flirrLbbtol in wUt ubij* i» Mlj» * t..ru br«r podiljlllj* jam	let* Hfl. —
Ml Irl» ..*.,— .A rctrt 1*1» . SO
|»o (Mlftlf
ZJ **< JO |1, -t» »..I lrt4 . .'» .. -i a l*trt IM» * ,
Vr«lnl>»*" in •Jir.Hniltw
if II I Alillllftll lllJH ( П'П1' plalr) Ш. it. Ш.
St. SO,
ti ' i^Jfi i ilwrto|«T" * »-t i »r i'l ii'üji If. ■ <■ ■ t .ill ПЧ III fit.
Irr. ■ * ч* l««l k skril, I kr. #» 4P d \a 3kr»t-
V. •• |. - .t'hkf ■■ 1„•« ■ p« pr-mioru
/л »члк 1 iчris jo platni -kulfk (»tempeljI ia 30 k.
Mokofmi n г тга^АЈ».
(lupini пај «s 1>|»р>то1јп« fr* n kaj «ju.
Теицј li.
Tili) (M- v It m! ah
■zgubil, v miri ori človek pri ui-ktorili dogodkih samo znstočo, zdihne, z glavo strese ali pa jokteno zakolne, kar jo i !,:sno od narave, odgnjo, stanu, 25 t m ie sijujajim dovrSen. Obiskovalcev jc bilo 7 do 800», slurilHt> P" odkritosrčnosti. Cesto tudi pravi, dn človek no vć, kaj bi
vse resolucije «o bile oglasno sprejete, občim, ..epopmijiv» ..а-!гек"!" .-VT	,,?1.,мквши ldih1jT
„ ,	, ,	.	,	.-	vsaki kletvi dense nje iiobe oilgovarm ravnopezna /guhliena pamet v prciGnjili
vdoSenoet. Med talmrovanjem j.; neprenehoma dež roml, po	je	v ne)t(erih kroj(;b atrjenA misel) đa jo „„„J^i
dokončanem taboru »e je pa tako vlit, da amy se vsi ilo kože liberalizem ve» svet tako nivelizirul ali spravit pod ciio kapo, ka seja po-premočili. l->r. Žigon pozdravjeli v kratkem pa jedrnatem govoru gubil vntnl, na kterirn bi sn dal določiti razloček med .pametjo tekočega in v imenti osnoval nega odbora doSic taborite iu nnavctuje dr. Ton- pa preteklih stoletij Tako n. pr. smo prepričani, da bi ne bila imela slekli ja za predsednika	l't£il ,loß')l",ica *u t-,1!'11 Bacha ali če hočemo tuili za časa kralja Faraona
Predsedoval je dr.Tonkli, med njegovim govorom (1. toGka)	nić đrugaJnega uplji™ ua človeško mišljenje, kakor ga bo imela, če jo mi
» ■	,...,,	povemo v deuasnjem listu.
ga je pa dr. Äigon nameetoval. Drugo tečko, o zedmje.ijt Slove-	r^telj, ki jo je prvič priobčil slovenskemu »vetu, pa naj nam »o
olje je iivretnoin s posebno navdušenostjo zagovarjal preprosti kme- zameri, čo dogođbice nismo popoh.....m v spominu ohranili — liita, kjer
tovalee Ivan Toroe iz Mctlane. O tretji točki je go von I K. Klav- jo prvič zapisana, nimamo ravno pri rokah. Za časa g. Zurnikovib „ori-
žar in zraven slov, uradovauja v javnih uradih j'1 sprožil tudi	ginalov" sta živeln na [Janaji oče dveh otrok ш pa slovenski student, ki tirjatvo: naj slov. poslanci v GoriSkem dež. zboru govortS slovenski
in naj se zborovi sklepi tudi v slov. jeziki vladi predlagajo. (Enoglasno: Hočemo, tirjamo!)
Dr. Lavrič je o četrti točki prav dobro zagovarjal potrebo dobrih ljudskih Sol, posebno tudi v Hrdah, kjer ni sltorej nobene, in podučevanje v vseli javnih Bohih v slov. jeziku.
Vrli Solkanski župan, gosp. Matija Doljak je razlagal korist in potrebo Predeleke železnice za nnSo deželo, in povdarjal, da gledt? na to, kar je morala mi fin dežela ги druge žrtvovati - je moramo ue le vladi priporočati, ampak naravnost oil nje ti i jati. — H koncu se zahvaljuje šc predsednik za navdušenost in za lepi red in sklene s: živio cesar in živila Slovenija!
sta bila oba snmo v tem enaka, da ui eden ui drugi ni znal angleškega jezika. Oba stn imela tudi dve potrebi, ki sle liiSi pa različni. Meščan je potreboval učitelju, ki bi njegova otroka naučil, česar oče ni znal — angleški; slovenski študent pa si ni ničesar živeje želel kakor nekaj zaslužka za vsakdanji živež, ker od domu ni imel, kar ■■■ iüpod palca i/.niičo. Ne vemo, kako ste so pri znani lastnosti našega študenta to dvo potrebi dali pobratiti, samo to vemo, da je postni naš študent učitelj angleškega jezika pri dunajskem meščanu. IJk je moral vidno dobro napredovati, k: t j 11 nekega lepega dne je bila pri meščanu skušnja iz angleščine, h kteri jili jo bilo nekoliko povabljenih, ki so znali in itiueli Ailiijonovo besedo. O t ruti sta učitelju prav dobro odgovarjal», »li izvedenci so trdili, iln to kar govorita, — ni angleščina. Na to obligatni začudeni spuglodi im-.l otroci, poslušalci iu očetom in na skesano spoved od struni študenta, Kako se jo miš rojak izvil iz tesnega položaju, tega nam zgodovina nc pripoveduje, saino to so jo rnzve-delo, da jo bil nemška otroku namesto angleščine prav dobro naučil — trde pismene slovenščine po Jaucžičevi slovnici. V Mariboru, 28. aprila.	Brž b no že tudi naši potrpežljivi bralci, če tudi nespodobno ne
„Kdor pri nekterih stvareh pameti no zgubi, je nima. da Iii jo zgu- kolnejo, vsaj г glnvo tresej i in nam očitajo, zakaj jim to norčavo dogodbo bil!" Tako je nekdaj razmere med dogodivščinami in človeško glavo opi- pripovedujemo v rosnem političnem oddelka, а ne pod črto, kamor bi spa-sal mož, ki jo imel vsaknko toliko pameti, dn bi je bil lahko nekoliko zgu-jdala, ko l>! bil« — nova! Alto dokažema, da se nam utegne enaka pribil, ko bi bilo ravno prišlo do tega, To samo žo nam jo porok, tla jo bil godbu primeriti Se v našem narodu o m življenji, mislimo da smo obojno
prodstojoči izrek nekdaj resničen. Dandenes pit jo zgubil nekoliko svoje prvotni c resnice in z njo tudi veljave. Znano je, da se jc človeška glava tekom časa razvila in nekteri trde, da je rastlo v razviti glavi tudi človeško
očitanje deli nl> moč. Poskusimo I
Ko bi ne hoteli č. bralci potruditi iu vzeti 'Ж št. „Slov. Nar.* toko-čega let,'i v roko, našli bi v njem okrožnico c. kr. predsednika vi So sodnije
bistroumje. Naj bo žo temu kakor buče, to vemo, da sedanji čus človeška v Gradcu, iti bi v enem oddelku brali: „Velevam, da se imajo vsi oni pred-
pamet ni več tnko plašljivn, da Iii se pri vsakeru mahljaji na podložnikovo glavo izselila iz nje. Kdor jo kaj prida časa travo tlačil, dobil jo tako trdili orehov med zobe, stavilo so so mu tako grjačaste tirjutvo iln njegovo pameti, dn si semtertje res ni vode! pomagati, da pa se je vsemu temu navadil, tnko da mu zdaj lo še po glavi zabrenči, ko bi bil nekdaj že zrel za
stojniki, knkor ludi vsi oni niži uradniki kotlcipisli iu manipulauti coljskega okrožja, kteri slovenskega jezika celo nič ali dovolj lie znajo, jezika z vso mogočo pridnostjo naučiti, sicer bi si imeli nasledke svojo zanikernosti sami pripisovati I" Mi knkor vsak pameten človek stno mislili po tej okrožnici, da so imajo uradniki učiti onega pismenega slovenskega jezika, kakor
preskrb ova njo kakega deželnega zb.ira. Mesto dn bi kar naravnost glavo (so uči v naših šolali po .lanežičevi slovnici, llleiweieovem in Miklošičevem
-	I.IPT . ^nvirnrr- ТГТТЧГ 'rr- n '2 ' .''И-Ж1М
. ...	."шиимтшн
X<li'0<l<»|riMll4> slike if. iiniega li.u'(i(l,-|.
IV. Baba.
(Konec.)
Stari so djali: non euilibet licet adire Cor iiithuin. Murko je ta rek v svojem besedniku tnko-lo prevedel : kdor hoče iti na Dunaj, ишги pustiti trebuh zunaj. Tačns, ko sem jaz na Dunaj študentovatse podal, za ta resničen pregovor šc nisem vedel. Vzel sem, kdo mi bi zameril, trebuh Ul li seboj, in tn mi je veliko sitnarij delal. /,o v prvih šestih tednih sem tisle beliče potrosil, ki so jih mati pet let hranjevali, da ni nobeden domuči vedel za nje. Študent živi knkor mesec, zdiij je sit, zdtij lačen; zdaj se smeji iz polnega obraza, zdaj zopet klnvcruu mrli vos votel v znamenji Sčipa. Dijuk je kakor vrabelj, zmerom je lačen, zmorom bi kaj zobal. Kakor sem rekel, trebuha nisem zunaj Dunaja pustil, in tn jo bil pozneje moja uajveča nad loga. Lo malokdaj sem ga toliko ti a posel, da jo lepo okroglo obliko polne lune kazal, še hvalu! čo sem ga v prvem nli zadnjem krajcu ohraniti mogel. Poln trebuh, pravijo pedadogi, se no uči rud. Verujte Ruperto miiUuin e.\-perto, prazen pa nikakor no.
Nekega jutra nisem, razen klobuka na glavi nič okroglega več v
imeli, povoin da jo bil „stiijc" eufemizem za c. kr. glavno založnico. Kakor jo neumno, če kd<i ua krčminnal kavaniua vrata potrka, gireditn noter stopi, ravno tako neumno jo bilo od moje strani, da sem na vrata založnice, in sicer prav pohlevno in rahlo potrkal. Trikrat sem trkal, ter r. nastavljenim ušesom prisluSfeiv.'i], ali mi ho kilo so riglusil s: svobodno! Ker so mi pa tudi na moj tretji potrkljuj od znotrej nobeden ui odzval, mislim si po kon-voucijonalncni pravu imaš zdaj pravico tudi neprijavljen vstopili. Korajžno pritisnem kljuko, ter odprem vrata. — .loj meno ! nisem vedel v prvi mali, tili hi noter stupil, ali Iti zbežal oil koder snu prišel, ali kaj bi ? — Velika sobana jo bila natlačeno pulita vso samih zamusaiiih cnndravih grdih, starih bab, vsaka s svojo večo ali manjšo ciilico [iod raiao. Ne bom so zlagat, čo rečem, du jilt jc gotovo bilo kakih štiri du pel slu. Iz itn sležaj odprtih vrat je tako neznan duh, ali prozaično govorjeno smrad v mene puhnit, da ino je skoro znak podrl. Nuj raje bi bil pobegnil, pa moja telesna kuhinja jo bila v znamenji ščipa, drugače ui kazalo, rte^o rezignacijo stopiti v to bnbjo vice. Postavil sem kc kot zadnji v red. Pa ni dolgu trpelo, so so žc ludi mlajši udje uu nioj hrbet priklepali. Cigan se nazadnje šo celo na ba-tiue privadi, kaj so no bi bil moj nos ua babji smrad I Sprva tuoje bilo malo sram, nisem se upal dnleč okrog sobo pogledati, pa luili to sramežljivost sem že v prvih minutah prebil. Saj pa tudi res ni bito nobenega pametnega razloga, zaknj bi se moral sramovati. Začel sem, s prva se ve ita še malo
vsem svojem imenji glcštul. Katno sreče, da sem imel le za enega „šo- boječe, okolo scb<' so ugledu vat i, ter družbo luuštmti, v ktero sem kot si
štarja", kakor so tačas dijaki male krušico imenovali, da ga bi bil mogel spotoma v kolegij lepo krliul zn krliljem iz žepa v usta „sjiresti 1* Kaj sem storil V Pomagal sem si, kakor som videl, da si drugi tovariši v enakih stiskah pomagajo. Razgrnil som robec čez mizo, vzel iz omare štiri novo oprane srajco, na sred robca del , nasprotno robčeve ogle ua skriž zvezal, culico lepo od pazduho vzel, ter tnko brhko na njej jahal v notranjo aiesto „k atrije , ki je tačas na Lobkovičoveni trgu svojo rezidenci jo imel, Ker murebiti u itn bralcem no bo poznano, kuga suni študentje tačas zn strijcu
romnšni slovenski dijak prav pu nedolžnem zapadel. Molelo so izmed bab, enako kohorlnim piaporceiu v knkej rimski legiji, posamezno inož.ke glave, ki jih je bilo prav lahko prešteti. \ kolikor mis jc bilo v sobani smo stali samo v oui vrsti, kakor jagode, ki so na motvozu nabrane. Naša vrsta jo bila gotovo petkrat lako dolga kakor sobana, in zato se je morala petkrat prevogniti, in tnko sn neko vrste gori, drage pa doli. ali pa med seboj nasproti gledale, Vsakih pel minut je bil eden odpravljen, in vsa vrsta so je za pol koraka naprej praneknila. To naša gibanju jc bilo zelo podobno
berila; da se imajo učiti onega pismenega jezika, kteri sc je prejänjim vladam razumljiv in sposoben dovolj zdel, da je v njoni na d r ž a v n e stroške izdala kazenski in državljanski zakonik, slovensko juridiino-politično terminologijo, mnogo drugih postav in državni zakonski list; mishli smo, da se imajo učiti uradniki onega pismenega slov. jezika, kterega ptšeju iu rabijo slov. časniki in slov. knjigo, kterega stav nekteri b stavkih v lanskim deželnem zbora Kranjskem in Goriškem govorila zastopnika sedanjo vlade, pismenega jezika, kterega so je n. pr. posluževala tudi dunajska vlada, kedar hočo od narodov kaj več imeti, nego kar mor« z eksekucijo oil njih tirjati, n. pr, ob vojskuih časih patrijotizma in nitja za ranjene,
Tako so menda okrožnico umeli tudi uradniki sami, ktorih nekoliko poznamo, ki se po Junežičevi slovnici in z navedenimi pripomočki prav pridno i:i tudi vspešno uče pismenega slov. jezika. Tako menda sodi vsakdo, komur jo prišla predsednikova okrožnica pred oči, tako pn menda ne misli samo slavna viša deželna sodnija v Graden. V naših dopisih „od Drave" smo priobčili nekoliko odlokov više tie/., aoduije, v ktorih sama komentira — in kako komentiral — okrožnico svojega predsednika d do Hi. febr. lSfi'J. Kden teh odlokov, ki govori o vlogi, v slov enak.....
pismenem, knjiž evnem jiziku izročeni, nosi datum 18. januarja t 1. in ■ pravi o pismenem jeziku, .da jo tudi za rojeno in v slovenščini vajene Slovence (uradnike) manj razumljiv", da ni v „deželi navaden" (landesüblich) in „da je v mariborskem okraji (hierorts) sploh nerazumljiv." Denes leži pred nami ravno laka odloka, više sodnije, ki nosi datum II marca t. I V tej so jc pismeno — slovenska prošnja mod drugimi razlogi zato zavrgla, „ker so izrazi iu pojmovi, ktorih so pritožba poslužuje različni od deželnega „win-diseb" jezika (von der landesüblichen wiiidiscbon spräche theilweisc abweichend) in zato težko umljivi." Лко si ta dvn pisma vise dež. sodnije hočemo v nušem jeziku raztolmačiti, vidimo iz njih, da v dejanskem urado-vanji viša deželna sodnija pravice pri poznava samo okrajnemu, torej od okraja do okraja premonljivomu, „windisch" dialektu, iu onemu „jargouu", kterega lomijo nekteri, kakur g. predsednik sam priznava, v slovenščini malo ali celo nič podučeni uradniki. Mi tii ne bomo prnšali, kje za Hoga je v državnih osnovili postavah parugml, Id stavi dialektu nad splošni jezik in dajo prvim tako liberalno ono pravico, ktere svojemu jeziku ne moremo priboriti; mi no bomo vprašali po knjigah in časopisih, tz ktei'ih hi »e lahko naučili uradniki onega kancelijskegn „jnrgona"; mi ne hotno razvozlavali ono „Zwiespalt der nntiir", ki je med predsednikovo okrožnico in nu d odloki više sodnije; mi no bomo iui pomngnnjo klicali ustavnega S ; "'i lll! bomo izpeljavah nasledkov, ki bi izvirali iz tega, ko bi se pisanje v „lundes- und oitsüblich" jezikih glede nemškega jezika za načelo postavilo n. pr. na gorenjem Stirskem, kjer ima — da samo eu izgled postavimo — beseda „niederträchtig" in „g'moiin" pomen „ponižnega", torej celo drugačnega, skoraj nasprotnega kakor v pismenem nemškem jeziku; mi o vsem tem ne bomo govorili, dasiravno bi bili lo v sedanjih neplodnih političnih časih jako hvaležni predmeti. Samo eno hočemo izreči iu žc o pravom času svariti, Лко viša deželna sodnija dejansko tolmači okrožnico svojega predsednika tako kakor kažejo tli navedeni odloki, torej v smislu dinlcktft in „jarguna" slovenskega jezika, potem se znu pri skušnji teh uradnikov primeriti kar so je primerilo našemu dunajskemu meščanu in slov. študentu glede angleščine: jezik kterega bodo uradniki znali, ne bo oni kterega želi viša sodnija. Ali bodo na to sledili tuili „obligatni pogledi" iu bo zadostila „skesana spoved", ali pa ho g. predsednik držal, kar jc zužugal, „da si imajo namreč uradniki nasledke svojo zanikeroosti ennii pripisovati — vsega tega no vemo, nas tudi no briga. Mi smo storili svojo dolžnost in rešili dano obljubo, za drugo si roko umijemo v nedolžnosti.
Iz državnega zbora.
»o vor |i<»»laaica «Irn. I,. Tom,m» |»ro(i «»»novi postavo o I |uilnkili »»lall
(Küliec-I
Ako so Vam je poprej že glede drugih važnih faktorjev v človeškem življenji dokazalo, da svoboda v tej postavi ui našla prostora, pravim \ani jaz, da tudi v tem obziru, kterega jaz zastopam, v tej postavi pogrešam vsako svobodo, kajti sicer bi se bilo predstoječe vprašanje prepustilo deželnim zborom, da bi ga bili rešili.
l'a si bom dovolil, postavo šo iz druzega obzira oraetati. Trdim, da je v materijalnem ili bistvenem obziru popolnoma napačna.
Sicer nisetn učitelj, a zdi somi, da ni treba, ka bi bil učitelj, zdi se mi, da jo treba le sploh ktero ljudstvo poznati, ne morebiti izključljivo nomško-avstrijsko ali ktero drugn avstrijsko ljudstvo, ampak da je treba le ktero izmed ljudstev poznati, kakoršnn so sploh zdaj v Evropi, in so ne bo moglo trditi, ka bi so smelo od otroka kmečkih roditeljev toliko tirjati, kakor se glede uku od iyega tirja v 3, ampak pritegnilo so mi bo, da se jo storilo v postavi več, kakor je potrebno in nujno, storilo na škodo vspeä-nega podučevanja,
(iospoda moja! Kaj se tirja v ljudski šoli? Kaj naj se otroci uče? „Verouk", to je naravno. Na daljo jo v postavi s kratka brati Jezik". Tu se nc ve, ali naj so otroci uče jezik govoriti, lirati ali pisati, Iu na kteri jezik sc jc tu mislilo, ua materini, ali na kteri drugi, — Branje je v 3 popolnoma izpuščeno. Čudno je, da so branje v §.'21 naravnost navedn med učnimi predmeti, v 3 pa ni omenjeno. Tako postavndejstvo, to moram reči, zdi se mi vsaj precej površno delo. — Otroci so morajo na daljo učiti najvažnejega iz prirodoslovn, iz zemljepis ja in iz zgodovine s poscbuim obzirom na njih očetnjavo iu pa ustavo svojo očetnjavo. V §, 2t so lahko prepričamo, da morajo otroci vse to popolnoma znati, kader 14 lot stari šolo zapuste.
Gospoda moja! Pri takih okoliščinah bi morali še mi vsi v šolo iti, kajti dasiravno smo tukaj ustavo naredili, vendar so vsak dan o njej pričkamo. Eden trdi to, drugi ono, mi menda sami ustave popolnoma nc poznamo, in otroci, ki bi so hoteli pri spremljivem političnem življenji v Avstriji ustave temeljito naučiti, morali I>i se skoraj vsako leto iz novega (da capo) učiti. (Pravo I v desnici in sredini.) Na daljo se tirja geometrično oblikoslovje, telovežbanjo za kmečke otroke, ki žo itak od domačega deta utrujeni v šolo prihajajo.
Vprašam Vas — in zadeva je jako resna — ali sto v poštov jemali avstrijske razmero in razmere avstrijskih narodov, ali sploh kterega naroda, ko sto določevali tako abstraktne učno predmete?
Našim narodom je treba, da so vsak popolnoma nauči materinega jezika, ker mu lo ta more pomagati, da si pridobi šc druzih znanosti, potem pa je treba, da so otrok seznani s tem, knr tirjajo posamezni poklici. Ljudstvo naj se uči, kuko naj si primerno zida svojo hiše, kako naj skrbi za čista, zračna in svetla stanovanja, kako naj si pripravlja svoj živež. Otrok nuj so podučuje, da bo poznal človeka, ka bo vedel, kako naj so glede , brane in zdravja vede, kader mu zdravnik ni pri rokah; otrok naj so uči, t| kako se polje obdeluje, kako se gozdi zboljšujejo; otrok naj se vadi nnjpo-trebnejih hišnih del in domače industrije.
Ali je vsega tega kaj v postavi najti? No! Vi hočete ustvarjati , učene, pa petnajst let stare kmečke dečke. Po 1п. letu naj so hodijo 5 let sprehajat, kasneje stopijo v vojsko in gospodje so storjeni. Kdo bo pa delal , kdn ustanovljnl državno blagostnnje, kdo bo plačeval dnvko, za to bodo morali seveda oni gospodje skrbeti, ki hočejo med kmečko otroke razdeliti take svobodnostne vednosti.
gibanje tiste gliste, ki so jej trukulja pravi. Prvi val še ui do repa prišel, ko se je že drngi pri glnvi vzdignil, iu počasi skoz vso posamezne člane cele vrste prevozil.
Ni dolgo trpelo, in jnz sem bil sred to lmhje armade, ali bolje rekoč babjegn morja I Pred menoj baba, za menoj babu, na desno baba, na levo babu, kamor sem se god ozrl, nič kakor boba , pa babu, ter baba. Koga nc bi taka situacija nn bnbjo študije napotila? Ker so naši rodovi gori iu doli po sobani stali, som imel pri vsakem slednjem premikljnji drugo bahjo podobo kot vis ü vis pred seboj. Zdaj je stala ona pred menoj, ki jo bila vsa mahova pod nosom. Jaz sem bil lačas šo mlečen fantnlin, pa sem zelo koprnel po tem, da mi bi bilo kaj žime pod nosom zraslo, in zato sem bog in bogme babi baritse zavidal. Pet minut setu iiucl časa to barusasto bnbjo glavo študirati, knr se zopet rodovi premaknejo. Pred mene se vstopi zdaj ves bradovičast obraz. V očigled teh liradovic so se mi zavidne misli lin baruse hitro rnzpihnilo. Bradovica je gotovo zelo nepotrebna stvar, naj žc bo kjer god hoče; če jo pa na lici, ali celo na nosu, tam pit ui samo nepotrebna, nego zelo iievšučnu, Moja vis a vis baba je imela teb nepotrebnih iu nevšečnih izrastlik precejšno število. Z vsemi je živela v miru, sauio z eno, ki jej je kakor mali kcberčck ua nosu sedela, jo imela hud boj. Ta jo bila vsa razbrčkana, in celo žig se je na njej poznal, pa bra-dovica se je hudo babjim napadom branila, kar jo na visočini zgubila, to si je pn na širini terena osvojila. Ostalo brudovice jo bolj v čislili imela, nobeni ui bilo poznati, da jih mrcvari. Samo s tem jih je nadlegovala, da jiin jo ščctinice, s kterimi so bile kakor mladi ježoki obraščene, vsake kvntrc oil-striglu. Meduzo in llurpije so stari kot grdo ieuske obraze vpodobljali, ali maha pod nosiun in bradovic. na ohradku jim vendar niso delali. Zopet smo se premeknili, zopet druga bahja prikazen, Črna jo bila kakor vrana pod kolenom, z očmi je v eno mer tripala, strigla iu kresala. Okolo sedemnajstih" let jo z enim pogledom več povedala, nego lmši državni poslanci v vseh svojih dolgih izpričavnnjih, zakaj so za dualizem glasovali. To oči, ki so so
nekdaj svetile kakor zvezdico, te oči so zdaj bile motno in skaljene, kakor da hi demante v pajčevino zavil. Zopet smo вс za pol koraka premaknili, ш zopet se je prikazal drugi babji tipus. Dobro tretjino lica je založil sam nos. Prav za prav nos ni nič lepega na človeškem obrazu, pa naj bi bil še tako untikega grškega reza. Nos te babe jo bil toliki, da je bradi v vns hodil ; iti če bi se bila baba malo napela, bog ve, če no ne bi bila mogla z uosoni po bradi popraskati. Zopet se premaknemo, zopet spreraembn. Nikdar uo lioni pozabil vrata, ki so mi je prikazal! Vse žile, bile in kite je liilo lahko na njem prešteti kakor struno nn hurpi. Izpod prs, suhih kakur gosli, so se rivale kapljo krvi lenu druga zn druge v gornje čarduke, Zopet so preineknotno, zopet kuj novega, Dolgu sloka baba, pretrgana kakor sle-zenn, stoji pred menoj. Po vsem poltu se jej jo poznalo, da mlada ni de-vičevala, nego hudičevalal Iu tako smo so naprej preutikiivali, iu pri vsakem premikljnji sem imel drugo bnbjo prikazen pred seboj, kdo bi vse opisal ! Üez tri ure sem nazadnje tudi jaz prišel pred cenitelja. Kakor sv. Milialj dušo, tako jo on mojo culico prevzel, in nje vrednost pretehtal. Za precej laliko jo bila presojena, kajti samo dva goldinarčka sta mi bila do-pitaun,
Co so bo kdo naših estotikarjov nad tem listkom spotikal, ter rekel, tla stare babe študirati ni pristojen predmet, ta naj pomisli, dn jo največi odistn llnrac celo na staro babo odo pel, Prolesorji sicer uče, da mora oda opevati „einen erhabenen würdigen gegenständ,* Herne ee tega pravila ni držal, pa jo vendar oče vseh odespevcov. Kakor jo llorac staro babo v časluo in veličanstvo no obliko ode vteknil, in s tem vendar ni to estetičim odelo omadeževal in oskrunil, tako ravno nasprotno pusti Homer, da Hektor tiuj večo krasoto autikega sveta Heleno, za psico ima. Če hoče nad tem kdo nos v nebo vihati naj ga viha nad očetom Homerom ne nad menoj, ki ga samo navajam. Listek pn tudi uc more biti pisan po knlopu sestavkov, ki se po školskih čitankah bero.
Ugovarjalo se tum lio, da je postava /a posamezne dežele napravila nursiktero izjemo od tega 3. -laz pa ae maram izjem za narod, kteregi zastopam; jaz nočem izjeme, ktere nemški narod ne potrebuje,pn tudi nemilemu narodu, z:i kterega ste Vi to postavo naredili, ne bode teknila Vaša postava. Izvzeto je lo to, koliko časa imajo otroci Šolo obiskovati. Pa tudi v tem obziru je naravnost določeno , da sme otrok še lo v prvem polletji 14. leta šolo zapustiti in da bo morebiti deželnim zborom dovoljeno,äo krajši čas odmeriti. Лко pa se skrajša čas šolskega obiskovanja, ostane nam ta nasledek, da so otrok, ki bi se imel težkih neizvzetib predmetov ij 3 v krajšem času naučiti, celo nič no bo naučil. Potem pa smo svoj namen tem manj dosegli, kajti nam ne gre za to, koliko časa so otrok uči, ampak kaj naj so uči. — Drugi paragrafi, ki o izjemah govore, obravnavajo samo sposobnost učiteljskih pripravnikov. Ti paragrafi so maji..... važnosti, poprej
omenjeni pa so prevažni za vsak narod, tudi za neneinške.
Pa kaj celo te izjemo pomenijo? Ker določila, ktere sto izjemoma prepustili deželni postuvodnji, lej že itak po ustavi pripadajo, ste tudi s teia prepuščevanjein skrajšali našo pravico, ker nam to, kar ste nam denes per benevolentiam dali, vsako uro zopet lahko vzemete; mi pa nočemo tu sprejemati kot darilo, kar nam gre po naši pravici. To pa moramo izrekati, da nam Vaše postopanje kali našo pravice. Deželnemu zboru pa sicer ni nič prepuščeno, kakor to, da sme šolo in učitelje vzdrževati; za to naj bi deželni zbor smel skrbeti, v diduktično-peđagogičnem obziru pa bi po Vašem ne imel nobenega upljiva in glede šolskega vodstva nobene sodbe. To zadnje pa je zares nujveče važnosti To pravim Nj. ekscolenei g. ministru uka, da nam nič ui tako pri srcu kakor to, kako so iuinjo anši otroci izrejati, in pa da se imajo otroci po splošno priznanem načelu podnčevati v imrodiicm, materinem jeziku, kajti sicer je poduk golo trpinčenje in pedagogi čna surovost. To tirjnmo kar naj bolj odločno, tega pa no moremo pričakovati, ako ima učiteljska pripravniščn iu določevanje učnega jezika v rokah midister uka, kteremu se zdi naš jezik nesposoben, ki ga torej ne bo nikdar vpeljal.
Jaz le želim, da hi g. učtii minister enkrat prišel v deželni zbor, v ktercni sedim jaz in tovariši mojega prepričanja. On bi se tam prepričal, da je noš jezik sposoben tudi za parlament, da mora torej biti tudi primeren }iudskc in sreduje šole; kaj pa da, našega jezika ne poznate — iu kar jako obžalujem — še dolgo bomo morali čakati, predno so bo na mestu, na ktorera sedi g. minister uka, razumel naš jezik. Vsaj pa bi bito želeti, da bi se on v tej zadevi posvetoval z možmi, ki bi ga mogli o tem bolje podučiti.j
To je torej gotovo, da je šolska postava proti ustavi, proti deželnim pravicam, da je tudi proti g. 10 postave o splošnih državljanskih pravicah, da je tudi proti priznanemu načelu enakopravnosti vseh narodov, da greši proti zdravemu poduku v materinem jeziku, da ima naravnost ponemčujoče namene, in da se jej protivi tudi ta okoliščina, ka otrok, ki so ima s sedmim letom začeti učiti, ki pa ima potem ostati v priprostem, delavnem življenji, vseh teh učnih predmetov ne more prebaviti. Mogoče je otroka tudi duševno umoriti,
Iz vseh teb razlogov in pri ogromnem delu, ki se ne da razbrati ш vrediti, ni mogoče kaj druzega misvetovati, nego naj se preide na dnevni red; jaz bom torej za ta nasvet glasoval in le želim , da bi to postavo zadela omenjena osuda, da bi se pa pri novem posvetovanji tako izdelala, kakor jo tirjajo avstrijske razmere, ne pa kakor jo je morebiti kdo po želji, svetu in zauknzu ministra uka za plačo izdelal po tujih izgledih. (Pravo! Pravo! v desni sredini.)
ii o p i s i.
Iz Ljubljane 26' npr, Л. Г. — [Izv. Jop.] Da bi vjelo kakega bolj preprostega meščana narodne stranke na svoje zanjke, razposlalo je bilo v
svojem časn konšt. društvo ponudne listo kandidatov v cisti slovenščini, in sicer odločili so takrat nemški putroui slovenščini prvo mesto. Tudi pri priliki, ko se je hil umestil dr. Suppau za mestnega župana, spoznal n za d.ihro spregovoriti nekaj besedi v domačem jeziku. Beseda, ki iz srca pridu, v srce gre, pravi pregovor; ali so bile dr. Suppanove besede iz srca, dvomil bi človek. Povdarjal nam je, da bo skušal zadostovati tirjatvam vseh meščanov, ter si prizadeval odpraviti meje in zapreke, ktere ločijo narodno in nenarodno stranko. Po teh besedah bi se smelo soditi, da bo sedanji magistrat občil nemški le z nemško stranko, ter pošiljal povabila, dopise in sploh druge korespondence v nemškem jeziku lo tistim 500 meščanom, ki so se volitve vdeležili ; drugim 701) volilcem pa, ki so stali v opoziciji, vse le v domačem. Bomo videli. Parlamentovalo so bode v slov. Ljubljani seveda nemški, občilo nemški, uraduvalo nemški, vse bo nemški. Zato pa meščani, pozor! Mi moramo magistrat prisiliti, da nam ho enakopraven; no smemo držati več rok navskriž, ampak tirja naj vsak, da so ua domačih tleh obravnava po domače. Kdor dob,, kako nemško korespondenco, naj jo pošlje nemudoma magistratu nazaj, ni tirja naj slovensko; le tako bomo pokazali, da še živimo, da se še nismo vdali, še no propali. Ce je prejšnje mestno zastopništvo tudi malo rabilo naš jezik, iu in tako slab izgled dnjalo , £e prav se je narodno imenovalo, to nič ne de. liar jc minilo, je minilo; našo pravice so zmerom eno, in gibati se nam jo pod vsemi okoliščinami, — Društvo „Sokol" se je pomnožilo meseca marca in aprila za 50 udo». To društvo bo imelo letos pri taborih dosti priliko navduševati sebe in narod in širiti njegova zavest. Otijc se, da nemški litrnnrji letos ne bodo šli nič na deželo, ker se ljudstva boje, ampak sklenili so svoj razvoj „ad majorem Germaniae gloria ni" skrčiti le na Ljubljano. Šli hodo vsake tri tedne enkrat okolo Golovca in nazaj, da pokažejo svetu, ka znajo hoditi. Čudno, da teh turuurjcv Ljubljana še ui videla, uli znajo telovaditi ali ne.
Iz Žavca '2(j. aprila. Z veseljem se denes še spominjamo včerajšnjega večera in pretočene noči, v kteri smo obhajali otvorenje naše nove iitalaice. Bog nam je ustregel z ugodnim vremenom, zato so nas čestiti bratje tudi od daleč osebno počastili, med njimi dr. Vošnjak iz Bistrice, dr. Kočevar iu več drugih iz Celja, iz Laškega, iz Mozirja in iz Vranskega; kmetov iz domače in iz Grižke tare je bito veliko pričujočih. Vse je najprej nagovoril v kratki besedi g. predsednik in jo primeril čitalnico vrtu, kterega je vsak, dobro vredjeni hiši potreba, da se v njem pridela zelen-jadi in se zasadijo cvetlice, da ui samo v dobiček ampak tudi v veselje in kratek čas. Ta dvojni dobiček moremo iz vrta narodno čitalnico pa le zajemati, ako bomo pogosto vanj zahajali in se veselic radi vdoleževali. Drugi govor je imel eden društvenikov, koji jo obšimiše razložil pojem narodnosti, dokuznjo da narodnost v splošnem pomenu je celi obstanek naroda, obstoječ iz jezika, šeg in vero ljudstva. Govoril jo za kmeia razumljivo, ter je povdarjal da lu oni so pravi narodnjaki, kteri jezik šege in vero ljudstva spoštujejo in to trojico ohraniti si prizadevajo. Na zahtevanjo poslušalcev stopi kot tretji z mnogimi živioklici g. dr. Vošnjak na oder in kaže, da mi nismo nepraktični, kakor sovražniki trdijo, ampak praktični smo, ko zahtevamo, ч!а so liani pravica skiuuje z narodnimi šolami in uradnijami. Mi nismo prenapeti v svojih tirjatvah, ker hočemo, da se vsi Slovenci v eno deželo združijo. Deklaitincijo sta prevzela dva šolarja in sta ArliČ-evo „Očetova kletev" kaj lepa in neprestrašeno deklamovula. Vsi, tudi priprosti so nju občudovali. G. župnik Ripšl jo prinesel pozdrav Sevniškc čitalnice. Med govori so peli naši pevci saiui lavinsko dolino, Molitev kmeta, IJud-nico, Kubenj, Naprej, pa vrlo dobro. Prvo dve pesmi sestavljeni so od uašegu g. Kovača, koji je v teb pesmih pokazal, da umeje duh naroda, jc pa tudi svoje pevce .jako dobro izuril. Ker je beseda že dolgo trajala so se brali pozdravi nekterih znanih narodnjakov, knkor g. dr, J. Jileivvcis-a, dekanu
Sklepam pa ta spis s narodnim pregovorom, ki sem ga v Jaroikovem
etimologikenu našel iu ki pravi: sam bog jo v čisti	vodi umit, mi vsi drugi le s pomij!
V Zagrebu.	—p.
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodovinsko-rouiantieon obraz; čeiki spisal Prokop Cbocliuloiieii, poslovenil I'odgoriCHii )
VI.
Krasen je dan, pomladanski dan, solnce so je prikazalo, kakor se prikaže morje množnih demantov na vedrem nebnem oboku, ki gn ue kali ni oblaček. Mogočen vrisk ta dan iz Bobovcu iu obližja prodira v oblake. Velike bogomoljo zvonovi slovesno pojö, in veselo so oglašajo; mogočno bosniškim prestoličanom grme topovi , grme neštevilnemu narodu, ki se je tu dan zbral in raztaboril okrog inesta in pod širim nebom, — mogočno mu oznanjajo, da Nikolaj, Modruäki vladika s kraljevsko krono diči glavo kralju štefuuu Tomaževimi.
Ivakova trenotjn so zmerom sveta narodu. Komur se je že dijadeiu kedaj vil okrog čelu, tn se je povspel navadnemu svetu na vrhunec; ta vesla visoko ua d svojega narudn prvaki, kterim jo zavetnik, hramba; ki silo iu slavo, moč in veličest strinja v svoje osobi.
V mestu po ulicah in okrog mostn pod širim nebom začne pokteka-vati ljud, ko zapojo zvonovi in zngrme topi. Trku na prsi in križa se. Nu enkrat pak nastane tihota po malo popreje hrumnem mestu in ohližji, tihota taka, kakoršna je v bogomolji; le rahla molitev kipi k Bogu, kraljem in narodom gospodu — na hlagost krunauemu kralju, ua blagust narodu in na slavo domovini!
Umolknili so zvonovi, utihnili topovi na liobovski trdnjavi. Zdaj šo lo jame vstajati narod; — splošen radosten krič se razgrne po mestu in po
okrogu, kakor da bi radi stresnih nebeški obok. „Zdrav Štefan Toraažcvie, kralj Bosni! — Raste uaj njegovega iuienu slava, širi se boaniškega narodu mogočnost!"
Vendar-le je bila resnična trditev Tomaževičeva, ki je dejal: odlosk kraljevske krone narodova srca se železom priklene k njemu in k njegovemu prestolu, da preža ri tudi nevero v pravico do prestola krivično prisvojenega. Marsikomu se je osornost zbudila v srci, da, saj smo videli in tuli: tudi perianici so godrnjali, ko ju bila pobegnila udova kraljica; ali na enkrat jo mrknila ta osornost: vsemu narodu jamo veselje igrati v prsih, ko se po končanih cerkvenih obredih nu belem konji slavno in mogočno prikaže kralj s krono na glavi, s žczlom v roei, v škrlut zavit, in ko so okrog njega ubrani najmogočnejši županje bosniške kraljevine.
Od same radosti se Tomaževimi žari obraz žari oko. .Ves »rečen, ko so bili nehali slovesni cerkveni obvedje. do celu blagosten pozno po noči io v pričo svoje matere v tihoti poljubi tudi ta dan kronano krasno srbsko Marijo.
„No ljuba, moja Marija,* — povpraša poln radostne zaupnosti, „ali veruješ zdaj, da moj narod, ki mi je tako zvest, tvojo domovino osvobodi turške sužnjesti ?"
„Bog daj," — vzdihne Marija, „da bi še kednj videla, da sv, križu prapor plapola na Smederevekem zidovji, srbskega naroda, tega, to znam ne vidim nikoli več združenega, ker ga je tu kruti vitez razpršil na vse količino po svojem področji."
„Lo strpi še nekoliko časa" — teši jo Tomažević, „ko hitro Moha-Imedniiom polumesec pade v blato, tvoj narod začuje moj glas, zbere se zopet 'osvobojen zdim je sužnjesti po mestih in vaseh svoje domovine, — in Srbska [bode p"llej zedinjena z Bosno nepredorljiv zid bisurmanskiia napadom,"
(Daljo pr.)