LEIIIK.L $TEV.1_ GLASILO TOV/VRLIE VERIG LESCE V S E B I N 'A 1. Proizvodnja v oktobru 2. Delitev čistega dohodka v gospodarskih organizacijah 3. Sklepi organov upravljanja 4. Izidi volitev v ODS 5'., Proizvodni proces 6. Šarjenje v atmosferi zašč. plina 7. Grob z 2516 žrtvami v Grazu 8. Pesem o "Ter-igi" 9. Iz Žanove beležnice stran: 1 -m3 4 r 8 9 - lo lo r 12 13 - 14 14 - 2o 21 - 23 . 23 24 - 29 Izdaja,? Tovarna verig Lesce, pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Bulut Liko - Izhaja 15. v.mesecu. SIABA PROIZVODNJA IDDI V OKTOBRU Slaba količinska proizvodnja v zadnjih mesecih in.nič boljša, situacija-, v mesecu oktobru je povzrc '.ja, da ©imamo ob koncu oktobra količinski plan proizvodnjo lose žen le 92,5 f°. V oktobru je bil količinski plan dosežen lo zfe 82,5 i°> Tako slabo količinsko doseganje plana se odraža tudi na slabši realizaciji (prodaji), kar ima za posledico občutno manjše doseganje dobička za osebne dohodke in sklade, kar zmanjšuje tudi naše skupne osebne prejemke. Za slabšo količinsko proizvodnjo so vzrok v glavnem objek-ivni faktorji kot so; občutna stagnacija na domačem in zunanjem tržišču v povpraševanju za našimi proizvodi in delno pomanjkanje asortimana surovin. Pri finančni realizaciji pa nam poleg že omenjenih vzrokov zmanjšuje boljši uspeh še; slabše doseganje prodajnih cen pri posameznih artiklih ter dvig proizvodnjih stroškov zaradi dviga cen surovin in pomožnih materialov. Io so v glavnem objektivne težave, ki nam zmanjšujejo boljše proizvodne uspehe. Mnogo boljši proizvodni uspeh pa bi v zadnjih mesecih posebno pa še v oktobru bil lahko dosežen z večjim prizadevanjem, z boljšo organizacijo in večjim 'zkoristkom strojnega parka. Za primer navajam, da zarad:' neupravičenih vzrokov imamo zaostahke naročil še za I,,II. III, kvartal. Obrat vijakarne je dosegel v oktobru operativni plan s 94 °/° osnovni plan s 74,5 1°* Kljub temu, da so bile .pri postavljanju plana' zah oktober v temu obratu vpoštevane objektivne težave s postavitvijo nižjega plana, ta ni bil dosežen in.to v glavnem zaradi slabe koordinacije med komercijalo - planskim in obfatom, ludi drugi subjektivni vzroki posameznikov, ki niso vložili maksimalnega truda v proizvodnjo, so doprinesli k ze~. lo slabemu izvrševanju plana v oktobru. Zaradi slabe proiz- vodnje in nizke finančne realizacije je MX-v—beim, obratu tudi plačni sklad občutno nižji, kar se.odraža v nižjih osebnih prejemkih zaposlenihv Obrat ||~^p^iaffne je dosegel v oktobru količinski plan s lo9 i°\ m****' Rezultat .tudi v temu obratu ni bil zadovoljiv, ker bi z boljè Šim.-delom in organizacijo lahko dosegli močnejše preseganje plana, posebno še, ker nas k temu silijo velika naročila in .tudi zaostanki v izdobavi verig. Obrat OKT je osnovni plan dosegel z 69,5 operativni plan pa 79 medtem ko je bila finančna realizacija dosežena 93 1° zaradi artiklov, ki imajo visoko prodajno vrednost. ... . ; ■ . . - 1 ... , , _ >■ . ... ' Rezultat v temu obratu bi bil lahko mno boljši, ker je storilnost in izkoriščanje strojnega pa,. - še vedno zelo nizka, kar je predvsem krivda na vodstvu obrata, ker ne. izkorišča vseh možnosti, da z boljšo organizacijo, priu-čitvijo in drugimi podegi ne poveča storilnosti in doseže boljše izkoriščanje strojnega parka,« Objektivne težave v delnem pomanjkanju večjih narmčil za nekatere verige so tudi- od glavnih vzrokov, da kapaciteta tega obrata niso polno izkoriščene. \ . Kovačnica je v oktobru dosegla operativni plan z 97 1°, osnovni pa le z 54,5 i0« Spremembe, stornacije in drugi slabi tržni pogoji, že več ali manj celo leto ovirajo, da ne moremo v tem obratu preiti na tako proizvodnjo, ki bi jo lahko dosegli z obstoječim strojnim parkom in kadrom, Situacija v mesecu oktobru bi bila kljub navedenim težavam lahko nekoliko boljša z boljšo notranjo organizacijo pri izkoriščanju kapacitet in boljšim sodelovanjem med obratom in planskim oddelkom, in to v pogledu ažurnosti in kooperacije » V kolikor bomo v novembru in decembru občutno povečali doseganje planskih nalog, ter dosegli tidi boljšo finančno realizacijo bomo ob koncu leta lahke za__ -učili proizvonjo, ki bo večja od lanskoletne za 3 - 4 Grafikon prikazuje mesečne rezrulia^fce in skupni progeal do* seganja plana napram planirani proizvodnji* Grafikon količinske proizvodnje za obdobja januar *- okijoter 1961. tv 'O PROiZ\/C’S)^A po H£S|CIM ---- jeuezuuAr, < Sef proizvodnje Ljubič Jože DEllllV CISl'DGA DOHODKA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH • Delitev čistega dohodka v gospodarski organizaciji je predpisana z Uredbo o spremembi Zakona o delovnih razmerjih in z Zakonom osredstvih gospodarske organizacije (Ur. list 11RJ št. 17/61). Po obeh predpisih je gospodarska organizacija dolžna sestaviti poseben pravilnik o razdeljevanju čistega dohodka na ekonomske enote v podjetju. la pravilnik daje osnove'in merila za delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Gospodarske organizacije so dolžne te pravilnike sestaviti vsaj d&/31/12-1961 in jih dati v potrditev delavskim svetom. S"tem pravilnikom se določijo poleg osnoizs in meril za delitev čistega dohodka tudi.načela za delitev sredstev namenjenih za osebne dohodke delavcev. Pri tem se določi, v katerih primerih in kakšnih pogojih lahko delavski .svet pri delitvi čistega dohodka odstopa od pu. .cavljenih osnov in meril. Določijo se pravice obratov, o - c: omskih enot in ■ drugih obračunskih enot na delitvi čistega dohodka. Osnove in morila so lahko za vse'gospodarska organizacijo enotna ali pa različna za posamezne enote. Osnove in merila delitve določa delavski svet gospodarske organizacije ali pa delavski svet obratne enote po določilih tega pravilnika. Pri določanju osnov in meril pa mora ravnati gospodarska organizacija s skrbjo dobrega gospodarjenja. Io-pomeni da se morajo določiti za delitev čistega dohodka takšne osnove in merila, da so z njimi trajno zagotovr ljena sredstva.za razširitev materialne podlage njene de-, javnosti in da so sredstva namenjena za osebne dohodke delavcev in za druge potrebe v skladu z uspehi gospodarjenja organizacije, po prizadevanju delovnega kolektiva. Pri tem je. upoštevati razmerje med uspehi lastnega gospodarjenja . z., uspehi in pogoji gospodarjenja drugih gospodarskih organizacij. Ali po domačes gospodarska organizacija mora nenehno misliti na razvoj svoje proizvod-'..' in v ta namen ■r ■* ' stalno izločati del sredstev čistega dohodka za nove-in-. vesticije ali nadomestitev izrabljenih kapacitet, del čistega dohodka pa nameniti osebnim dohodkom delavcev v skladu s povečano produktivnostjo. Nov način razdelitve dohodka naj bo za J lovne kolektive ... lastna stopnja ^zyci j a., odnosno potreba v bodočnosti, ki naj bo osnova za povečanje delovne storilnosti in s tem hitrejšega povečevanja dohodka in osebne potrošnje. Prejšni način razdeljevanja osebnih dohodkov je slonelm, na tarifnih postavkah in v glavnem na občasnem razdelje-. vanju "dobička:11, le nekatera podjetja so imela uveden poseben način nagrajevanja po enoti izdelka ali po uspehu ekonomskih enot. Delitev čistega dohodka na takšen način ni bila posledica vpliva dela kolektiva, ampak se je določalo administrativno. Z ukinitvijo tarifnih postavk in minimalnih osebnih dohodkov kot instrumentov neposrednega društvenega vpliva na. razdelitev čistega dohodka v podjetju in z(zamenjavo sistema razdelitve dohodka, so 'dobili delovni kolektivi no- ... vo funkcijo v sistemu razdelitve družbenega produkta. Znatno so se povečala sredstva, s katerimi gospodarske organir zaeije samostojno razpolagajo. Posebno še, ako so ta sredstva produkt zvišane produktivnosti. V teh pogojih je problem razdelitve čistega dohodka na akum lupijo in osebno potrošnjo postal osnovni problem delovni-. kolektivov, ki na 'tem-sektorpiTše nimajo zadostnih izkušenj. Zaradi te- .» ga so tudi razumljive težkoče, ki nastopajo v praksi izvajanja novih pravilnikov. Razvoj nekega podjetja je neposredno vezan na razvoj ostalih sorodnih podjetij, ki se na tržišču pojavljajo kot konkurenti. Je neravnomeren, kot se razvija tudi celotno gospodarstvo. Zaradi tega prihaja do razlik pri produktivnosti dela in končno do neenakega dohodka pri posameznih podjetjih in grupah podjetij, le razlike naj bi se z novim načinom delitve dohodka v perspektivi omilile, k čemur bi pripomogli novi načini kreditiranja gospodarstva, ki ima za smoter ustaviti zvišanje cen in ustvariti možnosti zniževanja cen do neke normalne meje, ki zagotavlja primerilo rentabilnost in s tem primerna sredstva za 'sklade . in osebno potrošnjo, Trenutno so glede doseganja dohodka . nekatera podjetja na boljšem kot druga zaradi raznih okol-nosti (monopolni položaj, veliko povpraševanje po tem blagu itd,), vendar pa se zaradi sprememb na domačem tržišču (stavljenje novih kapacitet v pogon, uvoz) te možnosti stalno spreminjajo in tako prihajajo v povoljnejši položaj druge godpodarske organizacije. Gospodarstvo je v stalnem gibanju, delovni kolektivi pa morajo budno paziti na razvoj sorodnih podjetij in temu primerno sprejemati ukrepe, ki naj zagotovijo podjetju zadostna sredstva za razvoj, da obdrži mesto v proizvodnji konkurenčnih podjetij. NAŠ PRAVILNIK 0 DELITVI ČISTEGA DOHODKA Dri nas se novi pravilnik o delitvi čistega dohodka uporablja že od 1/4-1961 dalje. Njegove značilnosti so naslednje s 1. Obravnava ekonomske in obračunske enote povsem samostojno t.j, da le te ugotavljajo na podlagi ekonomičnosti (doseganju dobička) lasten dohodek in čisti dohodek. 2. Režijski obrati in uprava podjetja participirajo na uspehu vseh ekonomskih in obračunskih enot, 3. Stroški pomožnih obratov in uprave se razdelijo na ekonomske An obračunske enote po višini doseganja dobička. Ta način delitve se je pokazal sorazmerno še kot najbolj primeren in so ga izmed več načinov, ki so se predlagali osvojile vse ekonomske enote. Vsi drugi načini (po bruto produktu, po proizvodnih osebjih prejemkih itd.) so pokazali, .da so bile nekatere enote, ki ne dosegajo ekvivalentne rentabilnosti, ali pa imajo veliko osebnih prejemkov (ročno delo) na takšen način bolj obremenjene z režijo Lot pa je bilo normalno potrebno* 4. Kot faktor korekture med ekonomskimi in obračunskimi enotami nastopa individualno določeni odstotek za sklade za posamezno ekonomske enoto. Ta faktor skuša ublažiti naslednje razlike, ki nastopajo med ekonomskimi enotami: a) Basilico, ki nastopajo pri rentabilnosti strojne ali pol-ročno in ročne izdelave izdelkov» b) Basliko, li nastajajo pri rentabilnosti izdelkov posameznih ekonomskih enot zaradi vpliva trga» Visoke in zvišane cene za drobne verige, znižane cene za sidrne verige itd c) Perspektivne potrebe po investicijskih sredstvih posameznih ekonomskih enot. V kovačnici in verižni kovačnici, Žicovleku in galvani ter 0IV, v bližnji bodočnosti ne bo novih investicij (razen predvidene zamenjave proizvodnje kovanih verig od; 2o-33 mm na elektrovarjeni način)f glavne investicije bodo v bodočnosti v verigami ( novi stroj za drobne verige) in yi j akarni (stroji za lesne vi j alce) „ Vsi ti faktorji so narekovali, da se osvojijo za .ekonomsko enote individualni, odstotki-delitve čistega dohodka, da se dosegajo skladi, kjer jih bomo potrebovali in' s katerimi bodo te ekonomske enote znatno zvišale dohodek, in s tem ustvarile še več je možnosti za boljšo <1 k : tev sredstev za osebno potrošnjo, da se postavijo vse c' v.ške enote na približno enak start in da. so da vsem. eno dam soräzmemo enake možnosti, da z zniževanjem proizvodnih stroškov, z večjo proizvodnjo ustvarijo višjo rentabilnost in s tem višji dohodek, s tem pa tudi več ja. sredstva za osebne dohodke» Pri izvajanju pravilnika prihaja sicer do manjših anomalij in'sprememb v doseganju rentabilnosti, ne po■krivdi delovnega. kolektiva kot s a) zvišanje.materialnih stroškov (zvišanje'ceh .surovin za oca 7 CK zvišanje oen embalaže in drugem, režijskem materialu. ) b) Zastoji na tržišču (črno vijačno blago) ter zniževanje cen sidrnim verigam in črnemu vijačnemu ^lagu (rabati) « c) Zviševanje režijske stopnje, ker ne moremo v celota izkoriščati strojnih kapacitet. Zarati to-' • apremenj enih pogojev je bil .o sIxILöi'Xj gix^ j da se v 11, pollo tj-.' delitev čistega dohodka popravi iz 57 za o-sebne dohodke in 33 i° za sklade, na 7c i° za osebne dohodke in 3o /a za .-klade, Individulani odstotki delitve čistega dolio dica po ekonomskih enotah so se tudi popravili. Za prihodnjo leto so predvideva g da bodo pomožne delavnice imele lastni ekonomski izračun in tako participirale le na rentabilnosti svoje proizvodnje, kar bo imelo za isosledico znatno večje zanimanje kolektiva, lei je zaposlen v teh delavnicah, za povečanje proizvodnje in znižanje stroškov. Zvezni republiški, kakor tudi lokalni organi posvečajo zadnji čas veliko pozornost ugotavljanju in ocenjevanju rezultatov, ki so bili doseženi v gospodarstvu po uveljavitvi načel novega gospodarskega sistema. Dosedanje razprave kažejo, da so že vidne številne pozitivne posledice novega sistema, pač pa so se pri mnogih^gospodarskih organizacijah pokazale negativne posledice, ker so ,o Ir -opale v 'bistvu od načel izvajanja, Mnoge gospodarske org. aoije niso poslovalo -odnosno izvrševale delitve čista;' dohodka s skrbjo dobrega 'ospodarja. Osebni dohodki so namreč po uveljavitvi teh pr '.vilhikov nesorazmerno porasli in niso bili v skladu z zvišanjem storilnosti. Večina čistega dohodka je bila po- rabljena za osebne dohodke, podjetja se niso ozirala tudi na potrebe po obnovitvi Svojih delovnih sredstev in povečanju obratnih sredstev in so tako sredstva za sklade zmanjševala na račun osebnih prejemkov, S strani Zveznega izvršnega sveta se pripravljajo razna navodila organom delavskega samoupravljanja kako naj de I lavrr kolektiv'* pavne^- x_... ' V '-z iU )ntf j si k. Oi Fitß-iot t- * OfyyìvbsiA • - k. -H. - 1 - f!- -*u - ĆO MXoqUceM.'jf i+K3jO"a. c. t a i’i bzakutetotJiH, ÌDM - — fc>.7A ir-j. U|ifljel/anjö z m k i %qO J*«* pepai /*e % ritka* P/ih %- Vnašem podjetju proizvajamo zaščitni plin z uplinjanjem buko->>l!„vega lesa v dveh generatorjih. Generatorja delujeta na principu istosmernega uplinjanja, t.j. gorivo, zraka in plin se gibljejo v isti smeri. Iz priložene skice je razvidno delovanje generatorja. Plinsko vetrilo odsesàva plin iz vmesnega prostora med obema pia- . ščema generatorja in s tem ustvarja v vmesnem prostoru in generator ju podpritisk. Zaradi podpritiska v generatorju pa skozi zračno zaklopko prihaja v generator .vedno nov, za gorenje potreben zrak. Pred ‘pihalicami Zgoreva les pretežno v C02, ta pa se na žarečem ogljiku v redukcijski coni reducira in' spremeni. v-'-CO, katerega 'želimo cim več v plinu. V sušilni in raz-plinjevalni còni generatorja'izparevajo hlapne sestavine lesa, ' predvsem vlaga. Količina nastale vodne 'pare pa ne sme biti prevelika, ker ta neugodno vpliva na' kvaliteto .. plina» Če je iste preveč se vsa ne more razkrajati na ža-■ rečem ogljiku in ostane pač nerazkrojena v plinu ter kondenzira v plinovodih in v-skrajnem primeru lahko'zapre pretok plina. Da bi se izognili vsem tem nevešČnostim, moramo za uplinjanje'‘uporabljati suh les, Tako:dobljeni generatoski plin nato v sistemu čistilcev. še očistimo. Iz generatorja gre plin v usedlinski rezer-var, kjer kondenzira velika'večina pare in hlapi katrana, Nato gre plin skozi kondenzator kjer kondenzira vlaga, s tèm se--zniža rosišče plina, Nato ga vodimo skozi izpira-, lec, kjer ga z vodno prho protitočno očisti o. Po čiščenju z vodo gre plin šč skozi ciklon, od tu pa Skozi sušilec in tako očiščeni plin vodimo v žarilno poč. Sestava tako pridobljenega plina bo približno sledeča? 11-17 $> CP2, 11-17 1° CO, 0,4-lo °Jo CH4, 16-18. # E2, 5 o-54 1° N2, 0,4-0,5 ajo 02. Žarilno peč in hladilni kanal moramo napolniti's:plinom in šele tako lahko pričnemo z šarjenjem. Temperatura v pe-či mora znašati vsaj 65o-7oo C, ko pričnemo plin uvajati v peč. Če plin uvajamo v hladno peč, obstoja nevarnost, da se plin in zrak v peči mešata, ta mešanica pa je pri gotovem razmerju plina in zraka eksplozivna. Pri temperaturi 65o°C v peči pa zaščitni plin zgoreva.s prisotnim zrakom toliko časa, da porabi ves kisik in dimni plini napolnijo peč in hladilni kanal. Ko zaščitni plin, ki ga še nadalje dovajamo, izpodrine te dimne pline iz peči in hladilnega, kanala, takrat je peč pripravljena za šarjenje. Čo pa uvajamo plin v hladno peč obstoj a, nevarnost, da zaradi majhne razlike v specifični teži plina in zraka, zraka nikdar popolnoma ne izpodrinemo, lagko se zgodi, da se v zgornjih slojih peči nabira plin, v spodnjih slojih pa ostaja naizpodrinjan zrak. Ko tako hladno napolnjeno peč ogrevamo se lahko mešanica plina in zraka eksplozivno vžge' in nam uniči peč. Zato moramo plin vedno uvajati pri temperaturi 65o~7oo° C. 'S. . ' Pritisk plima--uredimo'tako-* da manometer na koncu hladilnega kanala kaže največ 3-5 mm vodnega stebra. Pri večjem pritisku je možnost izpodrinjenja olja iz tesnilnega ka-v \ naia-, večja poraba plina in večja propusi . -i skozi-tesni-. la. Pod nobenim pogojem pa pritisk plina sme pasti pd. 0 mm vodnega stebra. V tem slučaju bi vsrk I- oč zrak. in s tem spet nastopi nevarnost, eksplozije, Pol b-io je treba paziti na pritisk plina po ugasnenju peči,, Hadpritisk plina v peči mora ostati tako dolgo, dokler me pade temperatura peči na 35o°G, Plinski generator, ki je v obratovanju, je potrebno odvisno od porabe plina večkrat pregledati. Ako. je potrebno se'doda gorivo, to je suh bukov les. Pred dodatkom pa moramo z drezanjem izpolniti eventualne prazne prostore v vsipu. Praznine v vsipu povzročajo'namreč poslabšanje kvalitete plina, zvišanje temperature zgorevne cone, možno pregoretje rešetk ih poškodovanje generatorja v notranjosti. Drezanje je treba izvesti z zadržanim dihanjem, ker uhajajo iz vsipa strupeni plini, od'časa do časa pa udari tudi plamen. Ako pa.se generator, ki je v obratovanju zapaca, ali se sloj oglja nad rešetko podre, tako da proizvodnja plina ne zadošča več potrebi, spustimo v obratovanje drug. generator Menjava se mora izvršiti pravočasno, ker. preteče gotov čas. (2o minut) preden dobimo uporaben plin..iz vovega generatorja. Zato moramo odstavljeni generator tal ° ;■ ^čistiti in pripraviti' za naslednje obratovanje. Ing. Rozman Yinko "GROB Z 2516 ŽRTVAMI. V GRAZU11 28» oktobra zjutraj so avstrijske oblasti dovolile udeležbo Jugoslovanov pri odkritju spomenika v Grazu in. 3o, oktobra so morali biti vsi dokumenti v redu na avstrijskem konzulatu. Ta novica se je hitro razširila preko sindikatov na podjetja, pa tudi v rašo "Verigo", Slabo uro za tem obvestilom je' naš sindi! alni odbor že imel iména lo borcev, ki se bodo tega odkritja udeležili, Tu- „finančna sredstva so bila od strani p o tj o tj a ...z ago t ovij ona«.. Čas odhoda .je bil 1. november ob 2, uri po polnoči izpred želoimiake po-a-bstje v■ Lescah, Avtobusi so križarili to noe. tudi po drugih krajih in se zbirali v Kranju,, Ljubljani ter .drugih mestih. Kolona avtobusov se je. preko Maribora in Št. lija potegnila v Avstrijo. Ma meji v.Št, liju od. strani naših in avstrijskih obmejnih organov-ni bilo nobene: ostre kontrole.. Talco j. po odhodu iz Št, lija.proti Grazu, pa je kolono Jo avtobusov, spremljalo več prometnih motoriziranih organov, ki so jih zaradi varnosti v prometu ta dan poslali iz Lunaj a. Ob- 9. uri smo prispeli v Gr-az, "Verigarji" smo bili v avtobusu z. označeno štev, 56 in po polurni hoji mimo dolge kolone avtobusov, nas je pot zanesla do zelo lepo. urejenega kraja. Sredi, livade, obdane .z visokim drevjem, smo, opazili že od daleč velik marmornat steber. Še nekaj minut in - bili smo •pri spomeniku,. Na 2o m visokem lepem stebru jo v enajstih jezikih- nemščini, /lovenščini, češgini, poljščini, ruščini, madžarščini francoščini, italijanščini, grščini-, angleščini in -hebr ; jščini (Izrael) vklesana, oporoka 2516 žrtev fašističnega;ter:.or ja : ”Čuy^tg,_. svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenje!" Bred stebrom je velik 2o m širok marmornat lok s stopnicami,, ki vodijo do velike Žare na loku. Na notranji strani loka pa/so vklesana-imena-vseh .tistih, ki so tu pokopani» Nemci so v Graz vozili trupla usmrčenih ali sežganih v graškem krematoriju terv jih pokopali na kraju, kjer danes veličastno stoji spomenik. Med napisi v loku je 1216 Jugoslovanov, 65 "borcev legendarnega pohorskega bataljona in 11 narodnih herojevs Alojz Šarh, Jože Menih, Katarina Mede, Franc Vresk., dr« Dušan Mravljak, Franc Vrunč, Slavko Šlander, Slava Klavora, ing,, Slavko Iršič, ing. Jože Hermank in Jože Kerenčič« Vse te naše žrtve, ki jih kot spomin ohranja ta spomenik v Grazu so padle od avgusta 1941 do marca 1943. Okrog spomenika rahlo plapolajo zastavo 11 držav« ljudje se zbirajo, med njimi pa vidimo tudi vi, oko osebnosti naših in tujih oblasti. Zbralo se je več kot 5ooo ljudi - 2ooo iz Slovenije; Žalne komemoracije in odkritje spomenika se .je pričelo ob lo uri a pevskim zborom graške opero, ki je zapel del iz Verdijeve opere "Nabuccu". ■ Na govorni oder je stopil podpredsednik- štajerske deželne vlade Fritz. Matzner in osvetlil, nečloveški razum v dobi 1938 - 1945. Za tem govorom je invalidski zbor iz Ljubljane ob spremljavi hrastniške godbe zapel žalostinko. Takoj za tem pa je imel lep govor podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka (njegov govor jev dnevnem časopisu "Lelo" 3/11-1961). Za našim predstavnikom so imelo govore še predsednik štajeerskega parlamenta Bruner, avstrijski podkancler Pitterman, ki je po končanem govoru prižgal baklo, jo izročil podpredsedniku štajerske deželne vlade Matznerju, 'ta pa jo je ponesel na vrh granitnega loka in zanetil ogenj v bakreni žari ter s tem simbolično odkril spomenik. Za tem je pevski delavski zbor iz Graza zapel žalno koračnico. Po nekaj govorih, ki so jih imeli predstavniki izraelske evangelijske in L- toliške verske skupnosti,pa je Matzner zaključil slove •::~' t. .Oglodali smo si še mesto Graz. Bazen št., k. .ih trgovin in starih tramvajev na cesti ni bilo opaziti nič posebnega. Odhod kolone avtobusov smo imeli ob 17 uri in zopet so nas dunajski motorizirani organi spremljali do meje. Prestopili smo državno mejo v Št. liju in se sredi noči srečno vrnili v domovino z žalostnimi spomini iz okupacijskih časov. ' ‘ »M . m Dvorci NOV, ki smo .üo. udeležili odkritji t egu,.,spomenika-., v Grazia..,; s-c ob fcej epr-jJ tki zahvaljuj-oj< , •'^.illcalnomu odboru p o d j o t j za pripravo in organi s act/.e L ;a potovanja tor posredovanje na' up-raVhomu' odboru pod j. r j a za kritje ' stroškov-udnležonoaV^la'pomembna žalne svečanosti« ■ - - V; ’ • Š, D. V E R ' I G A (Posvečeno kolektivu tovarne Verig Lesce)- ■ I. Ko pred stoletji suženj in tlačan vklenjen v verige,,.. izmučen pod udarci in teptan’ vklenjen v verige,.,,« zcm,an iskal je pomoči, ker vklenjen je V verige, • V dobi inkvizije, mračnjaštva - noči ves krvav, nemočen si želel je svobode, in^vprašal ses kdaj konec tiranije bo gospode. Počasi tekel čas je, minila so stoletja, stiskanja pesti, borb in kletja. . A končno obračuna prišel dan jo in svobode,' -ko proletarec, suženj, in tlačan za vedno o vrl je verige in okove! V' ..II, Tovariši - hej! Veriga danes naša je, ni več-simbol tiranstva ih trplrnja* . .. ampak nova svetla perspektiva bodočega živi j én ja. Da! ' # Sedaj veriga.naša je, mi imamo njo v oblasti. Delavec lastnik tovarne je, na žuljih naših ne moro tujec več se pasti. Zato strnimo vrste naše, saj za nas vrte se stroji, kuj ojo kladiva, ponosno in veselo zdaj je delo'naše z vsem srcem smo na novo zaživeli. Za uspehe večje - našga kolektiva! IJ^rru, Al Alt /Dlak, (rirctsčl , /rru, ]iom.aj^O-£L An n oAjnAAcrnz/o /rnx^t^XA J^oUncia. AloynAcAct InAnemm Tintori . - (JtxAou - IZ Z A N O V E BUIE 2 I I C E ! Če človek dela greši, če pa ne dela greši še "bolj. To je star pregovor in verjetno v vsakem primeru drži» Če pogreši "mali človek" pogreši z malim, če zagreši "veliki človek" pogreši za veliko, ker pač dela z velikim. Te trdi-, tve mi ne bo oporekal nihče, ker moram vsak mesec katerega obravnavati, ki je grešil "malo grešil", če je grešil več obravnava to "fabrška feodnija". Brez dvoma pa so v tovarni tudi pridni in prizadevni ljudje, za take pa Zana nima patenta. Priznam, da bi bilo lepo, če bi kateri krat napisal o tem ali onem lepo in pohvalno besedo, pa kaj ko pri nas to ni moda. Kdor zasluži nagrado jo dobi tako ali talco, če je pa kedo le zaslužen za pohvalo, se pa verjetno niti ne splača, V celem kupu starih fabrških. "cajtng" niti enega članka, ki bi pisal o pohvalah in nagradah delavcev, zato pa raje še jaz pi'h:i samo o "malih ljudeh", ki malo greše* "Grehi" pa se delo v tri skupine in sicer: "Namerni", "Nenamerni" in "Nevedni". Na žalost, pa moram priznati, da nisem slavist, nasprotno, s slovenščino sem imel vedno težave in jih imam še danes no in rav no zaradi tega gornjih treh grup ne morem uporabiti, ker grehov ločiti ne znam, saj končno zato je "fabrška sodnija ki ima po EE svoje "tamlade" sodnije. No pred tako komisijo bo moral v najkrajšem času ; ;£< ; /1.. v; ; ; .1 .V J ' Z ' ’ ' 'č č I.J • "Ata" kovačnice zato, ker fhrč .• : \ \ V" ‘ svo j e delavce kaznuj e za- |V“'\ \ 'v... radi tega, ker gredo pred-* \ časno na malico. Pragi ! \ Y..Ì "Ata", vsi delavci ne mo- | \ rejo kupiti ročnih ur, pa j \ tudi prevroče bi bilo, z:. "'"V-::::;;; ure pri pečeh, kladivih in \ , prešah. Zato se že enkrat ’"'V-., skorajži pa nesi uro k "urmoharju". Če ni drugače, bodo delavci semi Tlačall« Č n / d V : .o ! j“ ' —“—■~h’ii f- V "_____•..VV.vdvi' «' Vam ".Ata" pa za pozornost 2 deci črnega. Kovači in vsi, ki se radi ali neradi poslužujejo kontrolne ure V kovačnici is dneva v dan. čakajo kdaj bo iz te neusmiljene napravice zaregijala žaba. Čudno! Vendar, če bi vedeljvko-liko je ta ura "popila" vode se. vam to ne bi zdelo nemogoče. Nekateri, ki to"skrinjico"dvakrat na dan obiščejo pravijos"Škoda da ne teče nanjo morska voda! " Zakaj bi bila slana voda boljjša, pa res ne vem. Mogoče bolj ščiti barvo, ali pa, verjetno ugodneje deluje na mehanizem? Ne vem! Ko sem prvič slišal"PIV metoda" sem mislil, da se vsa stvar suče okoli flaše "PIV-a". Sele, ko mi je . . „ ’ < f neki mojster pojasnil kaj je to, da je to nauk c posebno učinkovitem sistemu vzgajanja ter da ravno sedaj, sam in še drugi moj stri obiskujejo tečaj "PIV metoda", se mi je posvetilo, aha, mojstri se uče o pravilni vzgoji delavcev, poučevanju, • činu prikazovanja,, c . do delavcev itd. Zde.. . mi je pravilno- in komaj sem čakal prvih rezultatov,. ko sedaj, če je to po PIV metodi nevem, Pred kratkim se je zgodilo v nekem obratu, da delavec ni na prvo besedo ubogal mojstra, ta pa je delavca zgrabil po PIV metodi za kravatelc in mu zagrozil, da ga bo poslal "s trebuhom za kruhom". Torej kratko malo prepričanje po PIV metodi. Še predno je Lila menza, ali stavba za delitev toplega obroka sposobna za "dejstvo" sem začel o njej pisati no in sedaj skoraj vsaki mesec, Skoraj bi lahko rekel, da.je to kronična bolezen, ventar pa upam, da 'bo temu konec.. Opažam ^ namreč, da se iz dneva v dan |T stvari boljšajo, tako je tudi vrsta pred-vrati menze, zmiraj daljša*, Na splošno se je mnenje o kuhinji zadnje čase spremenilo. Obroki so boljši, okusnejši ter tudi kalorično močnejši, So izboljšanje se opaža predvsem od volitev v (ODS) obratne delavske svete pa do danes. Kaže vse tako, da bo EE "kuhinja" najboljša, če delavci te ( .ljU ) ekonomske enote dovolijo predlagan sledečes Da iz svojih obratnih sred- ... •' " . • * -»v •* * štev odprodajo stroj za rezanje salame, sira in drugega, kor se je že par-krat pokazalo, da ni več. izpraveh, ker precej različno debelo reže takoj, da se netto, teže precej .-različne, to pa vzbuja negodovanje, No z denaijem, ki bi ga dobili za prodani stroj pa bi lahko kupili zobotrebce (uvožene iz "Reibnice”) in popravili zastarelo kanalizacijo, da ne hi- vsaki mesec kopali po dvorišču, lak, je moj predlog, vaši abonenti pa se več ali manj- vsi strinjajo z njim. - Ko se že ravno sueem okoli kuhinje naj omenim, da se misli vijakarna decentralizirat:' v prave*” • .-ilsu0.¥se svoje: r a 1 / ^ rfii /M tj 1 Delavski svet, discipline! komisijo, sindikalno po- . družnico itd. no in nazadnje še svojo menzo, Torej, da se razumemo, ta menza še ni v polnem teku, je v poizkusni proizvodnji, se je zvedelo iz vplivnih krogov, kuhali bodo samo Specialitete. Kod prvo so se odločili za, poglejte na raženj, če se ne motim bo zajec. Seveda za laika je zajec, izkušeni lovec pa bo ugotovil, da je to konstrukcija - Mucka* Razne kal'nične naprave, parni, kotli in kaj vem kaj še vse, je ... španska vas. Niso mi poznane tako verjetno, tudi niso b;.le delavcu, ki je pustil, da se je parni pi~ sker žicovl..i?ku ogrel in segreval celo noč, če ravno je bil prazen - brez vode. Zdi se mi da je kurjenje in ogrevanje docela nepotrebno in škodljivo. Saj to vendar ni peč za pečenje kostanja* Ali je odgovorni mojster poučil delavca kako se stom napravo ravna? Čemu kaj služi? itd, V tem primeru, da bi bila nesreča, ali da bi bila povzročena materialn škoda, bi bil kriv delavec, stvarni krivec pa bi morda ostal nepoznan. Z novo organizacijo so na več mestih, težave. Npr. pride skozi obrat predpostavljeni tudi za "Ata". Pri obhodu obrata predpostavljeni vprašaš "Zakaj.ta stroj stoji?" ho pogosto sledi odgovor - ni naloga Seveda najlažje je to, potem ali je to res, ali ni, momentalno ni važno, glavno je, prvi ogenj je pogašen, kasneje bo pa že nekako, To pa je račun brez krčmarja in dobro bi bilo, da bi se naši "očetje" počasi tega odvadili, ker se jim kod "očetom' prav nič ne paše. Da je pc, i, ekem delu in naporu potrebno razvedrilo in počitek je o po sebi razumljivo. Nerazumljivo pa je, če se še previ zaključkom dela, v samem obratu zbere vesela družba, poje in pleše ob zvokih harmonike, vmes pa seveda mora biti tudi kapljica črnega. Kje je bil takrat mojster ne vem, ker me ni bilo zraven, verjetno pa, da ravno daleč proč mogel biti, saj končno je tudi on človek, na^s&e-ak človek pa je potreben raz-vedrila. V zadnjem času se je pri nas notranji, tako tudi ' zunanji transport (v sami tovarni) neverjetno moderniziral. Transportna vozila so različna, tako so različni tudi ljudje (šoferji), ki z njimi upravljajo. Na splošno. so vsi fantje od fare, le šofer najelegantnejšega vozila si včasih dovoli kaj’čudne "štorije". Ker pač nima na svojem vozilu kabine si kolena pred mrazom ha neki način mora zaščititi. Vendar v pravilniku HIV to vrstna zaščita ni predvidena. Če sta bila pa šofer in šoferka že otrujena pa žal, počitek ob 6.30 uri in v taki. pozi ne predvideva nobena "fa-brška ustava". Če je pa mogoče zasedal le ožji mladinski komi+e, pa ne vem? Vsi, ki sc navdušujejo za tek, zlasti "kratkoprogaši" naj se pri,) vij o v klub "Malcolavf". Točnega naslova ne vem, zdi se ml pa, da je v vsaki ekonomski enoti udarna sekcija omenjenega kluba-. Vidno se opažajo sledovi divjega tekmovanja. g:£7 Katera skupina "Malcolavfov" prednjači, so. mnenja deljena, vendar pa kljub temu1 večji del opazovalcev smatra., da so največje Irzine (pri dirki na 1 malico ) 'dose žene na progi "Orodjarna-Menza". Uradnih podatkov za to sicer ni, so pa v zvezi s tem oprijemljivi dokazi. Upr, pred kratkim je neki "Malcolavf" povzročil prometno nesrečo v kateri je bil hudo poškodovan "nesrečnik", "Malcolavf" pa pri tem ni utrpel nobene škode, niti buške, lorej za v bodoče; pazite kje hodite, vsak hip lahko okrog ovinka'ali kjer koli, pridrvi čreda "Malcolavfov" in nesreča je ir.. 0 rezultatih dirke "Malcolavf" bom pisal drugi mesoo Za enkrat naj končam, moram še v razpisovalnico pogledat kako tipkarica na roko razpisuje naloge; če jo od'svinčnika kaj boli prst in če se ji kaj "obara" trese,-.ker nima stroja, bom pa drugi mesec povedal. Pozdrav od Žana