Na zasedanju vrhovnega sovjeta Beloruske republike je Hruščev izjavil: »Polet sovjetske kozmične rakete pomeni, da smo mi prvi na svetu, ki smo začrtali pot z Zemlje na Luno«. Dodal je, da ta nova sovjetska zmaga ponovno m najbolj prepričljivo dokazuje, da socialistični red pospešuje razvoj gospodarstva, znanstva, termologije in kulture. Nato je Hruščev dejal: »V 41 letih sovjetske vlade so narodi Sovjetske zveze naredili velikansko delo. Zgradili so socializem in ustvarili močno socialistično državo, ki je na drugem mestu v svetu v industrijski proizvodnji, na prvem mestu v gradnji medcelinskih raket, v pošiljanju, umetnih satelitov okrog Zemlje in na mnogih drugih znanstvenih in tehničnih področjih«.
Pred izboljšanjem odnosov med Libanonom in ZAR?
Delni uspeh razgovorov Blacka z egiptovskimi predstavniki
BEJRUT, 3. — Predsednik libanonske vlade Rašid Kara-mi je danes odpotoval iz Bejruta v Port Said. Karami je i.a poti v Kairo, kjer se bo udeležil sestanka gospodarskega sveta Arabske zveze. S seboj nosi tudi osebno pismo predsednika libanonske republike Fuada Sehaba za Naserja. V krogih, ki so blizu prvega libanonskega ministra, menijo, da je v tem pismu med drugim izražena iskrena želja Libanona za ponovno utrditev odnošajev z Združeno a-rabsko republiko, na osnovi medsebojnega bratskega sodelovanja.
Po drugi strani pa se je zvedelo, da je voditelj libanonske »Fronte nacionalne združitve« Sacb Salam, ki je v Kairu že dva meseca in bi moral danes odpotovati v Bejrut, odložil svoj odhod do piihodnjega tedna. V Bejrutu menijo, da se bo predsednik Naser sestal s predsednikom libanonske vlade in Salamom, da z njima razpravlja o libanonskem položaju in o odno-šajih med obema državama.
Kairski časnik «A1 Akhbari) piše danes, da je bil na nedavnih finančnih razgovorih v Kairu dosežen sporazum o vseh anglo-egiptovskih vprašanjih, razen o vprašanju odškodnine za Sueški prekop. List poudarja, da bodo razgovori med predsednikom Svetovne banke Blackom in egiptovskimi oblastmi v prihodnjih 24 urah odločilni.
Danes zjutraj se je predsednik Svetovne banke Black sestal z egiptovskim ministrom za gospodarstvo in z zunanjim ministrom Favzijem. Na razgovorih »o nadaljevali z obtavnavo vprašanj o sodelovanju med Veliko Britanijo in ZAR. V egiptovskih krogih poudarjajo, da so današnji razgovori zabeležili precejšen napredek. Danes zvečer pa je Biack izjavil, da so bili razgovori prekinjeni do torka.
Iz'Kaira poročajo, da so v zadnjih dneh oblasti ZAR aretirale okrog 200 komunistov
v Siriji in v Egiptu. Med aretiranci naj bi bil tudi voditelj komunistične partije Sirije Haled Bagdaš. Dopisnik libanonskega lista «Orient» v Damasku pa piše, da so do sedaj v Siriji aretirali najmanj 600 komunistov.
Tednik »Akhbar El Yom», ki izhaja v Kairu, piše v članku iz Bagdada, da je prišlo v preteklem tednu v glavnem mestu Iraka do hudih spopa-dcv med komunisti, ki jih je podpirala policija, in arabskimi nacionalisti. List piše, da je do prvega spopada prišlo v četrtek zvečer v dveh mestnih kinematografih, kjer so gledalci priredili veliko manifestacijo, ko so na platnu v dokumentarnem filmu pokazali Naserja. Komunisti so prišli s kamioni, obkolili oba kinematografa in aretirali 250 o::eb, piše list. Po vesteh istega lista pa naj bi komunisti napadli tudi skupine študentov.
vim sputnikom, s katerim ima več ali manj isto težo. Zadnji stadij sovjetske rakete tehta 1472 kg. Zadnji stadij raket ameriškega letalstva pa je tehtal 38 kg, zadnji stadij rakete vojske pa 26 kg in pol. V ostalem pa ameriški znanstveniki nočejo izražati mnenja o celotni teži sovjetske rakete, temveč se omejujejo na ugotovitev, da je morala imeti silno odbojno moč. An-
MOSKVA, 4. — Moskovski radio javlja, da se bo raketa najbolj približala Luni ob 3,59 (po srednjeevropskem času) in bo tedaj oddaljena 7,500 km od Lune.
gleški tisk posveča mnogo prostora izstrelitvi sovjetske rakete, toda v komentarjih ne manjka tudi trditev — kakor tudi v ameriškem tisku — da so Sovjeti zaradi tega izstrelili prav sedaj to svojo raketo, ker ' potuje Mikojan v ZDA.
V Moskvi je zavladalo velikansko veselje, ko je radio sporočil vest o izstrelitvi rakete. Mnogo ljudi je izražalo svoje navdušenje s prepevanjem in plesanjem na Rdečem trgu vso noč.
Na Kitajskem so za izstrelitev sovjetske rakete izvedeli na precej primitiven način. Ko so ljudje v Pekingu zjutraj prišli na ulice, so zagledali z roko napravljene plakate, z napisi; »Sovjetska vsemirska raketa se bo srečala z mesečno deklico«. Po neki stari kitajski bajki živi namreč na Luni neka prekrasna deklica.
Prof. Herman Oberth, znanstvenik, ki ga imajo za očeta moderne vede o raketnih izstrelkih in ki je še do nedavnega delal na tem področju v Ameriki (sedaj živi v Nemčiji), je pozval vlado ZDA. naj temeljito spremeni svoj program raketnih izstrelkov. Ce hočejo Američani na tem področju doseči pravi uspeh, morajo zgraditi močnejše motorje. Poudaril je, da von Braun že dolgo to zahteva, Američani pa se zgubljajo v tem, da izdelujejo silno natančne aparate, ki pa nimajo dovolj moči. Rekel je tudi, da sovjetska raketa dokazuje, da je s tehničnega stališča sedaj odprta pot za izstrelitev take rakete, ki jo bo vodil človek.
mes Hagerty je v imenu predsednika Eisenhovverja časnikarjem prebral sledeče poročilo: »Uspešna izstrelitev rakete, ki bo letela v bližini ! Lune, predstavlja velik korak naprej v človeških rai>-iskavah o neskončnost; vesolja. Pohvala za ta uspeh gre znanstvenikom in tehnikom, ki so ga uresničili, in mi jim čestitamo k temu uspehu«.
Sovjetsko ministrstvo pošt je izdalo spominsko znamka ob izstrelitvi rakete proti Luni. Na znamki so vsi trije sovjetski sputniki ter raketa, ko lete v noči skozi vesolje. Na 1 levi strani je napis v rdečem »XXI. kongres sovjetske KP». V ozadju se vidi kontura Kremlja.
Z vseh strani sveta prihajajo poročila, da se z aparati v raznih znanstvenih zavodih dobro slišijo radijski znaki, ki prihajajo z rakete Pa tudi mnogi manj popolru a-parati so ujeli znake
Jugoslovani grade dok v Burmi
Po vesteh iz Burme bo burmanska vlada zaupala jugoslovanskemu podjetju »Invest-Import« izgradnjo doka v burmanskem pristanišču Akjabu. Jugoslovanski strokovnjaki in inženirji, ki so pripravili načrt, so že več mesecev v Akjabu. Pričakuje se, da bo sporazum za izgradnjo doka u-radno podpisan v februarju. Izgradnja doka, ki bo stala okrog milijon dolarjev, bo trajala eno leto.
 #»------
Gospodarski sporazum med Indonezijo in SZ
DŽAKARTA, 3. — Danes je bil v Džakarti podpisan gospodarski sporazum med Indonezijo in Sovjetsko zvezo, na osnovi katerega se Sovjetska zveza obvezuje dobaviti Indoneziji sredstva za izvedbo industrijskega in kmetijskega načrta. Dobave bodo veljale 50 milijard lir. Predsednik indonezijske vlade je izjavil, da bodo s temi sredstvi zgradili eno metalurško tovarno, eno tovarno superfosfa-tov in nekaj novih cest. ;
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiliiiiiiiiiiliiiiiiiitiiimiiiiiimiiiiiiiiimi iiiiiiiiiiititiimiiiimiiiiiimiiiiliimimiia
Pozitivni odmevi po obisku maršala Tita v Indoneziji
Samo Albanija in Bolgarija čutila potrebo, da v zvezi s lem obiskom blatita Jugoslavijo in njen ugled v svetu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD 3. — Skupno in. donezijsko-jugoslovansko sporočilo je naletelo na veliko pozornost, posebno v tisku izven-blokovskih držav, v številnih evropskih in izvenevropskih listih, ki s simpatijami spremljajo napore Jugoslavije in Indonezije m drugih izvenblo-kovskih držav za uveljavljanje politike aktivne koeksistence.
Britanska agencija Reuter je v svojih obširnih poročilih po. sebno poudarila tisti del skupnega poročila v katerem se Jugoslavija in Indonezija za-
(Nadaljevanje z 2. strani)
fari za dva tedna, tedaj pač nihče ne bo mislil, da gre le za dopust in oddih. Končno niti letni čas ni za to najbolj primeren. V začetku se je še dokaj skromno in negotovo omenjala možnost, da bi se Mikojan sestal razen z Dullesom tudi z Eisenhoiverjem. Toda sedaj pa je Mikojan ie pred odhodom iz Evrope kar brez ovinkov povedal, da za gotovo pričakuje, da se bosta videla z Eisenhoioerjem. In naj gre s strani Eisenhovoerja le za akt pozornosti, tiljudno* sti ali naklonjenosti do visokega tujega državnika — Mikcjan gotovo ne bo hotel izpustiti iz rok ugodne prilike za kako posebno sporočil o E i-sennoiverju. Seveda se zdi vsem zelo verjetno, da bo predlagal sestanek Hruičev-El-senhoiver. In ker na Zahodu vedno poudarjajo, da nimajo sestanki na visoki ravni nika-k ega smisla, če ni prej poskrbljeno za kako konkretno konst takih sestankov, tedaj ni izključeno, da nima Mikojan za Eisenhotverja tudi kakega zagotovila. Toda glede česa? No, nerešenih vprašanj je toliko, da bi se mogoče kak vrhunski sestanek izplačal že tudi za rešitev enega samega. V ostalem pa je toliko vprašanj med seboj povezanih, da bi rešitev enepa pomenila, da se je že našla tudi rešitev drupepa.
Raketa SZ nov planet
Mikojan prispe v ZDA danes zjutraj, nekako ob času ko bo sovjetska raketa švignila mimo Lune. In nekateri listi, n. pr. ameriški in angleški, že spravljajo ta dva dogodka v vzročno zvezo, češ Sovjeti so izstrelili svojo raketo nalašč v času, ko je Mikojan odhajal v ZDA, da bi lahko tam nastopil zelo ponosno. Koliko take domneve držijo, je vprašanje zase, potovo pa se je prestiž SZ na področju vsemirsk ih izstrelkov zopet silno dvignil. Američani so si s svojimi ponovnimi poskusi zelo prizadevali, da bt prvi prišli v bližino Lune m jo fotografirali tudi od zadaj, toda namen se jint ni posrečil. Potem so zagnali v vesolje svoj Atlas ter Se precej nefair zavedli skoraj vse svetovno mnenje, da so res močno prekosili Sovjete s štirimi tonami tega Atlasa, medtem ko tehta Ul. sputnik le 1,3 tone. Zamolčali so namreč, da se njihov Atlas po teži lahko primerja šele s /. sputnikom (ima okrog 60 kg) in da je za III. sputnikom dolgo časa letela po vsemirju tudi njepova nosilna raketa, katere teža m vsem znana, a je gotovo mnoga večja — to so Rusi poudarili — kot pa nosilna raketa še dokaj skromnega Atlasa (Štiri tone namreč tehta no-i silna raketa s satelitom vred).
Razlika je v tem, da se je pri lil. sputniku nosilna raketa odklopila, medtem ko se pri Atlasu ni.
In ko so hoteli Američani svetu dopovedati, da je med njimi in Rusi le še malo alt pa nič razlike glede uspehov pri izstreljevanju vsemirskih teles, pa je prišla velika vest, ob kateri si niti Eisenhotver ni mogel kaj, da ne bi lepo čestital sovjetskim znanstvenikom in tehnikom.
O pomenu rakete, ki je davi letela mimo Lune in bo postala nov planet, je laiku težko presojati. Toda že prvi komentarji tako sovjetskih kot drugih znanstvenikov po tem prvem velikem dogodku novega leta nas prepričujejo, da ni več daleč čas, ko bo človek — sovjetski, poudarjajo v SZ •— postavil svojo nogo na druga nebesna telesu, na Venero, na Mars... Seveda se že tudi slišijo glasovi, da je treba postaviti Luno pod nadzorstvo OZN.
Italija
Potem ko je Fanfani rešil zadevo s Pretijevo ostavko, se je lotil zahtev državnih usluž-bencev. Na zadnji dan starega
leta se je sestal z njihovimi sindikalnimi predstavniki in jim povedal ,da vlada v nobenem primeru ne more v celoti zadovoljiti njihovim zahtevam, ki znašajo ISO milijard lir. I lada namreč ne bi hotela primanjkljaja v bodočem proračunu zvišati temveč ga celo znižati, tako kol so gu vsako leto zniževale že prejšnje vlade.
Po novem letu, v petek, pa je zakladni minister Andreotti uročil sindikalnim predstavnikom pismeno vladne predloge. Vlada predvideva komaj 60 milijard lir, t. j. pičlo tretjino vseh zahtev javnih usluž. bencev. Ti izdatki bi morali biti kriti z novimi davki. Ni še znano, kateri davki bodo povišani ker prizadeti ministri vso zadevo šele proučujejo, potem pa se bodo sestali, kar se bo zgodilo šele prihodnji teden, kajti v ponedeljek, ko bo seja vlade, o tem vprašanju ne bodo razpravljali. Sindikalne organizacije bodo namreč pretresale vladni pred. lop do *. t. m. in šele takrat dale odgovor. Kljub temu po se že sedaj ve, da ministri niso soglasni glede kritja novih bremen. Socialdemokratski mi-
nistri bi hoteli preprečiti povišanje posrednega davka in zagovarjajo povišanje neposrednih davkov. Takega mnenja je tudi demoknstjanska levica, ki poudarja: če je žrtev državnih, uslužbencev v skladu z žrtvijo imovitejših slojev in če je namenjena taki politiki ki nudi pdpoje za bodočo blaginjo, potem se tt žrtve od državnih uslužben cev lahko zahtevajo, v nasprotnem primeru pa ne. Vsekakor pa je dejstvo, da bo i-melo povišanje — čeprav samo delno — prejemkov državnih uslužbencev za posledico povišanje davkov,
Fanfani sam po bo v torek, t. j. po seji vlade, odpotoval na že tolikokrat napovedani obisk v Kairo. Obiskal bo tu di znamenito bojišče Al Ale mein.
Predsednik republike Oron-chi pa je v svojem novoletnem voščilu ponovno poudaril nujnost izvujanja ustavnih določb, kar je važno zlasti za nas Slovence v Italiji, ki zahtevamo, da se predvsem člena 3 in 6 ustave dosledno izvajata, kar se doslej še ni zgodilo. Zlasti na podlagi člena 6 ni bil izdan noben zakon za zaščito naših pravic. Edini zakonski predlog v tem pogledu — o zakon u za slovensko šolstvo — leži menda še vedno pred senatno komisijo, pa še ta predlog je krivičen, ker vsebuje grobe diskriminacijske določbe, ki nikakor ni-
so v skladu s členom 3 ustave, s katerim je zajamčena po-polna enakopravnost državljanov.
Prejšnji teden je z novim letom stopil v veljavo sporazum o skupnem evropskem tržišču. To pomeni, da je tudi Italija znižala carinske pristojbine za 10 odstotkov. Ob tej priliki je kmetijski minister Ferrari-Agrari ki je vsekakor zaskrbljen za usodo ita. lijanskepa kmetijstva, poudaril, da bo nujna večja proizvodnja. in da bo morala Italija postati bolj občutljiva za mednarodno sodelovanje. Izjavil je tudi, da bo potrebno odpraviti sleherno politiko projekcije, kar je delno prav v prejšnjem tednu storilo že u-stavno sodišče, ko je razveljavilo zakonski odlok iz leta 1947 o obvezni zaposlitvi kmečke delovne sile. Seveda nikomur nič ne koristi, če se u-stavno sodišče postavlja na stališče izvajanja črke ustave, ko pa na drugi strani ne določi, kako se je treba ravnati in kaj storiti za izvajanje določbe iste ustave, ki jamči vsakemu prebivalcu pravico do dela. Dejstvo je, da se je starim težavam vlade pridružila prejšnji teden še skrb kako preprečiti zaposlitev stoti-sočev kmečkega delavstva, ki je bilo doslej zaposleno na podlagi razveljavljenega zakona o obvezni zaposlitvi v tistih pokrajinah, kjer so te določili prizadeti pefekti.
vzemata za spoštovanje načel listine Združenih narodov in načela manifesta azijsko-afri-ških držav v Bandungu. Francoska agencija AFF je posebno pouuarila privrženost Jugoslavije in Indonezije politiki miroljubne koeksistence, odločnosti obeh držav, da ostaneta izven blokov, in njunem zavzemanju za svoboden razvoj nacionalnih skupnosti v Aziji in Afriki. Agencija Associated Presse je posebno poudarila zaskrbljenost Lita m bukarna za seuanji politični položaj v svetu in njuno obsodbo metod hladne vojne, oboroževalne tekme in politike vmesavunja v notranje zadeve drugih. Sovjetska agencija TAbcj je v svojem poročim ugotovila, da sta oba državnika posebno pozornost posvetila problemu razorožitve in pozdravna korake, ki so v tej smeri bili storjeni v OZN in na konferenci strokovnjakov v Ženevi. Agencija nadalje navaja tisti del komunikeja, v katerem se obsoja kolonializem, in navajajo pogledi Jugoslavije in Indonezije glede vprašanja Berlina, z. a hodne Gvineje in sprejema Kitajske v QZN.
Skupno jugoslovansko-indo-
nezijsko sporočilo je nuslo vidno mesto v indij»»em tisku, ki ugotavlja, da se Jugoslavija in Indonezija odločno zavzemata za pravico vsakegu naroda za svobodno neodvisnost, v japonskem tisku, v tisku Združene arabske republike, grškem, francoskem, polj. skem, v tisku ZDA in drugih držav.
Beograjska »Politika« ugotavlja, da so vsi ljudje v svetu, ki jim je mir pri srcu, v jugoslovansko-indonezijskem sporočilu videli predvsem odraz naporov, da se čim bolj uveljavi ideja aktivne koeksistence. Nihče, ne glede na svoje razpoloženje do Jugoslavije in Indonezije ni v potovanju predsednika Tita in v manifestacijah jugoslovansko-indo-i nezijskega prijateljstva našel
povod za napade in žalitve razen v Albaniji in Bolgariji, u-gotavlja »Politika«. Ti napadi, ugotavlja «Politika«, so samo del tistega posla, ki sta se ga lotili Tirana in bofija, da z vsemi sredstvi poskušata obla-titi socialistično Jugoslavijo in njen ugled v svetu. Toda to je jalov poskus, da se v svetu očrni to, kar danes predstavlja primer borbe zo mir enakopravnost in medsebojno spoštovanje in razumevanje.
V zvezi s pisanjem albanskega lista «Zert Populič« in bolgarskega lista »Kabotniiko delo« — češ da potovanje predsednika Tita sluzi izključno namenom ameriških imperialistov, da bi se narodi in vlade nekaterih azijskih držav ločile od splošne borbe za mir in se vpregle v voz ZDA in njenih zaveznikov — ugotavlja »Borba«, da tu ne gre za podtikanje teoretičnih stališč, temveč za podtikanje in lalsificiranje smisla sestanka in razgovorov šefov obeh držav, za faisificiranje uradnega sporočila, ki je ilanes znano celokupni svetovni javnosti-Pisanje albanskega in bolgar skega tiska, poudarja »Bop-oa», je dokaz ozkogrudne blokovske eksplozivnosti v skladu z devizo; kdor ni z nami, le proti nam — služi imperializmu. Bolgarsko časopisje i' gnorira konkretne sklepe o krepitvi indonezijsko-jugoslo-vanskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem polju,
Reško pristanišče je v letu 1958 zabeležilo rekorden promet 1,002.000 ton. Skoraj en» tretjina prometa odpade na tranzit podonavskih držav. V prometu reškega pristanišča zavzemata poleg prevoza jugoslovanskega blaga najvidnejša mesto tranzit Avstrije in Češkoslovaške. V odnosu na leto 1956 se je tranzit omenjeni*1 držav povečal za nad 50 odstotkov. Posebno veliko je povečanje avstrijskega tranzita-
B. B.