Poštnina plačama v gotovini
Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazsrutta štev. 18 Podnrednistvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	1
	m
Leto IX. - Štev. 46
Gorica - četrtek 14. novembra 1957 - Trst
Posamezna številka L. 30
Važna zadeva
Ena izmed najvažnejših zadev v Cerkvi je bila vedno zadeva duhovniških poklicev. Za duhovniški naraščaj je skrbela Cerkev že od apostolskih časov z vso pozornostjo. Posebno skrb pa posveča od tridentinskega cerkvenega zbora naprej, ko je ustanovila semenišča v taki obliki, kot jih imamo še danes. Da poteka vzgoja no vib duhovnikov v pravem duhu, je Cerkev ustanovila posebno sv. kongregacijo za semenišča, ki nadzoruje to važno delo.
V	vseh časih je Bog klical fante v duhovništvo in jih bo klical, ker brez duhovništva bi Cerkev prenehala biti, a ta ima obljubo Odreše-nikovo, da bo živela do konca sveta. Treba je le, da poklicani slišijo božji klic, se mu odzovejo in vztrajajo do cilja.
In prav tu je v današnjih časih kriza. Svet s svojim šumom in brezbrižnostjo, z materialističnim pojmovanjem življenja ubija poklicc in jih ovira na vse mogoče načine. Zato se je skrb Cerkve pomnožila, da bi krščanskemu ljudstvu dala dovolj pastirjev. V teh časih, ko hudobni duh lovi duše s posebno pretkanostjo na vseh koncih in krajih, je trebil več duhovnikov in bolje pripravljenih za boje s sovražniki duš. V tej skrbi za duhovniški naraščaj, ki po nekaterih deželah ni več zadosten za vse potrebe modernega dušnega* pastirstva, je sv. oče sestavil posebno molitev, s katero naj bi verno ljudstvo prosilo vsemogočnega Boga za pomoč v tej tako socialni zadevi, saj duhovnik ni postavljen zase, pač pa za ljudstvo, h kateremu je poslan.
Molitev sv. očeta
Gospod Jezus, najvišji duhovnik in pastir vseh, ki si nas učil moliti, rekoč:	»Prosite Gospoda žetve, naj
pošlje delavcev v svojo žetev!«. Poslušaj dobrotno naše prošnje in o-budi mnogo plemenitih duš, ki jih bo vzpodbujal tvoj zgled in podpirala tvoja milost, da bodo zahrepenele postati tvoji služabniki in nadaljevalci tvojega edinega in pravega duhovništva.
Haj, da bi zalezovanje in obrekovanje hudobnega sovražnika, ki mu pomagata brezbrižnost in materializem, ne zasenčilo med verniki svetega sijaja in globokega spoštovanja, ki ga morajo imeti do poslanstva onih, ki, ne da bi bili od sveta, živijo med svetom in so delivci božjih skrivnosti.
Daj, da se kot priprava za dobre poklice, vedno znova skrbi za verski pouk mladine, za iskreno pobožnost, za čisto življenje in pa za to, da mladina stremi za najvišjimi vzori.
Naj podpira poklice krščanska družina, ki mora biti greda čistih in gorečih duš in ki naj se zaveda, da je zanjo čast, ako da Cerkvi nekatere svojih številnih otrok.
Naj tvoji Cerkvi v vseh predelih sveta ne primanjka sredstev, ki so potrebna, da poklicane, ki se ji nudijo, sprejme, jih podpira in vzga-
Naj bi tudi naši ljudje radi in pogosto molili, zlasti zdaj v adventu, to molitev in izprosili vsej Cerkvi in našemu ljudstvu, tu in onstran meje, zadostno število božjih služabnikov, ki ga bodo vodili preko križev in težav te solzne doline
v	srečno večnost.
ja ter privede do cilja. Da se bo vse to uresničilo, o Jezus, ki ti je pri srcu le blagor in zveličanje vseh duš, naj ne neha z neba rositi nepremagljiva moč tvoje milosti, tako da bo v mnogih dušah najprej tihi klic, nato velikodušno sodelovanje in končno vztrajanje v tvoji sveti službi.
O Gospod, ali te ne boli, ko vidiš toliko množico kot čredo brez pastirja, ki nima nikogar, da bi ji lomil kruh božje besede, da bi jo napajal z vodo milosti, in ki je v nevarnosti, da postane plen grabež-ljivih volkov, ki jo neprestano zalezujejo?
Ali ti ni težko, ko gledaš tolika polja, kjer še ni zaoral plug, kjer brez ovir raste trnje in osat? Ali boš dovolil, da se bo toliko že zrele žetve otreslo in se izgubilo, ker ni rok, da bi jo pobrale?
Najčistejša Mati Marija, ki smo iz tvojih rok prejeli najsvetejšega izmed vseh duhovnikov, o častitlji-
vi	očak sv. Jožef, zgled popolnega sodelovanja z božjimi klici, vsi sveti duhovniki, ki v nebesih tvorite okrog 'božjega Jagnjeta najljubši zbor, izprosite nam dobrih poklicev, da bo Gospodova čreda pod vodstvom in ob opori čuječih pastirjev mogla doseči najslajše pašnike večne sreče. Amen.
To molitvico ibo Duh. zveza S. J. izdala tudi na posebnih listkih in jo lahko naročite na upravi KG. — Opozarjamo, da je sv. penitenciarija obdarila zgornjo molitev z odpustkom 10 let. s popolnim pa enkrat na mesec, pod običajnimi pogoji.
Upamo, da jo bo tudi naše ljudstvo rado molilo.
Zapad se posvetuje
Medtem ko ves svet pozorno sledi kroženju »sputnikov I. in II.«, ki nedvomno pričata o sovjetski premoči na medcelinskem raketnem področju, se zapadne države posvetujejo in združujejo, da bi čimprej popravile ravnotežje moči z vzhodom in se zavarovale pred morebitnimi udarci, ki bi lahko izšli iz takega sovjetskega prvenstva. Nedvomno je velikega pomena osvojitev vsemirskega prostora in zato vsa čast in priznanje gresta ruskim znanstvenikom. Toda dejstva nam kažejo, da njihove pridobitve ne služijo vsemu človeštvu, ampak sa-tno ljudem, ki teptajo vsak izraz človeške svobode.
Izpustitev ruskih satelitev v vse-ttirje ni torej samo znanstvenega
pomena, ampak tudi političnega in vojaškega. In tukaj je ravno nevarnost, ki preti svobodnemu svetu. Ponudbe Hruščeva na moskovskih slavnostih o mirnem sožitju so le prazne besede makiavelističnega kova. ker dejstva nam ravno obratno pričajo o iskrenosti in o čustvih tega ciničnega ruskega prvaka, ki ne priznava človeškega dostojanstva. Primer Žukova, nemiri na Bližnjem Vzhodu in drugi prejšnji dogodki so
v	tem oziru prav značilni.
Zato ne preostaja Zapadu drugega kot združiti vse sile in ustvariti močno atlantsko skupnost, ki naj bi imela res enotno politiko in gospodarstvo, da se prepreči komunistična nevarnost. Zapadni politiki in državniki so dali v tem oziru po-
trebna zagotovila in slovesno proglasili nujnost po odstranitvi morebitnih medsebojnih nerazumevanj in nasprotij, da se poveže in okrepi za-padna politika na vseh področjih in se tako zavaruje svobodni svet pred vsako nevarnostjo.
Pomirjevalna zagotovila Eisenhowerja
Prejšnji teden je spregovoril po radiu in televiziji tudi ameriški predsednik Eisenhower, da bi pomiril svet in zlasti ameriško javno mnenje, ki ne more razumeti, zakaj niso Amerikanci prehiteli Sovjetov in izstrelili svojih umetnih satelitov. Preds. Eisenhower je zagotovil, da po svoji celotni vojaški, gospodarski ter industrijski moči Zahod visoko prekaša Sovjete. Omenil je a-meriške uspehe na področju atomskega orožja in raket ter dejal, da so Združene države kos vsakemu napadalcu. Povedal je, da se je ameriškim strokovnjakom posrečilo pognati raketo 6400 km visoko in da se je nato vrnila nepoškodovana na zemljo. To pomeni, da so Amerikanci rešili glavno težavo, ki je doslej mučila strokovnjake pri izdelovanju medcelinskih balističnih raket. Naredili smo velik korak v vse-mirje, sedaj moramo še napraviti skok v mir, je dejal Eisenhower in s tem pozval Sovjete, naj sprejmejo zahodne razorožitvene predloge, katere so odobrili tudi Združeni narodi. Eisenho\ver je nadalje omenil nujnost, da se mora Zahod združiti na znanstvenem in tehničnem področju, da bodo v vsem pred Sovjeti.
Britanska vlada o možnosti sožitja
Britanski ministrski predsednik Macmillan je v svojem govoru 9. t. m. pojasnil, da anglo-ameriško sodelovanje ne bo izključevalo nobenega, marveč da se bo razširilo na vse zaveznike in povezalo vse države svobodnega sveta.
Glede ponudbe Hruščeva o mirnem sožitju je pa izjavil:	»Misel
mirnega sožitja z Rusijo ne sme biti zavrnjena. Namreč samo v mirnem sožitju je dandanes možno živeti. Toda mirnega sožitja ni mogoče o-hraniti z mirovanjem: mirno sožitje je možno in izvedljivo samo, če je Zapad močan in odločen.« Zato je Macmillan ponovno poudaril važnost in nujnost soodvisnosti zapad-nih držav in izcazil je upanje, da bo prihodnje zborovanje Atlantske zveze v Parizu pripomoglo k stanovitnosti in okrepitvi atlantske skupnosti.
Tudi glavni tajnik »Atlantske o-brambne skupnosti« je v nekem svojem govoru v Edinburgu rekel, da so »sputniki« za Zapad opomin, ki mora vzpodbujati vse k skupnemu sodelovanju in enotnosti, da se lahko svobodni svet ubrani pred ka- , kršnim koli napadom.«
Nekateri britanski diplomatski viri poročajo, da ZDA in Anglija pripravljajo načrt o zvezi petdesetih držav. Obrambne sile te' nove zveze bi povezovala neka centralna oblast pod pokroviteljstvom anglo-ameri-ške atomske moči. V to zvezo naj bi vstopile države NATO-ja, SEA-TO-ja ter države Bagdadskega pakta in Panameriške zveze. Namen tega načrta je politično-vojaško-gospo-darska preureditev nekomunističnega sveta v samoobrambi pod vtisom zadnjih komunističnih pridobitev v Sovjetski zvezi.
Ce ta načrt res izpeljejo, kaj bo potem iz Organizacije združenih narodov? Postala ho odveč, ker svet bo dokončno razdeljen v dva sovražna si tabora.
Proslava rdeče revolucije
01) obletnici boljševiške revolucije je vrhovni sovjet moral poslušati tri ure dolg govor Hruščeva. Ob tej priložnosti je Hruščev zopet žugal in grozil, pa tudi vabil in pomirjeval. Ves napredek sovjetske industrije je pripisoval boljševiški revoluciji. Zahodne države je pozval na konferenco na najvišii stopnji, da bi se na njej, kakor je dejal, pogovorili o prepovedi vojne, razorožitvi, o odpravi živčne vojne in mirnem sožitju. Pri tem pa seveda ni pozabil opisati moči sovjetskih oboroženih sil. Takoj pa je dodal, da se sovjetska sila ne bo poslužila svojega o-boroženega stroja razen ob napadu. Zagotovil je, da se bodo še naprej oboroževali, kakor bo zahtevala sodobna vojaška tehnika. Hruščev pa je končno le priznal, da ima Sovjetska zveza težave na gospodarskem področju. O političnih in človečanskih svoboščinah v Sovjetski zvezi Hruščev ni ničesar spregovoril, ker jih v komunističnem svetu ne poznajo. Od satelitskih držav je Hruščev terjal brezpogojno pokorščino Kremlju. Okrcal je vse one komu-
nistične voditelje, ki hi radi hodili svoja pota nekakega narodnega komunizma. ki ne sprejema diktature proletariata, češ da to vodi v izdajstvo. Naslednji dan je bila na Rdečem trgu v Moskvi velika vojaška parada. Na tej paradi so pokazali moderno orožje, zlasti rakete, med katerimi naj bi bila tudi velika medcelinska balistična raketa.
Predlog Hruščeva je Zapad zavrnil
Predlog Hruščeva za sestanek na najvišji ravni je Zapad odklonil. V Združenih državah so mnenja, da Sovjeti niso izpolnili sklepov, ki so jih sprejeli na ženevski konferenci.
V	Parizu so predlog Hruščeva enostavno odklonili. V Londonu pa menijo, da sestanek vsaj zdaj ni na mestu, ker bi ga bilo treba dobro pripraviti, ker mora imeti prej A-merika svoj satelit in medcelinsko raketo in ker se morajo poprej zapadne države na pariškem zasedanju Atlantskega sveta temeljito pomeniti o svoji bodoči skupni politiki.
ZN in razorožitev
Politični odbor Združenih narodov je zaključil razpravo o razorožitvi. Odobril je resolucijo, ki jo je predložilo 24 zahodnih držav. Sovjeti so pred kratkim izstopili iz razo-rožitvenega odbora Združenih narodov. Zanašajoč se na svojo vojaško moč, so s svojim izstopom hoteli prisiliti Združene narode, d& bi sprejeli njihov predlog za ustanovitev novega razorožitvenega odbora, ki bi seveda lahko večno razpravljal, ne da bi kaj sklenil. Z blokom, ki so ga postavili Sovjeti, je sedaj težko predvideti, ali in kako se bodo med taboroma dali postaviti mosto-
vi	glede razorožitvenih pogajanj.
Dunaj evropsko središče
Avstrijska vlada, zlasti pa dunajski župan dr. Jonas, si prizadevata, da bi Dunaj postal prestolnica Evrope. Dunaj naj postane središče že sedaj obstoječih evropskih ustanov, zlasti Evropskega gospodarskega sveta. Dunaj ima osrednjo lego, ki je primerna zlasti z ozirom na vzhodne evropske države, za katere še vedno obstaja možnost, da ne bodo izgubile upanja, da spadajo k Evropi. Toda Dunaj ima tudi svoje konkurente, ki se pravtako sklicujejo na svojo zgodovino in politično poslanstvo.
Gronchi v Turčiji
Pretekli ponedeljek je državni predsednik Gronchi prispel v Ankaro na uradni državniški obisk. Gronchi je bil deležen toplega sprejema. ki naj utrdi medsebojno prijateljstvo obeh držav, zlasti še njuno skupnost v mirovnih prizadevanjih.
Kmetijske pogodbe
Ministrski- predsednik Zoli je napovedal sejo vlade za 19. november. Predsednik Zoli si prizadeva, da bi njegova vlada še pred razpustom parlamenta uzakonila zakon o kmetijskih pogodbah. Prav tako pa si Zoli prizadeva, da bi bil sprejet zakon o reformi senata.
Vojaška služba v Trstu
Ministrski svet v Rimu je sklenil, da bodo tudi mladeniči s tržaškega ozemlja služili vojake. Do sedaj so
namreč bili oproščeni vojaške službe vsa povojna leta. Sklep ministrskega sveta stopi v veljavo prihodnje leto. K vojakom bodo poklicali letnik 1937, dočim bodo prejšnje letnike pustili pr.i miru.
Kratke novice
SPUTNIK ŠTEV. 2 JE UMOLKNIL
V	nedeljo zvečer je moskovski radio-v posebni oddaji sporočil tla je »sputnik štev. 2« prenehal oddajati običajne znake. Sputnikov radijski oddajnik da je prenehal delovati natančno po že prej določenih in predvidenih načrtih, potem ko je izvršil vse »določene naloige«. Nadaljnja opazovanja sputnika št. 2 bodo nadaljevali s pomočjo radarja in z daljnogledi. Moskovski radio ni nič omenil psičke »Laj-ke«, ki je po mnenju znanstvenikov gotovo že poginila.
Tiskovna agencija v Zapadni Nemčiji »D.P.A.ic je po informacijah, ki jih je dobila od »diplomatskih opazovalcev« iz Prage, sporočila, da je verjetno, da je Lajka 9 padalom dospela spet na zemljo in sicer 30 ;km od Moskve. Ta novica naj bi dospela do Prage potom moskovskih znanstvenikov. Vendar je vse to le malo verjetno. Res pa je, da je nekatere Ruse že prijela blaznost sputnika. Tako se je na primer že javil 18-letni dijak Tolja Bogoslovski, ki je v pismu, naslovljenem na »drage tovariše znanstvenike«, prosil, naj bi ga pustili, da bi letel na krovu sputnika. Ruska revija »Ogonjok« poroča, da se je že na stotine ruskih državljanov ponudilo znanstvenikom za prostovoljne potnike bodočih sputnikov.
Londonski časopis »The People« je razpisal nagrado 50 tisoč šterlin (nad 80 milijonov lir) tistemu, ki bo prvi dospel na luno in se seveda tudi vrnil. Lahko je katerekoli narodnosti. Razumljivo, da so se tudi za to »honorirano« potovanje že javili prostovoljci.
NOVE OSEBNE IZKAZNICE
Notranje ministrstvo je odredilo izdajo osebnih izkaznic, ki bodo imele na zadnji strani, ki je sedaj služila le za pečate, naslednje besedilo:	Ta	osebna izkaznica
daje lastniku dovoljenje za potovanja v naslednje države:... Vsak bo lahko navedel države, kamor želi potovati, nakar lio kvestor izkaznico podpisal in določil časovno veljavnost teh potovanj. Seveda pridejo pri tem v poštev le države zapadne Erope. Stare izkaznice bodo kljub temu veljavne še vse do 31. decembra 1958, Vsekakor je to velik napredek v mednarodnem zbližanju, ki ga bodo z veseljem pozdravili predvsem dijaki, ki v poletnih mesecih tako radi potujejo v druge dežele.
NAS TEDEN
17. 11. nedelja, 23. pob.: sv. Gregor Čudodelnih, šk.
18. 11. ponedeljek: Posveč. cerkve sv. Petra in Pavla
19. 11. torek: sv. Elizabeta. kraljica, v d.
20. 11. sreda: sv. Feliks V aloaški, spoz.
21. 11. četrtek: Darovanje Device Marije
22. 11. petek: sv. Cecilija, d. m.; sv. F domena, m.
23. 11. sobota: sv. Klemen /., p. m.; sveta Felicita, m.
*
SV. KLEMEN I. je bil po rodu Jud, rojen v Rimu na cesarskem dvoru. Zgodaj se je pridružil apostolu Pavlu, nato pa Petru.
Bil je zelo delaven in goreč. Spreobrnil je tudi nekatere iz cesarske družine Na papeškem prestolu je sledil Petru za Linom in Kletom, tako da je tretji njegov naslednik.
Cesar Trajan ga je dal izgnati na Krim.
Tam je umrl mučeniške smrti. Njegove kosti, relikvije, sta prinesla sv. brata Ciril in Metod leta 868 papežu Hadrijanu 1. Našla sta jih na Krimu, kjer sta misijo-narila, predno sta bila poklicand na Moravsko.
Zelo pomemben je sv. Klemen kot papež. Za njegovega vladanja je nastal med kristjani v Korintu spor. Obrnili so se do Klementa 1. kot papeža, naj razsodi. Niso se obrnili do še živečega apostola sv. Janeza Evangelista, ki je bil štirikrat bolj blizu ( v Efezu) in apostol, pač velika avtoriteta, a ni bil papež, vesoljni poglavar.
V	pismu, ki je ohranjeno, ostro nastopa proti netilcem prepira in grozi z izobčenjem.
Od Petra dalje do danes, do konca sveta je papeštvo skala, na kateri stoji Cerkev trdno. Brezuspešno je zaletovanje vanjo. To potrjuje tudi zgodovina.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas, ko je Jezus mno-[ f J žicam govoril, glej, pristo-pi neki načelnik shodnice, pade	predenj in	pravi:
Gospod, moja hči je pravkar umrla. Toda pridi, položi roko nanjo in bo živela. — Jezus vstane ter gre z njim in učenci ga spremljajo. In glej, žena, ki je na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj in se dotaknila robu njegove obleke. Mislila si je namreč: Ako se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela. —	Jezus	se obrne, jo	pogleda
in	reče:	Zaupaj, hči, tvoja	vera te
je	ozdravila.	— In žena	je bila
zdrava od tiste ure. Ko je tedaj Jezus prišel v načelnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekcd: Umaknite se, zakaj deklica spi. — In posmehovali so se mu. Ko pa je bila množica odpravljena, je vstopil in deklico prijel za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsej tisti deželi.
*
Čudovito moč ima pred Bogom trdna vera in zaupna prošnja. Načelnik in krvotočna žena, oba dosežeta na njeni podlagi pri Zveličarju zaželeno pomoč: eden čudežno obu-jenje mrtve hčerke in druga vrnjeno zdravje. Verovala sta v Jezusovo moč in dobroto, zaupala Vanj, prosila sta Ga in nista bila razočarana.
Takih primerov je v sv. pismu in lastnem življenju veliko. Jezus nikogar ne presliši, vsaj ne brez tehtnega razloga. Vsaka pravična in ponižna prošnja Ga globoko gane. Toda, na žalost, mnogokrat ljudje Jezusa ne kličejo na pomoč ali Ga celo prezirajo. Mnogi Vanj ne veru-
jejo, mnogi Ga zanemarjajo, mnogi Ga z grebi žalijo in zaradi tega potem tudi pravični včasih čezmerno trpijo, da zadostijo za grehe hudobnih.
Ne motimo se: Jezus zahteva vero, brez nje ne bo rešitve in ne nebes. Posebno v teh razburkanih časih nam je potrebna velika, močna in trdna vera, podprta z vztrajno molitvijo, pogostim sv. obhajilom in čistim ter poštenim življenjem.
Velika je razlika med vernimi ljudmi, ki svojo vero stalno poživljajo in med onimi, ki so jo ali popolnoma izgubili ali pa zanemarili. Prvi so vedri, pogumni, čili, polni volje in dejavnosti. Vodi, varuje in blagoslavlja jih nebeški Oče, ki nanje misli in -zanje skrbi. Drugi so pa kmalu obupani, brez prave volje, čmerni in mrki. Nimajo primernega veselja ne do dela ne do življenja. Kako neki! Zapravili so si vero, največji človeški zaklad. Z njo so izgubili jasno spoznanje in smisel življenja, izgubili so neizčrpni vir življenjske volje in moči. A, kar je najhujše, z vero so izgubili povezanost z Bogom. Njegovo prijateljstvo, sorodniško vez, blagohotno spremstvo in pomoč. Z vero so izgubili Boga, listo, kar je človeku najbolj potrebno. Z vero so torej izgubili vse. Koliko blaženin duš bi moglo zaklicati nam zemljanom: Blagor osebi, ki veruje! Blagor mu, ki ima krščansko vero, po njej živi in jo skrbno čuva! Čuvajte si s posebno skrbjo vašo vero, ki vas vodi v večno življenje! Valujte jo pred vsem grešnim, pred zablodami in hranite ter utrjujte jo s pogostimi svetimi zakramenti in s stalno molitvijo! — Jezus, Zaklad svojih vernih, usmili se nas!
življenja
CERKVENI ZAKONIK VZHODNE CERKVE
Ena zadnjih številk Acta Apostolicae Sediš prinaša apostolsko konstitucijo Pi* ja XII. »Cleri Sanctitati«, s katero z dnem 25. marca 1958 stopa v veljavo novi zakonik kanonskega prava za vzhodno Cerkev. Zakonik, ki je delo 20 letnega resnega in skrbnega dela, ima 558 kanonov in so ga zaceli sestavljati že pod Pijem XI.
AVGUŠTINCI V MUNČhENU
Po več kot 150 letni odsotnosti so se spet vrnili koncem avgusta v Miinchen avgust inski menihi, red, ki je pred izgonom iz bavarske prestolnice vneto in dobro deloval. Vrnitev je bila želja pokojnega kardinala Michaela von Faulhaiberja. Malo število prvih patrov je prevzelo tudi novo kuraeijo Matere Dobrega sveta. Njih delo pa ne bo obsegalo samo dušnega pastirstva na novi fari, marveč se bodo tudi pečali z znanostjo in skrbeli za dušno pastirstvo med dijaki iz misijonskih dežel, ki jih precej študira v Munchenu.
SMRT PREVAJALCA SV. PISMA
V	Angliji je umrl v sedemdesetem letu starosti znani svetopisemski prevajalec in razlagalec v angleščini, msgr. Roland Knox. Izhajajoč iz protestantovske pastor-eke družine, je med prvo svetovno vojno prestopil v katoliško Cerkev. Omenjeni msgr. Knox je bil poznan dušni pastir dijakov, prevajalec in pisatelj detektiv-
stu Klaipeda. Poročilo pravi, da je škofa pričakovala velika množica iz okoliških krajev, po slovesni maši pa je škof birmo-val 1500 oseb. Poročilo pravi dalje, da denarne stroške nosijo verniki, gradbeni material pa je treba kupiti od države.
SESTANEK LITVANSKIH DUHOVNIKOV
Litvanski duhovniki v begunstvu, živeči v Evropi, so imeli svoj letni sestanek meseca julija v Konigsteinu v Nemčiji* kjer je središče dušnopastirskega skrbstva za litvanske begunce v Nemčiji. Obravnavali so težko stanje dijaštva, težke razmere drugih beguncev v Evropi, probleme emigracije in dušnega pastirstva med svojimi rojaki.
ŠE EN POZIV PO DUHOVNIKIH
Nadškof mesta Abidien msgr. Boivin je izdal nujen poziv za misijonarje za slonokoščeno obalo, ki je večja kot polovica Francije in ima 3 milijone prebivalcev. Razpolaga pa samo s 170 duhovniki, pri čemer so vključeni domači. V svojem pozivu nadškof prikazuje, kako so potrebe na tem ozemlju ogromne: na primer sedaj je mogoče poučevati samo 18% otrok. Vsak duhovnik mora skrbeti za 1330 katoličanov, 91.000 poganov in nad 2.700 muslimanov.
KATOLIČANI PRI OBNOVI INDIJE
Jezuitski pater Cevrac, cerkveni asistent zveze indijskih dijakov, je bil imenovan za tajnika odbora delavnih taborišč Pha-rad Seva k Sem a j za državo Madras. Gre
za mladinsko organizacijo, ki nima političnega značaja, katere predsednik je Nehru. Organizacija ima namen vzbuditi zanimanje pri indijski mladini za velike preosnove in uresničenja, ki jih vrše v deželi.
KLARISE V LIBANONU
Samostan svete Klare v Jeruzalemu bo v sodelovanju s samostanom klaris iz Ta-lenee Bordeaux v kratkem postavil samostan v Libanonu nedaleč od Beiruta. Posebno poslanstvo te nove ustanove bo moliti za edinstvo Cerkve.
KATOLIŠKA UNIVERZA V BAGDADU
Fordova ustanova je podelila posojilo 400.000 dolarjev univerzi Al Hihma v Bagdadu. Posojilo bo služilo zgraditvi novih poslopij za to katoliško univerzo, ki jo vodijo jezuiti. Sporočilo o posojilu je dal sam rektor univerze p. Tomas Hussev, ki je razen tega potrdil, da je podarila iraška vlada v ta namen 168 ha zemljišča. Univerza je imela doslej svoje prostore v bagdadskem kolegiju, ki so ga ustanovili jezuitski patri pred 25 leti.
FESTIVAL VERSKIH FILMOV NA DUNAJU
Festivala verskih filmov, ki se bo vršil od 8. do 14. novembra na Dunaju se bodo udeležili med drugim Francija. ZDA, Švedska, Italija, Indija, Anglija, Španija in Japonska. Med številnimi filmi bodo prikazali francoski" dokumentarni film: Lurd in njegovi čudeži.
LURD
(Nadaljevanje in konec)
skih romanov. Umrli westmimstrski kardinal Griffin mu je poveril nalogo, naj na novo prevede celotno sveto pismo. Pogrebnih svečanosti se je udeležil tudi ministrski predsednik angleške vlade. Bi-
lo	je prvič, da je tak politični mož prisostvoval cerkvenim svečanostim katoliškega duhovnika.
TRIJE BRATJE NO.VOMASNIKI
V	mali fari 3evernošpanske škofije A-storga so na isti dan trije bratje imeli prve svete maše, dočim sta na četrtem in petem oltarju istočasno maševala dva druga brata, ki sta duhovnika že več let. Bratje so sinovi pre poste kmečke družine, ki je štela deset sinov.
DOM ZA MORNARJE V TEL AVIVU
Poseben dom za mornarje je zgradil v Tel Avivu španski frančiškanski pater Je-sus Sanjuan Navarro. V tem domu najdejo mornarji, ki se ustavljajo v tem znanem obmorskem mestu, dobro zabavo, oskrbo in pametno razvedrilo, možnost pa imajo tudi dobiti knjige in časopisje ter duhovnika, kadaT ga hočejo.
ZANIMIVA VEST IZ LITVE
Komunistični list, pisan na Litvanskem, cenzurirali v Moskvi, razposlan litvanskim beguncem ipo svetu z imenom »Glas domovine«, poroča o slovesni blagoslovitvi temeljnega kamna nove cerkve, ki bo posvečena »Kraljici miru« v pristaniškem me-
(Tretji čudež je: veselje neozdravljivih bolnikov).'
V	Lurd prihaja večina neozdravljivih bolnikov. Potem ko so jih zapustili zdravniki, so ti bolniki še ohranili žarek upanja na ozdravljenje v Lurdu. Po statistikah povprečno ozdravi eden od tisoč bolnikov. Jasno je, da vsi, ki prihajajo v Lurd, trdno zaupajo, da bodo ozdravljeni.
V	Lurdu ostanejo 3 ali 4 dni. Treba se je vrniti v vlak in nazaj v bolnišnice. Od 1000 se jih vrne 999 neozdravl jenih. Ali mislite, da so žalostni, potrti, obupani? Nikakor. To morejo ugotoviti vsi, kakor sem ugotovil jaz. Vsi bolniki odhajajo iz Lurda srečni, zadovoljni, neverjetno vdani. Kako naj si razlagamo to veselje vkljub neizpolnjenemu upanju? Predstavljamo si, da bi v neki bolnišnici od 1000 bolnikov ozdravel samo en bolnik. Ali mislite, da ostalih 999 ne bo vsaj nezadovoljnih, žalostnih in potrtih, če ne ljubosumnih? Zakaj ne bodo vkljub temu zadovoljni in srečni? Zato, ker v bolnišnici ni nič nadnaravnega in čudežnega, kakor je v Lurdu.
(Četrti čudež: odpoved bolnikov.)
So pa še lepše reči. Odkar vršim službo bolničarja, in to je že 30 let, poznam dosti romarjev bolnikov v Lurd. Veliko sem jih vpraševal in z nekaterimi si redno dopisujem. Moji sobrat je brancardiers delajo isto in vsi smo ugotovili, kar imenujem četrti čudež, ki je po mojem mnenju še najbolj presenetljiv. Vsi bolniki goreče molijo pred votlino, pri kopelih in ko se nese mimo Najsvetejše. Človeku se zdi, da vsi molijo le zase. Saj so z a to prišli v Lurd. da bi ozdraveli. Pa se motite. Po bolnišnicah so ti bolniki videli druge bolnike, ki so bili še večji reveži, kakor so oni, in zato pozabljajo sami nase in molijo za njihovo ozdravljenje ali za spreobrnjenje svojih dragih. Naj vam omenim samo en primer, ki mi }e živo v spominu. Pred nekaj leti sem bil priča ozdravljenja
kor sami? Dobro veste, da ne. Zakaj ta razlika? Ker je v Lurdu nekaj nadnaravnega, ker je to čudež.
To pripoveduje ta bolničar o vzrokih privlačnosti, zakaj toliko ljudi z vseh delov sveta potuje v Lurd.
*
Mnogii ki berete to poročilo, ste naj-brže slišali in čitali drugačne stvari o Lurdu. L. 1952 je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala v slovenskem prevodu v razkošni opremi roman francoskega pisatelja Emile Zola-ja pod naslovom »Lurd«. Roman je izdajal tudi kot podlistek v enem ljubljanskem in v tržaškem komunističnem dnevniku. Vidi se. da so se založniki potrudili, da bi čitanje tega romana čim bolj razširili.
Znani partijski literat in literarni kritik dr. Branko Kreft je knjigi dodal obširen popis življenja in dela tega brezvernega francoskega pisatelja. Knjigo »Lurd« je Zola napisal l. 1891. pravi dr. Kreft, zato, da bi »s pr a šal vest Cerkvi in vsem tistim, ki mešetarijo s človeško nebogljenostjo in naivnostjo.« Čudeži pa da niso bili ni-kakšen nadnaraven pojav, kar je moderna znanost že zelo zgovorno izpričala.«
Vse spise Emile Zola-ja je Cerkev zaradi nemoralnosti in brezbožnosti dala na seznam prepovedanih knjig, tudi knjigo o Lurdu.
Ko sem pred tremi leti potoval iz Pariza proti Lurdu, sem prišel v stik z nekim francoskim profesorjem filozofije in literarnim kritikom. Vprašal , sem ga, kaj sodi o tej Zola-jevi knjigi. Dejal je, da je to pač en sramotilen spis brez vsake vrednosti, za katerega se v Franciji nihče več ne zmeni.
70 let po izidu tega romana pa so pri nas nekateri čutili potrebo, da prevedejo in širijo ta sramotilen spis. Držijo se pač pravila: Laži, laži, laži, nekaj se bo nepoučenih ljudi že prijelo. Po besedah
V DECEMBRU SE ZAČNE IN ZAKLJUČI POVSOD VPISOVANJE ZA SKUPNO ROMANJE V LURD. — ROMANJE SE BO VRŠILO V DNEH OD 25. DO 31. JULIJA 1958.
neke žene iz Marseja. Šest let je bila že bolna. Tri mesece so jo hranili samo še z injekcijami. Tehtala je 28 kg. Tri mesece pozneje sem jo zopet videl. Tehtala je tedaj 68 kg in je bila nastavljena v nekem kraju kot učiteljica. Ta žena mi je priznala. da v Lurdu ni prosila za svoje o-zdravljenje, marveč za spreobrnjenje neke svoje brezverne soorodnice, ki se je iz nje norčevala, ker je šla v Lurd. Njene prošnje so bile uslišane preko njenih želja. Sama je ozdravela, čeprav za to ni prosila, vrhutega je njena sorodnica, ki ni verovala v Lurd, prav tisto jutro, ko je bila ona ozdravljena, prejela v Marše ju, 600 km daleč, sv. obhajilo. Šele pozneje je za to zvedela.
Ali mislite, da po bolnišnicah tudi želijo bolniki, da bi rajši ozdraveli drugi, ka•
VPRAŠUJETE - ODliOVflRJflHO
V	zvezi s civilnimi in drugoverskimi po* grebi so nam zastavljena s Tržaškega razna vprašanja. Na vprašanja prvega pisma odgovarjamo danes:
1. Ali se sme katoličan udeleževati sličnih pogrebov?
Cerkveni zakonik v kan. 1258 izrecno prepoveduje vernikom, udeleževati se bogoslužja nekatoličanov. Dostavlja pa:	»h
važnega vzroka, ki ga mora, če nastane kak dvom, odobriti škof, pa se more zaradi civilne službe ali zaradi ipočeščenja dopustiti pasivna ali zgolj materialna navzočnost pri nekatoliški.h pogrebih.«
Pogoji, da se kdo sme udeležiti sličnega pogreba, so naslednji: a) imeti mora važen vzrok, na pr. da je najožji sorodnik, da je bil službeno odvisen od pokojnika; b) izključeno mora biti vsako pohujšanje in vsak videz občevanja v božjih rečeh s krivoverci, kakor tudi, če gre za civilni pO' greh, vsak videz odobravanja brezverskih pokojnikovih nazorov; c) udeležba mora biti zgolj »pasivna«, t. j. da ne sme na noben način aktivno sodelovati, na pr. nositi vence ali sveče in niti ne moliti skupno s pastorjem ali rabinom.
Tu pa moramo poudariti še neko okol-nost. Zgoraj navedene pripustitve veljajo za pogrebe oseb, ki so v življenju pripadale nekatoliškim veroizpovedim in ki torej pokopane nekatoliško ali zgolj civilno. Drugačen pa je primer, ko gre za pogreb katoličana, ki je bil kazensko izključen od cerkvenega pogreba ali celo za pogreb osebe, ki si je naročila civilni ah celo drngoveirski pogreb iz prezira do katoliške vere ali iz upora napram cerkveni oblasti. Udeležba katoličanov pri teh pogrebih bi bila pohujŠljiva, ker bi se mogla tolmačiti kot prezir cerkvenih kazenskih ukrepov ali celo kot odobravanje pokojnikovega upora zoper cerkveno oblast* Zato se katoličani sličnih pogrebov ne smejo udeleževati.
2. Ali se niti katoliški sorodniki ne smejo udeležiti takega pogreba?
Samo najožji sorodniki in po družabnem položaju odvisne osebe, ki bi sicer trpele škodo, bi se smele udeležiti takega pogreba, seveda pod pogojem, da je njihova udeležba zgolj pasivna in da se ne more nikakor tolmačiti kot prezir kat. Cerkve. Ko gre namreč za bližnje sorodnike ali za odvisne 'osebe 'ni nevarnosti zgled os vanj a in pohujšanja, ker pač vsi čutijo, da so se udeležili pogreba zgolj zaradi »počeščenja ali civilne službe« in ne zato, da bi odobravali pokojnikove zmote. •
3. Ali obstaja cerkvena kazen za »katolike«, ki pokličejo na pogreb svojega pokojnika predstavnike druge vere?
Najvišjii kongregaciji sv. oficija je bilo zastavljeno vprašanje: »x4ko v slučaju odklonitve cerkvenega pogreba starši in sorodniki pokojnikovi pokličejo nekatoliške-ga cerkvenega služabnika, da opravi nad rajnim krivoverski pogrebni obred, vsebuje
li	tako ravnanje aktivno nedovoljeno občevanje v božjih rečeh s krivoverci? Ali jih ne zadene tudi kan. 23161 to je da so o-sumljeni krive vere, saj na nek način podpirajo širjenje krive vere? So li taki katoličani po kan. 2315 sumnjivi krivoverstva? Se jim morajo prepovedati častna opravila in jih zadene tudi kazen izobčenja ?«
Sv. oficij je dne 23. febr. 1926 odgovoril, da je treba take katoličane smatrali za sumnjive krivoverstva, zato naj se jih o-pomni: če opomnjeni ne odstranijo vzroka za sum, naj se jim prepovedo častna cerkvena opravila; če se po preteku šest mescev ne poboljšajo, naj se kaznujejo s cerkvenim izobčenjem in naj bodo izključeni od zakramentov, dokler ne popravijo pohujšanja.
dr. Krefta tako »mešetarijo s človeško nebogljenostjo in naivnostjo«. Njegova trditev, da je »moderna znanost že zelo zgovorno izpričala, da čudeži v Lurdu niso nikakŠni nadnaravni pojavi,« je brez vsake podlage.
Kdor hoče resnico o Lurdu spoznati, jo lahko spozna. Naj bo veren ali neveren, v Lurdu ima dostop do vseh preiskav. Nikomur se nič ne prikriva. Vsakdo se lahko prepriča, če’ se tam gode čudeži ali ne.
t Zdravko Terčelj (Surčkov)
iz Šturij na Vipavskem, bivši domobranec, je umrl na Angleškem, kamor se je izselil kot begunec. Pokopali so ga 25. oktobra. Vzrok bolezni: oslabelost srca. Tamkajšnje podnebje mu ni prijalo. — Med zadnjo vojno so mu partizani odpeljali mater in dve sestri in jih ubili. — Zapušča ženo in dva otroka, triletnega in desetmesečnega*
Na Angleškem si je postavil hišo. »Zdaj sem v miru,« je rad povedal. A ga je kmalu Bog poklical k sebi. Naj počiva v
Roparji ljudi
Po vaseh severne Indije in Pakistana je med ljudmi velik preplah, ker vpadajd v vasi roparji, ki ugrabljajo otroke in jih po skrivnih potili spravljajo v Saudsko Arabijo, kjer jih prodajajo za sužnje. Ro-
panje se vrši organizirano. Varnostne oblasti so na delu. da hi uničile nečloveške zločince.
Nerazumljivo pa je tudi zadržanje Združenih narodov, ki trpijo v svoji .-redi za, stopnika Saudske Arabije, kjer se vodi ta sramotna trgovina.
Sestanek ob desetletnici SDZ za Goriško
V	nedeljo dne 10. novembra se je vršil v Gorici lepo obiskan širši sestanek Slov. dem. zveze za Goriško. Na dnevnem redu $o bila poročila o političnem in drugem delu v prvem desetletju, kar obstaja SDZ. Sestanka so se udeležili številni slovenski demokrati iz Gorice in iz podeželskih ob-Cln. Iz Trsta je prispel g. dr. Agneletto, predsednik SDZ za Tržaško, ki je prinesel Pozdrav tržaških bratov. Močno zastopstvo Je prišlo tudi iz Nabrežine. Slovenska katoliška skupnost v Trstu pa je poslala na-sled n ji pismeni pozdrav:
y>Ker ima Slovenska katoliška skupnost v Trstu danes svoj občni zbor in mi je torej nemogoče priti v Gorico, izrekam pa pismeno v imenu Skupnosti Slovenski demokratski zvezi v Gorici prav iskrene čestitke k ogromnemu delu, ki ga je opravila v prvih desetih letih svojega obstoja. Hkrati izrekam željo, da bi bilo njeno delovanje tudi v bodoče tako plo-donosno in uspešno kot doslej.
Slovenska demokratska gibanja v Italiji imajo pred seboj še mnogo nalog, ki jih bo možno izpeljati le z zares vztrajnim in požrtvovalnim delom. Manjšina si pravic, ki ji pritičejo po naravnem pravu, prav gotovo ne bo izbojevala brez truda. Slovenska katoliška skupnost v Trstu in vsi demokratični Slovenci bodo spremljali tudi v bodoče z vso simpatijo hoje bratske Demokratske zveze v Gorici.« Predsednik: dr. Teofil Simčič.
Sestanek je otvoril in vodil prof. dr. A. Makuc, ki je takoj dal besedo dr. Avgustu Sfiligoju, ki je pozdravil zborovalce v imenu vodstva SDZ ter prebral gorenje pi-Slov. kat. skupnosti v Trstu. Nato je dr. Sfiligoj v naglih potezah očrtal delo SDZ v zadnjih desetih letih. Ugotovil je. da je SDZ nastala v času, ko je po naši deželi vladal teror. Med našim ljudstvom *e ni bil čisto izginil strah izpod fašističnega jarma, ko je nastopilo politično strahovanje v hujši obliki. Prva naloga novo-začetega demokratičnega gibanja je bila premagati strah med ljudstvom. To se je SDZ v nekaj letih popolnoma posrečilo. Druga naloga pa je bila borba za narodne pravice Slovencev. Govornik je v glavnih obrisih poročal, kaj je SDZ v tem pogledu od prve spomenice na ustavodajno skupščino in na vlado glede slovenskega jezikovnega vprašanja, slovenskih občin in regionalne avtonomije do spomenice o zaščitnem zakonu, ki bi ga vlada morala sestaviti in predložiti parlamentu, ker to zahteva šesti člen republikanske ustave. Poročal je tudi o volitvah v občinski svet ln v pokrajinski zbor v Gorici. SDZ je pri vsakih volitvah napredovala, dokler ni pri volitvah jeseni lanskega leta postala najmočnejša slovenska politična skupina na Goriškem, kar dokazuje pravilnost njene politične smeri. V svojem poročilu se je dr. Sfiligoj spomnil dveh soustanoviteljev SDZ, namreč Poldeta Kemperleta, ki je Umrl, in Slavka Uršiča, ki so ga 1947 oznovci ugrabili ter do danes ni vesti o njem.
Za dr. Sfiligojem, se je oglasil k besedi dr. Ant. Kacin. Orisal je postanek SDZ. V Gorici sta bili dve slovenski demokratični organizaciji: katoliška in napredna, ki pd niti pod fašizmom nista mogli priti do skupnega političnega foruma. Po vojni pa sta se obe organizaciji zedinili za skupno delo za slovensko in demokratično stvar ter sta ustanovili skupen odbor, ki je baš baš SDZ. Nista se zlili v enoto, ker bi spričo razlik v mišljenju v nekaterih zadevah
ne bilo modro; delata pa že deset let skupaj za dva naša ideala: za slovenske pravice in za demokratično misel proti vsakemu totalitarizmu. Desetletno uspešno delo je pokazalo, da je bila to najboljša oblika za sodelovanje. Nato se je govornik s hvaležnostjo spomnil dveh prvoboriteljev za demokracijo, namreč ms gr. dr. Mirka Bru-mata, ki je že poleti 1945 ustanovil demokratski tednik »Slovenski Primorec«, ki je predhodnik današnjega »Katoliškega glasa«, in Stanka Staniča, ki je po smrti dr. Bru-mata prevzel vodstvo y>Katoliškega glasa« ter ga obdržal do konca.
Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo o delu v deželnem in občinskem svetu v Gorici. SDZ je imela od prvih demokratičnih volitev v obeh teh dveh zastopih svoje svetovalce, ki so se krepko potegovali za pravice Slovencev. Nešteto je bilo tudi posredovanj za stalno bivališče, Kza državljanstvo, za optante. Poročevalec dr. Sfiligoj je iz velike množice primerov navedel nekaj prav živih in zgovornih.
Sledilo je poročilo o šolskem vprašanju.
V	tej zvezi je dr. Kacin ugotovil, da so goriški Slovenci vedno imeli vzorne osnovne in srednje šole. Fašizem, ki jih je zatrl, je napravil težko in usodno napako. To je tudi mnenje vseh treznih in razsodnih] Italijanovi. Solei so> nam vrniti anglo-ameriški zavezniki. Niso pa raznih vprašanj, ki so s poslovanjem šol tesno povezana, kot na primer določitev razredov, ureditev službenega položaja profesorjev in učiteljev, rešili z zakonom, ker so menili, da tega ne morejo storiti, kajti njihova vlada da je le začasna in da njihovih ukrepov vlada, ki bo prišla za njimi, lahko ne bo priznavala. SDZ je zato takoj ob povratku Goriške pod italijansko upravo začela zahtevati, naj vlada poskrbi za pravičen in demokratičen zakon za slovenske šole. Vlada je zakon po dolgih letih oklevanja res pripravila a ga ni hotela dati na vpogled Slovencemi ki vendar sami najbolje vedo, česa jim je treba v šolah. Zastopnik SDZ dr. Sfiligoj je šel po naročilu vodstva v Rim na naučno ministrstvo in tam se mu je posrečilo dobiti pogled v zadevni zakonski načrt, ki je vseboval nekaj zelo nedemokratičnih določb, n. pr. tisto, da morajo starši slovenskih otrok pismeno prositi za vpis v osnovno šolo, ko pa vsi dobro vemo, da je obisk osnovne šole obvezen in da bi bili starši po zakonu kaznovani, če bi ne dali otrok v šolo. Prošnje bi reševala komisija z italijansko večino. Pozneje se je zvedelo, da namerava vlada slovenske srednje šole v Gorici ukiniti ter razrede priključiti italijanskim šolam iste vrste. To bi bili smrtni udarci za naše šole. Zato je SDZ začela borbo proti tem določbam ter je dosegla skupen nastop vseh slovenskih političnih, prosvetnih in stanovskih organizacij, ki so v posebni spomenici zahtevale, da se omenjene in še druge krivične določbe zakonskega načrta izločijo. O tej zadevi so bili obveščeni poleg vlade tudi vsi državni poslanci in senatorji. Trenutno obstoji nekaj upanja po glasovih, ki so prišli na SDZ, da zakon v tej obliki ne bo prišel v razpravo pred parlament.
SDZ se je borila za pravično rešitev še nekega drugega važnega vprašanja, namreč zakona o zaščiti slovenske manjšine, katero v načelu določa šesti člen republikanske ustave. Da ne bi ta šesti člen ostal mrtva točka, je SDZ napravila posebno peticijo na državni zbor, v kateri je zahtevala zaščitni zakon za Slovence kot narodno manjšino. To vprašanje se ni pre-
maknilo z mrtve točke, ker so odločilne stranke v državi mnenja, da je naša narodna samobitnost že dovolj zaščitena z načelno določbo v ustavi. Mi pa vemo, da je brez izvršnega zakona tista določba prazna.
Potem je prišlo na vrsto kratko, a zgoščeno predavanje o idejnih osnovah našega gibanja. Naše gibanje temelji na slovenstvu in na demokraciji. Upamo, da bomo to zares lepo in miselno bogato predavanje lahko v celoti objavili v našem demokratičnem tisku.
Na koncu je bilo poročilo o našem gospodarskem stanju, ki n»’ rožnato, ki pa bi se dalo s smotrnim in podrobnim delom vendarle zboljšati.
Nato so zborovalci soglasno sprejeli naslednjo
T ovariš
Vsaka revolucija vrže na površje nove ljudi, 'ki bi sicer v normalnih razmerah ostali vekomaj nepoznani in nepomembni. Tudi s komunistično revolucijo v Jugoslaviji je bilo tako. Na površje, to je na vodilna mesta so prišli ljudje iz vsemogočih poklicev. To je videti pri naj višjih vrhovih: maršal Tito je bil kovinski delavec, Edvard Kardelj je diplomiran učitelj, Ran-kovič je bil krojač, Miha Marinko, [predsednik republike Slovenije, je bil premogovni delavec itd. Isto sliko dobimo povsod drugod. V občinskih odborih, na o-kraju, na ministrstvih sedijo na vodilnih mestih ljudje, ki so pred revolucijo bili brezpomembni. Stremuštvo in nekoliko sreče pa spretnosti jih je spravilo danes na vodilna mesta v administraciji države, republik in občin ter okrajev.
Isto je bilo sprva tudi v armadi. Med revolucijo je cela vrsta ljudi brez vsake stroškovne izobrazbe dobila vodilna mesta v ljudski armadi. Postali so oficirji, majorji, celo polkovniki in generali, pa so znali komaj za silo podpisati svoje ime. 0 kaki vojaški šoli, o vojaški strategiji, o vodstvu modernih armad, o ravnanju z modernim orožjem itd. niso imeli pojma. Njih splošna izobrazba ni presegala ljudske šole. včasih še te niso imeli. Toda bili so dobri borci, junaški revolucionarji, brezobzirni do nasprotnikov in zato so napredovali.
Ko so se razmere po vojni začele urejevati, je -postalo jasno, da moderna armada ne more imeti vodilnih oficirskih kadrov iz ljudi, ki so dobili vso svojo izobrazim le v gozdu. Treba je bilo kaj ukreniti. Mlajše so poslali v vojaške šole. da tam izpopolnijo svojo izobrazbo; starejše in take, ki niso pokazali zmožnosti za nadaljnji študij, so upokojili. T od a kam z njimi? Saj so največkrat bili v najboljših možkih letih. Poleg tega so bili idejno zgrajeni, da se je režim nanje lahko zanesel. Pa si izmislijo: za direktorje v podjetjih jih ipostavimo. Direktor je namreč v Jugoslaviji posebne vrste služba. Na zapadli smo navajeni, da je direktor pač najbolj sposobna delavna moč v podjetju, saj mora on podjetje voditi. Poleg strokovne sposobnosti mora biti direktor tudi dober organizator, ker mora skrbeti za organizacijo dela v podjetju. Tako pri nas na zapadu. V ljudskih demokracijah pa ni tako. Tam se od direktorja zahteva predvsem eno, da je zvest pristaš režima, če je to, potem je najboljši direktor, pa čeprav nima nobene kompetence. Zato se dogaja. da so direktorji v podjetjih ali biv-
resolucijo :
Udeleženci širšega sestanka Slovenske demokratske zveze odobrujemo poročilo vodstva o desetletnem delu. Zlasti priznavamo prizadevanje za dosego pravičnega šolskega in zaščitnega zakona ter dajemo vodstvu naročilo, da v tej smeri nadaljuje svoje delo do končnega uspeha.
Soglasno so tudi sklenili poslati predsedniku republike brzojavko, katero objavljamo v slovenskem prevodu:
»Italijansiki državljani slovenskega jezika, zbrani na sestanku v Gorici dne 10. novembra, ponovno izjavljajo svojo zvestobo u-stavnim demokratičnim ustanovam in z željo, da se kmalu izdajo zakonske določbe za demokratično in človečansko zaščito slovenske narodnostne skupine, pošiljajo Vam, gospod predsednik, izraze svojega vdanega spoštovanja.«
S tem je bilo važno zborovanje, ki je trajalo tri ure, zaključeno.
direktor
ši vodilni partijci, ki so se kaj pregrešili pa jih je partija odstavila od vodilnih funkcij v partiji, jim je pa zato zaupala vodstvo v podjetjih; ali pa bivši oficirji v ljudski armadi, ki kot direktorji še vedno lahko komandirajo.
Pri nastavljanju direktorjev se partija ne ozira veliko na zmožnosti kandidatov. Glavno je, da so ideološko prav zgrajeni. Kajti vedeti je treba, da delavski sveti ne odločajo o imenovanju direktorjev v podjetju; direktorja imenuje okraj, to je partija. Delavski svet sme staviti predloge, toda direktor ima pravico se upreti in po svoje ukreniti. Zato je tako lažnjivo trditi, da so delavski sveti, ki vodijo podjetja. Podjetja vodi partija s pomočjo direktorjev. Delavski sveti so pesek v oči, zaradi videza demokracije.
Ko so v Beogradu razpravljali o delavskih svetih v jugoslovanskih podjetjih, niso nič omenili tovarišev direktorjev. In vendar si podjetja 'brez tovariša direktorja ne moremo misliti. Ta je največkrat brez strokovne izobrazbe, saj je v civilii morda bil krojač, potem partijski funkcionar ali oficir v ljudski armadi, sedaj ipa vodi trgovsko podjetje ali veliko tovarno ali morda celo bolnico. Tak je tovariš direktor. Partijska figura in izraz »novega razreda«.
Tehnično in upravno vodstvo v podjetju morajo zato opravljati drugi. Navadno je to namestnik direktorja, ali kdo drugi.
Ker je tovariš direktor zaupnik partije, mu marsikaj spregledajo. Ne samo njegovo nezmožnost, tudi njegovo nepoštenje. Ljudstvo si na ta račun marsikaj pripoveduje. Vedo povedati o direktorjih, ki so poneverili milijone in milijone, za kazen pa bili obsojeni le na mile pogojne kazni in prestavljeni kam drugam. Le redko se zgodi, da kakega direktorja kaznujejo po za-služenju. Tedaj pomeni, da se ga je partija naveličala.
Tovariš direktor postaja značilna figura sodobnega jugoslovanskega gospodarstva, v njem so zbrane vse dobre in slabe lastnosti komunističnega gospodarskega sistema.
Iz Beneške Slovenije
V	bolnici v Charleroi v Belgiji je umrl zardi rudarske bolezni (silikoza) Peter Primožič, po domače Lukent iz Hostnega v lješki fari blizu Sv. Ljenarta. Bil je eden od tistih iz naših nad iških vasi, ki so že pred vojsko šli delat v rudnike pre-
moga v Belgiji. Dočakal je 53 let. Njegov brat je prav tam umrl že pred desetimi leti in tudi zaradi rudarske bolezni. Petrova smrt je posebej pretresla tiste, ki so z njim delali in gredo sedaj po isti poti. Iz Belgije so se zdaj povrnili v domače kraje tudi prvi, ki so odšli delat tja po vojni in so jim zdaj komisije priznale invalidno penzijo, to se pravi, da so 66°o nesposobni za delo.
Občni zbor Slovenske katoliške skupnosti v Trstu
V	nedeljo popoldne se je vršil v prostorih ul. Trento 2-II redni občni zbor Slovenske katoliške skupnosti. Kljub slabemu vremenu se je nabralo lepo število prijateljev slovenskega katoliškega gibanja v tržaškem mestu.
Z velikim zanimanjem smo poslušali poročilo odbora, ki je bilo odsev tržaških dogodkov zadnjih let in slika prizadevanja. da se uveljavi v našem javnem mnenju katoliška miselnost. Poročilo je prikazovalo, kako je bilo delo odbora marljivo in požrtvovalno, četudi odmaknjeno očem širše javnosti.
Pri volitvah je v glavnem ostal stari odbor, a ojačen z mlajšimi silami.
Vnel se je živahen razgovor o dvojnih volitvah v bodočem letu. Odbor je obljubil, da bo o pravem času sklical članstvo k novemu posvetu, da se določijo končne smernice za volilni nastop.
Zborovalci so odobrili dosedanji skupni volilni nastop in skupno povolilno delovanje s Slovensko demokratsko zvezo. Ta povezanost bo ostala nujna tudi v bodoče.
Sprejela se je resolucija« ki obsoja zopetno uvedbo fašistične zakonodaje’, ki prepoveduje »tuja«, to je slovanska krstna imena novoroječnkov.
Sprejel se je sklep, da se stiki s prijatelji ojačijo s pogostejšimi sestanki in krajevnimi sekcijami.
Občni zbor je bil eden izmed dokazov, da komunistične sile niso mogle na Tržaškem streti opozicije kljub milijardnim podporam, ki jih uživajo njih ustanove.
Z občnega zbora smo odhajali z najlepšimi vtisi.
Dovolj Je zmešnjav!
O dvojezičnosti so mnenja zelo različna. Nekateri menijo, da je dvojezičnosti ustreženo, če sta dva različna jezika drug poleg drugega. Tak primer najdete na korie-rah, ki vozijo iz Jugoslavije. Koper-Trieste. Ali ni to dvojezično?
Drugi zopet menijo, da mora biti vsaka stvar, ki se objavi po zidovih (ali tudi kje drugje), dobeseden prevod italijanskega besedila. V tem so izvedenci italijanski komunisti, ki so slovenske tovariše potegnili v svoje vrste, ne da bi sploh kdo črhnil besediec. Kotlar se pojavi kak njihov poziv ali obvestilo v slovenščini, morate brati italijanski original, če hočete slovenski prevod prav razumeti. Polno tujk (bolj imenitno je, ker s tujkami laže človeka vlečeš za nos), nizanje samostalnikov in tako dalje.
Naj bo povsod, kjer se pojavi slovenska beseda, ta res čista. Izraz domač in umljiv. Dvojezičnost naj ne služi zasmehovanju slovenske besede.
Saj je vendar dovolj nkamore.'« Dr.
OGLAS I Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30. več 7°/o davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr, Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
R. L,:
SPismo iz Nemčije
Omenili smo že, da je na potovanju treba denar tudi za hrano, in ker ni mogoče, da bi želodec ostal doma, imamo zaradi njega na potu precej zadreg, sitnosti in stroškov.
Vest gostilničarjev in restavraterjev (ne ^seh, ker so tudi častne izjeme) je bolj raztegljiva od vsake harmonike in meha. To je posebna kategorija zase, dela in obratuje po drugačnih pravilih, povsem nasprotnih ostalemu svetu.
Pri vseh trgovinah in podjetjih po svetu velja načelo in pravilo, da se cene ravnajo tudi po množini blaga, ki ga nekdo vzame. Saj pravimo, na debelo ali na drobno. Večjo količino vzameš, ceneje dobiš. Po gostilnah in restavracijah je pa narobe, več se proda, dražje postaja. Vzemimo par primerov.
Ob cestni gostilni se ustavi polk vojakov. ki se ravno mudi na orožnih vajah, ali kaka druga večja skupina ljudi na potovanju. Krčmar proda v nekaj urah več
kakoir bi sicer v tolikih mesecih, in vse takoj plačano. Ali mož se ne zadovolji s prejšnjo ceno.' Komaj zagleda večje število ljudi, že zviša ceno in včasih prilije še vode. Seveda zviša ceno vsemu, nele samo vinu.
Nekje je semenj, shod. zborovanje ali podobno, kar privabi večjo množico ljudi tisti kraj. da so primorani obedovati v gostilni. Ne zadostuje, da gostilničar proda v enem dnevu več kot v dosti mesecih. Kar naenkrat poskočijo cene, porcije se zmanjšajo, postrežba je slabša. Zdi se, da število oseb vpliva na visokost račun.
Najslabše je s hrano na božjih poteh. Tam ima še najbolj prav pregovor: »Bliže cerkvi, bliže hudiču.« Nikjer ne tako olupijo človeka. Slabo in drago. Zato se nisem prav nič čudil, ko sem videl enkrat v Oropi priti avtobus, ki je imel na strehi velik kotel. iKomaj se je ustavil, so takoj začeli s pripravo za kuhanje pašte za vse romarje.'
Nekdo si naroči v restavraciji fino kosilo, zalito z dobrim vinom, kar ga bo stalo lir X. Ako gre pozneje enkrat v rav-noisto restavracijo ter naroči ob birmi, krstu, poroki in podobnem 20 prav enakih
kosil, je prav gotovo, da ga ne bo stalo samo 20 krat več, pač pa dosti več.
V	Milanu je pred 11 leti Touring Club ob petdesetletnici naročil kosilo za približno 500 članov, kar je znašalo na posameznika po lir 150. Ker se je nekomu prisotnih zdelo za tisto dobo in tako veliko število ljudi vendar preveč, je šel čez tri tedne v isti hotel in si naročil ena-ko kosilo, vse po vrsti kot prvič. Postrežba je bila boljša »in, ko je zahteval račun, je ta znašal samo lir 280.
Tudi z računi je križ.
Človek zna računati, koliko bo stal zrakoplov ali celo velikanski parnik, ve, kdaj se sreča repatica z našo zemljo, ali koliko teže ima neka zvezda, samo tega ne more zračunati, koliko ga bo stal obed v gostilni. Tega ni mogoče spraviti sikupaj.
Nadloge začnejo že z jedilnim listom. Največ gostov ga čita z desne proti levi, kakor se čitajo hebrejski, arabski in drugi semitski jeziki. Na desni so cene, to je glavno, kar stoji zraven, je postranska stvar, ker tega. razen kuharjev, malokdo razume. Sama čudna francoska in druga nerazumljiva imena, tako prinesejo na mizo, kar hočejo.
Tudi način računanja, posebno seštevanja in množenja, je posebnost. »Znaš računati?« je vjprašal lastnik restavracije mladega natakarja, ki je iskal službe. »Seveda znam.« — »Koliko je 5 8?« — »72.« — »Dobro, sprejmem te.«
Seštevanje ali sumiranje je ravnotako posebnost. Lahko stavimo vse prste na roki, da je na desetih računih, vsaj v sedmih pogrešek v zadnji svoti — vedno preveč. To je odločilni trenutek, na katerega čakajo. Ako molčiš in plačaš, prav (seveda zanj. ne zate). Če pa protestiraš in pokažeš pogrešek, se začne opravičevati, črtati, popravljati, pove, da je še nekaj pozabil in konec vseh koncev je, da na takem »popravljenem« računu postane zadnja vsota še večja.
Posebno ko se nahajaš v družbi boljše polovice ali sploh osebe drugega spola, je treba paziti na račun. Natakarji so dobri poznavalci ljudi, vedo, da moški v družbi ženske rad igra vlogo kavalirja, zato ne bo gledal računa ali protestiral glede cen. Rad se pokaže bogatega, plača, kar zahtevajo. , Največkrat niti ne pogleda računa, s preračunjeno nemarnostjo vrže na mizo največji bankovec, ki ga slučajno ima pri sebi.
Novoporočencem. ki gredo na ženitovanj-sko ' potovanje, bi priporočali samo eno: Kregajta se močno ves čas, posebno ko vidita. da se pripravljajo na račun; tako bosta prihranila vsaj polovico stroškov za hrano in prenočišče. (Da bi se ne zgodilo, kakor nekemu paru iz Brd, ki je pred več leti v Benetkah en večer in eno noč zapravil celo kravo; pa ne morda z igro, samo za večerjo in za sobo).
Pregovor »delati račun brez krčmarja« nima v Nemčiji toliko pravice obstojati kot drugod. Navadno dene vsak gostinski obrat cene že zunaj na zid, ki so navadno enake istim v obratu. Zato si človek lahko že naprej zračuna: »V zamem to in to, za kar porabim toliko denarja.«
Preprosteje in pripravneje je pa v velikih trgovinah »Merkur« in drugih »Kauf-haus« (nakupovalnicah), ki imajo poseben oddelek za restavracijo. Pri vhodu so razložene vse jedi, ki jih imajo na razpolago. N. pr. krožnik s pečenko in krompirjem, drugi ima klobase in kislo zelje itd. Povsod je zraven tudi cena. Tako vsak vidi (in čuti z nosom), kaj in koliko. Posebno je to praktično za> ljudi, ki ne poznajo jezika. To je še najboljši jedilni list.
Sv. Vincencij
Kakor po vseh ostalih župnijah tržaškega mesta se je tudi pri nas vršil letos sveti misijon. Pričel se je 27. oktobra na praznik Kristusa Kralja in zaključil se je 4. novembra s sv. mašo za vse pokojne farane.
Polna udeležba pri cerkvenih obredih in vsakdanjih govorih je bila najlepša priča zanimanja, ki ga je vzbudil sv. misijon med verniki. Posebna sknb je bila posvečena tudi posameznim stanovom, za katere je gospod misijonar izrecno govoril. Ganljivemu prizoru smo prisostvovali, ko so šolski otroci skujpno pristopili k svetim zakramentom. Prav veličastna pa in nepozabna 'bo ostala v srcu vseh nedelja 3. novembra z jutranjim skupnim sv. obhajilom in z večerno zaključno pobožnostjo, katere so se hoteli udeležiti tudi tisti, ki so bili med tednom kakorkoli zadržani.
Pohvala gre ženam Vincencijeve konfe* renče in skavtom, ki so si prizadevali, da so bile vse slovenske družine pravočasno obveščene o misijonu. Pevcem in organistu, kakor tudi strežnikom in vsem ostalim, ki so k izrednemu uspehu doprinesli svoj •prispevek, prisrčna zahvala.
Ob tej priliki se vsi slovenski župljani s svojim kaplanom vred še posebno želimo zahvaliti prečastitemu gospodu misijonarju Jožetu Vidmarju, ki je z ljubeznivo požrtvovalnostjo in s (prepričevalno besedo med vsemi največ pripomogel k popolnemu in trajnemu uspehu sv. misijona.
Najboljši vinogradniki
Preteklo nedeljo so v inali dvorani gledališča Verdi razdelili nagrade udeležencem II. natečaja in razstave vin tržaškega področja. Izmed 57 udeležencev so nagradili 15 kmetovalcev, ki so predložili komisiji 110 vzorcev vina. Komisija je izmed teh izbrala 31 vzorcev, ki so jih nato prodali na mednarodnem velesejmu v kiosku vin. Nagradili -hi* sledftčei slovenske kmetovalce: Benjamina Pečarja, Sv. Barbara; Alojza Lupinca, Praprot; Antona Skerjana, Milje; Roka Gača, Sv. Barbara; Justa Vodoipivca, Koludrovica; Antona Miliča, Salež; Valentina Jercoga, Dolina; Marija Pertota, Barkovlje; Avgusta Rade-tiča, Medja vas; Avgusta Vodopivca, Barkovlje; Josipa Sancina, Dolina; Štefana Danielija, ulica Cisternone; Vincenca Kra-liča, Prebeneg, Trnovica; Mira Radoviča, Nabrežina.
\iislrdnj i kmetovalci pa so dobili zlate kolajne:	Peter Hrovatin, Milje; Antoni
Rosin, Sv. Magdalena; Državno posestvo pri Tima™; Icillo Sepilli, Sv. Jernej; Luigi Debellis, Milje; Avgust Duh ril a. Dolina.
\
Umrl je Anton Cosulich
V	tržaških gospodarskih krogih je močno odjeknila smrt lastnika mnogih ladij Antona Cosulicha. V gospodarskem življenju Trsta je imel dolga leta vodilno vlogo. Več let je bil predsednik Trgovske zbornice, sodeloval je pri raznih paroplovnih družbah. Da je bil mož zelo poznan, se vidi tudi iz tega, da je družina prejela nad tisoč sožalnih brzojavk iz Italije in raznih delov sveta. Pokojnik je umrl v soboto 9. novembra zjutraj, v nedeljo pa je bil pogreb, ki ga je oipravil g. Marij Cosailich, župnik od Sv. Jakoba. Na izrecno željo pokojnika je bil pogreb samo v
krogu družine in sorodnikov, ki so ga v dolgi vrsti avtomobilov spremili k zadnjemu počitku v družinsko grobnico pri Sveti Ani.
Rojan
5. novembra je umrla po kratki bolezni gospa Antonija Bon. Med nami je 'bila zelo poznana, saj je bila prva prodajalka na rojanskem zelenjadnem trgu. Ko je med prvo svetovno vojno ostala vdova, je vse svoje moči posvetila svojim trem otrokom. Z velikim zaupanjem v Boga jc šla preko vseh težav. Na smrt se je naravnost vzorno pripravljala. Bog daj, da. bi se vsi tako. Številna udeležba pri pogrebu dokazuje njeno 'priljubljenost. Bila je tudi zvesta bralka našega lista. Bog naj ji bo bogat plačnik — njenim dragim pa izrekamo globoko sožalje.
ROJANSKI OTROCI
priredijo v dvorani Marijinega doma ul. Apiairi 23, v nedeljo 17. novembra
MISIJONSKO AKADEMIJO
Na sporedu je več misijonskih prizorov. Med odmori srečolov v korist slov. misijonarjev.
Začetek ob 17. uri
Vabljeni!
Salež
Že cele štiri tedne potrpežljivo čakamo, da bi nam vseznali šempolajski dopisnik končno vendar odgovoril na nekatera vprašanja, ki smo mu jih v odgovor na njegova udarniška prizadevanja v »Primorskem dnevniku« .postavili. Toda vse kaže, da bomo zaman čakali. Gospod tovariš je gostobeseden in spreten komunistični dialektik le takrat, kadar kritizira tukajšnje razmere. Ko bi pa bilo treba našim kmetom pojasniti vzroke gospodarskega poloma in splošne beračije kmečkega in delavskega »proletariata« v domovini »novega razreda«, takrat mu jezik popolnoma odpove. Noče pojasniti, kdo je v Titovini
,»kulak« in kdo »zadružni napredni kmetovalec« ; namenoma in hote se previdno izogiba razpravi o klanju kmečkih gospodarjev in njihovih sinov med tako imenovano NOB: noče pojasniti ropanja in pustošenja kmečkih domov po »narodni« OF med vojno, kakor tudi ne sramotno nizkih plač in neštetih drugih »socialističnih pridobitev«, — ki sta jih kmet in delavec že dvanajst let deležna tam, kjer vlada »socialna pravičnost« roparske ljudske oblasti itd. itd. Vsekakor klavrna in nečastna je vloga komunističnega hlapca in sopotnika, ko si ne upa niti z besedico braniti tega, kar sicer sam morda celo koritarsko zagovarja... Človek, ki tuli in bobna ljudem — svobodnim ljudem! — to. kar mu drugi predpisujejo, bi veliko bolje storil, ako bi se sploh več ne oglašal. Nikakor pa si ne bi smel domišljati, da je poklican zato, da izkušenim kmetom in svobodnim gospodarjem svoje zemlje soli pamet, ker bi se s tako fickarsko vsiljivostjo še bolj osmešil, kot se je osmešil njegov istoimenski glasnik v »Primorskem dnevniku«.
Noben sovjetski »sputnik« ne more zasenčiti komunističnih morij ali omiliti zločinov nad milijoni sestradanih delavcev in kmetov, ki trpijo in čakajo odrešenja! To naj si dobro zapomnijo tudi vsi tisti komunistični propagandisti, ki postajajo te dni še posebno brbljavi in farizejski. Pomiri in potolaži naj jih vsaj Djilasova napoved, da je ni na svetu sile, ki bi mogla zaustaviti totalni polom komunizma — in takrat bo tudi janičarskih komunističnih trobil a la Primorski, Delo, Novi list itd. enkrat za vselej konec.
Dolina
To nedeljo. 17. nov. obhaja Dolina opa-silo sv. škofa Martina. Njemu je posvečena stara cerkev nad vasjo pri pokopališču. V tej cerkvi, ki je bila pred tremi leti obnovljena, je bila prva služba božja 22. novembra 1654. Imel jo je takratni škof Ma-renzo Anton, ki je cerkev posvetil.
Za letošnje apasilo bo pa služba božja v tej cerkvi ob 10.30 in popoldne ob 3.30. Po končanem blagoslovu in petih litanijah bo točno ob štirih večerna sveta maša. K večernim mašam, ki jih imamo v Dolini vsaj oib nekaterih praznikih, naj prihajajo tisti številni verniki, ki morajo zjutraj na delo v Trst ali so drugače opravičeno zadržani. Vabljeni tudi sosedje iz bližine.
Zahvalni dan
Kmetovalci vse Italije so praznovali v nedeljo zahvalni dan z lepimi verskimi manifestacijami in simboličnimi darovi zemeljskih pridelkov Bogu, ki je blagoslovil njihovo trdo delo in dodelil, da so končno zmagali v tihi in pravični borbi za izvo-jevanje svojih pravde. Ob 10.15 je po televiziji uradno otvoril ta le.pi praznik predsednik udruženja neposrednih obdelovalcev, ‘poslanec Bonomi.
V	Gorici je daroval zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija nadškof Ambrosi in imel tudi priložnostni g;ovor. Po maši so zapeli zahvalno pesem, nakar je nadškof blagoslovil pired cerkvijo kmetijske stroje Prav tako so se vršile lepe slovesnosti zahvale po vseh goriških farah, obenem s prošnjo, naj bi dobri' Bog še nadalje bil milostljiv in dal svoj blagoslov zemlji in ljudem, ki jo s toliko ljubeznijo obdelujejo.
Natečaj za kmetovalce
Goriška pokrajinska uprava je skupno s Pokrajinskim poljedelskim nadzorništvom razpisala natečaj za izboljšanje gospodarskih poslopij, hlevov in gnojišč. Pravico do tekmovanja imajo vsi neposredni obdelovalci, ki imajo v ravnini največ 8 ha zemlje, v Brdih in na Krasu pa 10 ha. Med zmagovalce bo razdeljenih 2 milijona in 600 tisoč lir nagrad. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinsko upravo najkasneje do 30. novembra t. 1.
Smrt
V	Gorici je v bolnici usmiljenih bratov v ul. Diaz nenadoma umrl tamkajšnji prior p. Umberto Fiori. Bilo mu je komaj 54 let in se je čutil popolnoma zdravega.
V	petek ponoči mu je postalo slabo in v nekaj minutah je bil mrtev. Zadela ga je srčna kap. — Nagle iin neptrevidene smrti reši nas, o Gospod!
Azijska gripa pojema
Pretekli teden so se v Gorici ponovno odprle šole, čeravno je še precejšnje število učencev bolnih. Vendar azijska gripa v Gorici stalno upada in upanje je, da bo kmalu popolnoma izginila, še predno nastopi zima in mraz. V Gorici ie doslej obolelo za azijsko gripo nad 9 tisoč ljudi.
Podgora
Družino Volc-Kožlin kjer tudi čitajo naš list — je zadela težka izguba. V bolnici v Pordenone je prezgodaj izdihnil. * tolažili sv. vere lepo previden, 44-letni Vole Emil in tako zapustil še mlado so-progo-vdovo in dva otroka. Prenešen je bil v Podgoro in 5. t. m. je bil pogreb. Žalujoči družini in še staršem ter sorodnikom naše sožalje.
V	soboto 9. t. m. pa je bil pogreb nekdanje dolgoletne podgorske babice Leopolde Miklus. Številni sorodniki in mnogi znanci so se. udeležili pogreba nje, ki jih je v tolikih desetletjih še majhne ob rojstvu držala v svojih rokah in negovala. Gospod ji daj večni pokoj.
Doberdob
Zelo slovesno se je vršil »spravni teden« v čast presv. Srcu Jezusovemu. Zadnje tri dni je preč. g. Jožef Vidmar s svojimi navdušenimi pridigami in stanovskimi govori malodane zajel vso vas. Mnogi bolniki z »azijsko gripo« in drugi so lahko sledili govorom po zvočniku, kar seveda ni bilo prav nekaterim »bolnikom na rdeči mrzlici«. Njih na primer ne motijo komedije ciganov, cirkusa in vrtiljaka na velikonočni ponedeljek, niti celodnevno vpitje »bandiera rossa« prvega maja, niti jih ne moti kričanje tistih, ki po zvočnikih ponujajo zelenjavo, ali onih, ki skoro vsak dan vpijejo za cunje, aluminij, igrače... Kakor hitro pa zaslišijo lepo versko melodijo, ali božjo ibesedo po zvočnikih, jih pa naenkrat začno, (boleti ušesa, glava, srce in najforže tudi želodec. Prav pravi sveti Pavel:	»Od resnice se bodo obračali in
poslušali raje pravljice in norčije...« — Tudi v petek, ko je bil večerni gotvor za može in fante, so se mnogi pogumno odzvali, drugi pa so v ponosni strahopetnosti ostali v gostilnah. Vendar je pa praznik sv. Martina lepo potekel z veliko udeležbo pri slovesni maši,	ofru in tudi	pri
popoldanski ponovitvi posvečenja S. J. Praktičen sad te posvetitve naj bi bil v lepšem praznovanju prvih petkov in prvih nedelj, ki naj bi postale nedelje »apostol-stva mož in fantov«, pa tudi v posvetitvi posameznih družin, zlasti pa v pravem praznovanju nedelj. Naj bi nedelje postale res samo »božji dnevi«,	ne	pa	več dnevi
postranskih zaslužkov na račun sv. maše, ne več dnevi pijačevanja celo med farno mašo, ne več dnevi hlapčevskega dela, ne več dnevi, ko marsikateri zaradi pase opusti sv. mas®, ne več dnevi, ko se blizu ali daleč, mladina kvari pri slabem veseljačenju, brez nadzorstva.
Da se je praznovanje farnega zavetnika in dan posvetitve končal s plesom, sicer zelo klavernim, tega res nismo pričakovali, zlasti Iko je gospod misijonar tako opozarjal na svetost praznika	in	na	pomen	posvečenja. Kako žalosten	je	tak	plesni	na-
domestek najsvetejše daritve svete maše!!!
Bog daj, da bi od besed prišlo do dejanj — resničnega poboljšanja. To bo le v čast Doberdobu, ki je sicer v marsičem . na lepem glasu.
V	petek je po daljšem hiranju umrl v 82 letu starosti naš bivši cerkovnik, Friderik Rebula. Po končanih slovesnostih
smo ga v spremstvu treh duhovnikov P°* spremili na zadnji poti. Preč. g. Ivan Kre* tič se mu je v imenu vseh zahvalil za dolgoletno zvesto službo v cerkvi ter 2a pohvalil kot zglednega in gorečega cerkov* nika. Počivaj v miru, blagi in zvesti Fede* riko. in Bog naj ti bo bogat plačnik! Vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
R A	J B	E	L	J
Stavka v	tukajšnjem	rudniku se	nadaljuje. Četrti	teden stavke	se	bliža	koncu
in ne ena ne druga stran ne kaže, da inish kaj popustiti. Mi delavci smo bolj 'k°t kdaj prej združeni in edini ter odločeni« da vztrajamo do končne zmage. Naši g°*f spodarjii pa so se tudi zaprli v svojo trmo* O kakem posredovanju med nami in nji* mi ni še nobenega znaka, bi pa tudi ne bilo na mestu, zaikaj delodajalec naj »po* štuje pravice	delavcev	in	to	brez	kakih
kompromisov. Če mi vršimo svojo dolžnost do delodajalca, naj jo tudi on do nas.
; ;
j ..Katoliški glas“ v vsako \ slovensko družino I
NOV ZAKON O POTNIH LISTIH
Senat razpravlja o novih predpisih glede potnih listov. Največje spremembe pri potnih listih bodo v tem, da bodo veljavni za pet let. Taksa se bo ravnala po letih veljavnosti potnega lista. Pospešili bodo tudi izdajanje potnih listov. Vsak urad mora v teku desetih dni prošnjo za potni list predložiti pristojnemu uradu. V tridesetih dneh mora pristojni urad list izdati» ali dati odgovor, zakaj potnega lista ne izda.
Potni list dobijo brezplačno: delavci, ki odhajajo v tujino na delo; pohabljeni* vojni invalidi, vojne vdove, vojne sirote, misijonarji.
Za vojne obveznike je za izdajo potnega lista potrebno privoljenje vojnega ministrstva.
OBVESTILA
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V TRSTU sporoča, da so 'bila objavljena 8. t. m. na
oglasni deski skrbništva imenovanja poverjenih in nadomestnih mest na srednjih šolah š slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-58.
SKPD v Gorici obvešča svoje člane, da se bo vršil občni zibor društva dne 27. novembra 1957 ob 20.30 na Placuti.
KONCERT. Pevski zbor Slov. kat. prosvetnega društva v Gorici priredi ob priliki godu sv. Cecilije vokalni koncert, ki bo dne 23. XI. zvečer in dne 24 XI. popoldne v dvorani na Placuti.
Na programu so Gregorčičeve uglasbene pesmi.
Koncert vodi prof. Mirko Filej. Podroben spored bo objavljen prihodnjič.
SESTANEK ORGANISTOV. Obveščamo in vabimo cenjene organiste štandreškega dekanata na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. nov. ob 16. uri na Placuti.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU bo imela dne 21. novembra ob 18. uri v ulici Besenghi št. 6 uro češčenja. Vabljene so članice, podpi-ranike in ostale 'žene in dekleta.
Wilhelm Hiinermann:
30
iMa božjih okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
SATANOVA KOHORTA1)
Poleti 1793 je bil Poitiers večkrat cele tedne podoben vojaškemu taborišču. V mestu so se ustavljali polki na svojem pohodu v Vandejo, kjer se je že več mesecev bil brezmejno zagrizen boj. Kmečka vojska je bila sicer tudi sedaj še deloma slabo opremljena in oborožena. Še vedno so se tu in tam borili s kosami in sekirami proti puškam in topovom. Toda kljub temu so poveljniki zadali hude izgube Westermannovi legiji, kateri so trije mogočniki v Parizu Marat, Danton in Robespierres) ukazali, naj upor potlači. Rdeči general se je maščeval s tem, da je dal požgati nekatere vasi do zadnje koče. Potem pa tudi kmetje niso poznali
‘) kohorta, deseti del rimske legije; nekako današnji bataljon.
-') Danton, Marat in Robespierre so bili trije najbolj krvoločni voditelji v francoski revoluciji. Vsi trije so žalostno končali. Marata je 13. julija 1793 zabodla 25-letna Šarlota Corday, ki je izjavila, da je »ubila zločinca zato, »la bi rešila življenje stotisočem, divjo zver. da bi koristila domovini.« Verna ni bila. — Dantona je spravil pod giljotino Robespierre (5. aprila 1791)-, a štiri mesece pozneje (27. julija ali po republikansko 9. termidorja) so vrgli tudi Robespierrea in ga dali obglaviti. General jWestermann je bil ohglavjem istočasno kot Danton.
nobenega usmiljenja več ter so se s podvojeno togoto bojevali za Boga in domovino.
Kakor vsi bivši samostani v Poitiers tako je bil tudi samostan Sv. Trojice, iz katerega so bili redovnike že davno izgnali, poln vojakov Westermannove legije. V kapeli, v sobah, na dvorišču ,povsod je mrgolelo mož v uniformah, ki so iz velikih kelihov pili težko rdeče burgundsko vino iz samostanske kleti.
V	nekem kotu je čepela skupina legionarjev okoli nekega vojaka, ki je imel obvezano glavo in roko. »Lahko vam rečem,« je pripovedoval s hripavim glasom, »lahko vam rečem, da je Vandeja pekel, pravi pekel in da se kmetje bojujejo kot pravi vragi. Moj Bog, umreti, če' te zadene krogla ali udarec s sabljo, to ni nič, čisto nič. Toda če bingljaš na gnojnih vilah kot pujsek na ražnjii ali če te kdo s koso prereže po sredi na dvoje, to je pekel, vam pravim, tovariši, to je resnični pekel.« Ranjenec se je z zdravo roko prijel za ovratnik suknje, kot da mu je nenadoma postal ozek. Drugi so gledali nemo in z bledimi obrazi. Nato je ranjeni spet začel: »Na čelu pa drvijo farji s križem v roki. Za njimi derejo divja krdela, kot da je takle far sam nadangel Mihael v lastni osebi. Toda to vam povem, tovariši, če mi pade kak tak črnosuknjež v pesti, mu bom zavil vrat kot kokoši. Pridite vendar bliže! Nalijte mi posodo! Pijmo, bratje, pijmo! Še živite v nebesih! V Vandeji je pekel in smrt!«
»Ah, nehaj že s svojim mračnim kvakanjem!« je ugovarjal eden izmed republikancev, potem ko šo vsi nekaj časa v zadregi molčali. »Najbrž je samo pol tako hudo z dr-
haljo v Vandeji. Bajonet je še zmeraj boljši kot gnojne vile, ker je prekleto dobro orožje za takle tolsti kmečki vamp. Mene ne boš zmedel s svojim čvekanjem!«
»Bahač!« je zaničljivo zagodrnjal ranjenec in pljunil.
Spet so napolnili kelihe. Vojaki so začeli kockati in kartati. Tu in tam se je vnel prepir; oglasile so se kletvice in psovke. Potem je eden izmed njih začel peti marseljezo 3) in za njim so se začeli dreti še drugi. Nenadoma je petje prekinil surov krohot. Eden izmed vojakov si je v pijanosti zlil kelih rdečega vina po uniformi in drugi je zasmeliljivo zakričal:
»Človek! Saj si podoben božanskemu Maratu, katerega je Šarlota Cofday (izg. Korde) zabodla v banji!«
»Hudičeva ženska je morala ‘biti ta Šarlota!« se je zarežal neki legionar, ki tudi že dolgo ni bil trezen. »Pri tem je morala biti prekleto lepa, vražje lepa je morala biti!«
»Molči, človek!« se je vtaknil vmes nekdo drugi. »Za rodoljuba so take besede nevarne!«
»Ah, kaj!« je blebetal ozmerjani, »majhno šalo si bo človek vendar še lahko dovolil. Sicer pa je bil Marat krvo-lok, pravi krvolok je bil. Vso Francijo je hotel spraviti pod giljotino.« 4)
:i) revolucionarna pesem, danes narodna himna.
Marat je bil v resnici nečloveško krvoločen. V svojem listu »Prijatelj ljudstva« (Ami du peuple) je kar naprej (pozival ljudi, naj kamnajo, obglavljajo, obešajo in sežigajo. Ko je padla Bastilja. je pisal, da je za rešitev revolucije potrebno [odsekati pet sto glav. Pozneje je pri vsakem važnejšem revolucionarnem dogodku to število višal, tako da je prišel v stotisoče. Marat je bil pravzaprav blazen anarhist. Trdil je n. pr. sledeče: »Večna resnica je, da je vlada sntrtni sovražnik ljudstva. Vsak minister, ki Isedi v vladi dva dni, mora veljati kot sumljiv.«