Cena 70 cent« Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Z KLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima rUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—< Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Prodor proti Dnlestru in Dniepru V zapadni Ukrajini prodira madžarska vojska proti gornjemu Dnje-stru, dočim je nemška vojska na srednjem bojišču že dospela do Dnjepra Velike sovjetske letalske izgube Berlin, 6. jul. s. Kakor poroča DNB, je v baltskem pasu neka sovjetska divizija popolnoma v razsulu. Prav tako je bilo uničenih več mešanih divizij pehote in oklopnih brigad. Vsakovrstni vojni plen leži na ozemlju, ki obsega več kilometrov, število tankov, baterij, protiletalskih topov, letal in oklopnih vlakov, ki so jih morali boljševiki prepustiti Nemcem, je tako visoko, da se sploh ne more računati. V odseku pri Minsku se med obkoljenimi sovjetskimi četami vedno bolj opažajo znaki razsula. Politični komisarji silijo po izpovedbah ujetnikov samo na posameznih točkah vojake v borbo s samokresom. uprtim v hrbet. Nekatere edinice se z obupnimi napori skušajo rešiti iz smrtnega obroča. Dne 3. julija so skušale obkoljene sovjetske edinice v Galiciji uiti iz nemških klešč s pomočjo številnih tankov. Nemške čete so ta poskus zatrle že v kali s smrtonosnim ognjem. Rusi so v nekem odseku samo ta dan izgubili sto tankov, med katerimi so bili tudi najtežji tipi. V teh bojih je ena sama nemška divizija ujela nad 7.500 mož. Berlin, 6. jul. d. Z merodajne nemške vojaške strani objavljajo še naslednje podatke k včerajšniemu poročilu vrhovnega poveljništva vojske: V naglem prodiranju s Karpatov so madžarske čete zavzele Kolomejo in Stanislav ter prodirajo sedaj proti gornjemu toku reke Dnjestra. nemška vojska pa se je sedaj usmerila na južnem bojišču v glavnem na področje severno od Dnjestra. Na srednjem bojišču je nemška vojska, kakor je bilo včeraj javljeno, dosegla bregove Dnj?pra. Na ta način sta oba velika re?r.a sestava Dniepra in Dnjestra sedal dospela vojno področje. To je tem bolj pomembno, ker se na jugu tako zvana Stalinova obrambna črta naslanja na tok Dnjestra, dalje proti severu pa na gornji tok reke Dnjepra. Nemška vojska pa je že v dosedanjih bojih pokazala. da je ne more zaustaviti nobena zapreka. Gotovo bo premagala tudi sovjetske utrdbe ob Dnjestru in Dnjenru. Podatki o številnih letališčih, ki jih je sovjetska vojska zgradila v zadnjih letih ob svoji zapadni meji. kažejo, kolikšen uspeh je nemško letalstvo že v začetku vojne proii Sovjetski Rusiji doseglo z uničenjem teh letališč. Na sovjetskih letališčih v Besarabiji, Poljski in v baltiških državah so bila letala vseh vrst, kar dokazuje. da se je sovjetska vojska res pripravljala za napad na Nemčijo. Tudi na najmanjšem izmed teh letališč je bilo po 40 do 50 sovjetskih letal, na večjih pa tudi po sto in več. Ker je bilo doslej, kakor je javilo službeno poročilo uničenih že nad 5000 sovjetskih letal, pomeni to, da je sovjetsko letalstvo izgubilo že okoli 60 letalskih eskadril. če računamo, da ima vsaka eskadrila po 85 letal. Tolike izgube so povsem zagotovile nemškemu letalstvu go-spodstvo v zraku nad vzhodnim bojiščem ter na tem dejstvu ni mogoče ničesar več spremeniti. Značilna v včerajšnjem službenem poročilu je tudi vest, da se je pri Minsku predalo 20.000 sovjetskih vojakov, ki so pobili svoje politične komisarje. V Berlinu smatrajo, da je to prvi znak notranjega razpadanja v sovjetski vojski. Sedaj se je pričela odkrivati prava volja ruskega naroda. ki je usmerjena proti vsiljeni bolj-ševiški vladi. Nemško prodiranje ob Ledenem morju Berlin, 6 .jul. s. DNB poroča glede na napredovanje nemških in finskih čet, da se razvija vzdolž obale v murmanskem pasu ob Ledenem morju. Nemške in finske čete so dosegle Lizzo. Letalski boji nad Finsko Helsinki, 6. julija d. V petek in v soboto dopoldne je bilo nad Finsko sestreljenih skupno 8 sovjetskih le+al. Helsinki. 6. jul. rs. Od 3. t. m. dalje sta finska protiletalska obramba in finski lovci sestrelili 12 sovražnin letal nad raznimi središči države. Finski radio sporoča, da se je nemško napredovanje na severni fronti v zadnjih štirih dneh razvilo vzdolž obale Ledenega morja na murmanskem ozemlju. Boji na Estonskem Stockholm, G. jul. u. Še v petek zvečer so se boji v Baltiku razvijali okoli mesta Pernov. Nemška kolona, ki je po zasedbi Rige vzela smer na Talin. je napadla oklopne in motorizirane sovjetske oddelke, ki so branili Pernov. Mesto je sedaj od vseh strani obkoljeno od nemške vojske in se boji zanj nadaljujejo. Po finskih poročilih so nemške čete, ki so prodrie z juga, že zasedle mesto Nar-vo ter obvladajo ozemlje med Pejpuškim jezerom in Finskim zalivom. Sedaj se bo najbrže pričelo obleganje Leningrada. (»Piccolo«). čiščenje pri Rigi Berlin, 6. jul. rs. Zapadno od Rige so nemške čete očistile tri velike gozdove, ki so jih zasedle sovjetske čete. Ujetniki so izpovedali, da so že devet dni uživali sa- mo divje sadje in zelišča. Berlin, 6. jul. d. Dne 4. julija je bila južnozapadno od Rige ujeta večja skupina sovjetskih vojakov Ujetniki so v bednem stanju. Bili so že več dni brez hrane. Mnogi izmed njih niso imeli čevljev. Predaja 52.000 sovjetskih vojakov Glavni Hitlerjev stan, 6. jul. d. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje posebno poročilo: Pod pritiskom nemške obkrožitve se je zapadno od Minska zopet predalo 52.000 vojakov sovjetske vojske. Bitka tankov Berlin, 6. jul. d. Nemška oklopna skupina, ki je že v prejšnjih bojih uničila 100 sovjetskih tankov, se je južno od Pripjet-skih močvirij z dne 3. t. m. zopet zapletla v hude boje ter je dosegla velike nove uspehe. Močna sovjetska skupina je poskusila prodreti v nemške postojanke. Na čelu sovjetskih kolon so prodirali tanki, za njimi pa tri skupine pehote na tovornih avtomobilih. 600 do 800 m pred nemškimi postojankami, so sovjetski vojaki poska-kali z avtomobilov, da bi prešli v napad. Večino izmed njih je nemško topništvo uničilo že v prvem trenutku. Prav tako se je posrečilo zaustaviti prvi napad težkih ruskih tankov. Uničenih je bilo 20 tankov. To je sovjetske vojake vznemirilo ter so se pričeli umikati. Tedaj so prešli Nemci v protinapad. Po 9urni borbi so izvojevali zmago in so uničili nadaljnjih 29 sovjetskih tankov. Nemški letalski napadi na sovjetske transporte Berlir, 6. julija d. Dne 3. in 4. julija so nemška letala ponovno napadla železniške naprave in sovjetske vojaške transporte vzhodno od Minska. S tem je bilo sovjetski vojski onemogočeno dovažanje ojačcnj na bojišča. Razdejanje železniških prog je tem občutnejše, ker so takojšnja popravila povzročene škode nemogoča. V napadih dne 4. julija so sodelovala rušilna, strmo-glavna in lovska letala, ki so bombardirala zlasti vojsko na umiku in v zaledju. Napadi so se ponavljali ves dan. Vzhodno cd Smolenska je bil uničen vlak s 60 vozovi. Trije drugi vojaški vlaki in en transportni vlak so skočili s tira. Na nekem municij-skem vlaku je nastal požar. Nemške osvojitve pr! Berezini Berlin, 6. jul. rs. Novi podatki o pohodu nemških čet do Berezine kažejo, da se je eni sami nemški diviziji posrečilo v enem dnevu osvojiti tri važna mesta. Divizija je med solnčnim vzhodom do večera prevozila 150 km. Pustošenja sovjetske vojske Berlin, 6. jul. s. Stalinovi ukazi se že izvršujejo. Tako poroča »Exchange Te-legraph;, ki pravi, da umikajoče se sovjetske čete na črto ob Dnjestru sistematsko uničujejo vse po vrsti. Ustanovljeni so bil posebni bataljoni, ki zažigajo z metalci ognja skladišča živil, žita, sena in kmečke hiše. Drugi oddelki razstrelju-jejo mostove in železniške proge. Zopet drugi zastrupljajo živino. To strašno pu-stošenje, dostavlja DNB, je očividno naperjeno proti ukrajinskemu prebivalstvu, ki naj bi bilo obsojeno na revščino in glad. Rim, 6. jul. s. Divjaštvo, s katerim so v Kremlju ukazali uničenje vsega, kar bi moglo v Rusiji koristiti sovražniku, dokazuje, da spadata Stalin in njegov prijatelj Churchill med največje zavržence človeštva. Stalin in Churchill hočeta odvzeti ruskemu prebivalstvu živila v upanju, da bosta glad in obup ruskih množic povzročila nove težave evropskim vojskam. Stalinov ukaz more spraviti v nevarnost stomilijonsko rusko množico, med njimi najmanj 30 milijonov žensk in 30 milijonov otrok. černovice zavzete Bukarešta, 6. jul. s. Pohod zavezniških čet na moldavski fronti, ki se je pričel 2. julija, se nadaljuje brez prestanka. Motorizirane nemško-rumunske kolone so dospele včeraj v Cernovice, glavno mesto Bukovine. Rumunskim četam se je nudil silno žalosten prizor ob pogledu na mesto, ki so ga komaj še prepoznali. Komunistične tolpe so na umiku povsod zanetile ogenj. Motorizirane kolone se od včeraj približi' jejo tudi besarabski prestolnici. Velike sovjetske izgube pri Lvovu Stockholm. 6. jul. d. O bojih pri Lvovu javlja »Stockholms Tidningen«, da so tam boljševiki utrpeli ogromne izgube na vojnem materialu. Na cestah okoli Lvova leži tank poleg tanka, top poleg topa. Mnogo tankov je popolnoma uničenih, nekatera vozila pa so na zunaj povsem nepoškodovana. Zlasti so dobro ohranjeni t veliki 30 tonski sovjetski tanki, ki so jih posadke zapustile na umiku. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 6. jul. s. Načelnik generalnega štaba madžarskih oboroženih sil poroča: Zasledovanje sovjetskih čet, ki se umikajo, se nadaljuje po načrtu. Naše čete so zasedle mesti Stanislav in Kolomeja ter prodirajo proti Dnjestru. Sovjetski teror v Ukrajini Berlin, 6. jul. s. Očividec, ki je prisostvoval sovjetskim grozovitostim v Lvovu, je izpovedal, da je bilo samo iz treh zaporov, kjer je gospodovala GPU, odpe-ljanih doslej nad 700 trupel umorjenih Ukrajincev. Med njimi je bilo mnogo žensk in otrok, pa tudi starcev. Število žrtev v Lvovu se ceni na 2 do 3 tisoč. Berlin, 6. jul. s. Sovjetski vojni ujetniki so izpovedali, da so Ukrajinci v neki vasi pri Javorovu pripravljali 23. junija upor proti sovjetski vladi. Na ukaz političnega komisarja so strojnice požele zato več sto prebivalcev. Med žrtvami so bile predvsem ženske in otroci. Sovjetski vojak Štefan Mandar, rojen 24. septembra 1. 1915 v Bonu pri Javorovu, prideljen 98. topniškemu polku, je izpovedal: Jaz sem Ukrajinec, po "klicu mizar in prepričan nasprotnik boljševikov. Takoj po mojem vpoklicu 19. maja na 45 dnevne orožne vaje, sva s tovarišem dobila od našega poveljnika navodilo, da se v primeru vojne z Nemčijo ne smeva udati. V nedeljo 22. junija sem sam videl, kako so vodili štiri nemške vojake proti Staremu Miekiszu. Po kratkem razgovoru med našim poveljnikom in ujetniki, so bili Nemci izročeni nekemu naredniku, ki je s samokresom ustrelil vse štiri vojake. Evakuarlja Moskve in Leningrada Stockholm. 6. jul. s. Sovjetska vlada je izdala ukrepe za evakuacijo civilnega prebivalstva v Moskvi in Leningradu. Po vsej Rusiji so ustavljena vsa javna dela. Dokumenti ujetega sovjetskega generala Berlin, 6. jul. s. Poveljnik četrtega sovjetskega lovskega zbora, pri katerem so našli važne vojaške dokumente, je general Jegorov, ki so ga Nemci ujeli 29. junija severno od Dergsina. Nečloveško postopanje z nemškimi ujetniki Berlin, 6. jul. d. Neprestano prihajajo nova poročila o nečloveškem postopanju boljševikov z nemškimi vojnimi ujetniki. Niti ranjencem pri tem ne prizanašajo. Tako so boljševiški vojaki poklali celo skupino ranjenih nemških vojakov, ki so jih zajeli potem, ko se jim je posrečilo, da so se tri dni skrivali. Najprej je bilo ustreljenih s streli iz revolverjev sedem Nemcev, nato pa še ostalih deset. Stockholm, 6. jul. rs. Vsi švedski listi se bavijo z veliko bitko na vzhodni fronti in pišejo, da Rusi barbarsko pustošijo na svojem umiku. »Svenskadagbladet« zahteva, naj se švedska vlada zanima za sedem tisoč Švedov, ki so naseljeni na Estonskem. Moskovska »Pravda" proti dezerterjem Rim, 6. jul. s. Uvodnik moskovski »Pravde« se obrača proti dezerterjem in gospodarskim saboterjem ter poziva sovjetsko ljudstvo, naj se vzdrami iz indiferentnosti, ker gre sedaj za življenje ali smrt. Mobilizacija se mora izvesti čim bolj naglo. Kdor širi in pomaga pri širjenju panike, pomaga neposredno sovražniku. Uvodnik glasila sovjetske vojske je zelo značilen, ker razkriva pravo razpoloženje ruskega naroda, ki misli precej drugače, kakor pa ga kaže moskovska radijska propaganda. Dejstvo, da se je 20.000 obkoljenih sovjetskih vojakov pri Minsku predalo nemški vojski, potem ko so pomorili svoje politične komisarje, je simbol za večino ruskega naroda. Grozilna govorica »Pravde« prihaja prepozno, kajti ruska ljudstva smatrajo kakršno koli rešitev konflikta za boljšo, kakor pa je sužnost. v katerem so živela toliko desetletij. Portugalska legija za vojno proti Sovjetski zven Lizbona, 6. jul. s. Portugalska legija, ki je prostovoljno sodelovala v španski vojni, je sklenila, da se udeleži tudi križarske vojne proti boljševikom. Legija je izdala proglas, v katerem pravi, da Portugalska ne sme ostati ravnodušna nasproti vojni s Sovjetsko zvezo in zatrjuje, da je portugalska mladina prežeta istih čustev, kakor je bila v vojni za osvoboditev Španske. Hrvatski prostovoljci Zagreb, 6. jul. d. Priglaševanje v prostovoljsko legijo za boj proti Sovjetski Rusiji nadkriljuje vsa pričakovanja. Zlasti v Bosni in Hercegovini prostovoljci naravnost oblegajo priglaševalne urade. Tudi v Zagrebu se je prijavilo mnogo prostovoljcev. Sklepi Fašistične vlade Povečanje prejemkov državnih uslužbencev — Pet milijonov lir za živinorejo severnih obmejnih pokrajin Rim, 6. julija s. Včeraj ob 10. »dopoldne se je pod Ducejevim predsedstvom sestal ministrski svet. Na Ducejev predlog je ministrski svet sklenil zboljšati stanje osebja v državni upravi, kakor tudi osebja v avtonomni upravi. Dovoljena so začasna vojna nakazila v iznosu 20% za prvih 4800 lir letne plače in 10% za presežke do 8400 lir. To nakazilo pritiče samo osebju do osme stopnje hierarhičnega ali sličnega reda. Ministrski svet je nadalje na predlog Duceja Fašizma in predsednika vlade odobril zakonski načrt, s katerim »e razširjajo na državljane, ki so se udeležbi ali se udeležujejo sedanje vojne v državni vojski, odredbe glede ugodnosti \ korist bojevnikom v vojni 1915-18. Te ugodnosti se tičejo povišanja starostne dobe. predpravic pri javnih natečajih in gospodarskih koristi Tako so bile izpopolnjene odredbe, izdane že v prvih mesecih sedanje vejne za pohabljence in vojne invalide ter za sorodnike padlih v vojni. Na predlog tajnika Nacionalne fašistične stranke in državnega ministrskega tajnika je ministrski svet sporazumno z ostalimi ministri odobrili odredbe za red in nadzorstvo cen najnujnejših življenjskih po- trebščin. Prav tako je ministrski svet na predlog istega ministra odobril zakonski načrt za povišanje državnega prispevka Nacionalnemu institutu za fašistično kulturo. Na predlog državnega ministrskega tajnika za zunanje zadeve je bilo odobrenih nekaj sklepov različnega značaja. Na predlog Duceja kot notranjega ministra je bil sprejet zakonski načrt o dnevni pomoči potrebnim družinam vpoklicanih vojakov. Zakonski načrt določa, da. morejo starši, ki imajo po dva ali več sirnov istočasno pod orožjem, združiti dnevno podporo1 največ do treh sinov Ministrski svet je odobril tudi več zakonskih načrtov finančnega značaja Med drugim se podari švedski vladi stavbišče v Rimu za zgradbo švedske akademije. Na predlog ministra za kmetijstvo in šume je bil sprejet zakonski načrt, ki določa v svrho vzpostavitve živinskega stanja v Tržaški, Rsški, Goriški in Ljubljanski pokrajini, oškodovanega po vojnih operacijah, vsoto pet milijonov lir za nabavo živine. Ministrski svet je odobrii tudi zakonski načrt za družinska nakazila vpoklicanim delavcem in zakonski načrt za podporo nar-cicnalne kinematografske proizvodnje. Uspehi Topništva pri Tobruku Uspešni letalski napadi na tobruške obrambne in pristaniške naprave Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil dne 6. julija naslednje 396. službeno vojno poročilo: V severni Afriki je naše topništvo uničilo v Tobruku dve sovražni bateriji in je zadelo ladje v pristanišču. Letalske formacije osi so napadle pristaniške naprave in zasidrane ladje, baterije ter oskrbovalne naprave. Povzročile so požare in eksplozije ter potopile manjši parnik. V napadu v nizkem poletu proti nekemu sovražnemu letalskemu oporišču v bližini Sidi Baranija je naše lovsko letal- Protisovjetska demonstracija v Oslu Oslo, 6. jul. d. Pod geslom »Branimo Norveško na Finskem«, je bilo v petek pred univerzo v Oslu množestveno zborovanje prebivalstva norveške prestolnice, ki je manifestiralo za aktivno sodelovanje Norveške v borbi proti boljševiški Rusiji. Nastopilo je več govornikov, ki so v plamte-čih besedah ožigosali Sovjetsko unijo, ki predstavlja opasnega sovražnika za Norveško v enaki meri kakor za vse druge države Evrope. Po prelomu med Vichyjem in Moskvo Pariz, 6. jul. d. »Matin« piše v zvezi s prekinitvijo sovjetsko-francoskih odnosov, da je imelo sovjetsko poslaništvo v Viehy-ju nič manj kakor 80 trgovskih atašejev. Ti uradniki sc takoj po nastopu službe odpotovali v razna francoska mesta, zlasti v ona, kjer so važna industrijska podjetja. Vsak izmed njih je imc-1 poleg redne službe očividno še druge naloge. Brez dvoma so bili to agenti kominterne. Sedaj bodo morali z ostalim uradništvom sovjetskega poslaništva tudi oni zapustiti Francijo*. Podaljšanje pooblastil madžarske vlade Budimpešta, 6. jul. s. Gosposka zbornica je brez debate odobrila podaljšanje gospodarskih pooblastil madžarske vlade. Italijanski poslanik pri rumunskem kralju Bukarešta, 6. jul. s. Včeraj je v kraljevem gradu v Sinaji izročil novi italijanski poslanik v Rumuniji Bovascoppa po-verilne listine kralju Mihaelu. Med vladar- stvo povzročilo požare na prevoznih sredstvih in vojašnicah. Sovražnik je izvedel letalske napadena Bengazi in Derno. V vzhodni Afriki so bile čete v Galli in Sidamu, zmanjšane na neznatno peščico junakov, ki niso imeli več niti živeža niti municije, prisiljene, da s priznanjem časti orožja popuste pred naraščajočimi silami sovražnika, potem ko so se borile do skrajnih možnosti ter so še včeraj pri Gori vzdržale borbo, v kateri so prizadele sovražniku znatne izgube. V Gondarju in drugih krajih se borba nadaljuje. Na svoji poti po Dolenjski preteklo nedeljo, se je Eksc. Visoki Komisar E. Grazioli najbolj živo zanimal za siromašno prebivalstvo. V Trebnjem, kjer se Je na svoji poti prvič zaustavil, so mu pokazali občinske siromake fn -vdovo pokojnega delavca Bukovca, ki Je bH žrtev prevratnih dni v Trebnjem. Sedaj mora vdova sama preživljati trinajst nedolet-nih otrok. Eksc. Visoki Komisar je ubogo vdovo obdaril in naša slika prikazuje prav ta prizor. jem in ministrom se ie razvfl. prisrčen raz, govor o prijateljskih in zavezniških odnosih med obema državama. Kralj Mihael je poslanika pridržal pri obedu. Nemški poslanik pri kralju Borisu Sofija, 6. jul. (Bolg. tel. ag.) Kralj Boris je Včeraj v dvorcu »Vrana« priredil kosilo na čast nemškemu poslaniku Rit-hofenu. Belgijski otroci na počitnicah v južni Nemčiji Bruselj, 6. jul. rs. Nemška vlada je povabila deset tisoč otrok obojega spola iz flamskih in valonskih družin na teden dni počitnic v zdravih krajih južne Nemčije. Nemško-turško prijateljstvo Berlin, 6. jul. d. V zunanjem ministrstvu so bile včeraj izmenjane ratifikacijske listine nemško-turške prijateljske pogodbe. Izmeni listin so prisostvovali z nemške strani zastopniki zunanjega ministrstva, s turške strani pa generalni tajnik zunanjega ministrstva in zastopniki turškega poslaništva v Berlinu. Berlin, 6. jul. d. K govoru, ki ga je imel v petek turški ministrski predsednik Saidam o turško-nemški prijateljski pogodbi, izjavljajo na nemških merodajnih mestih: Saidamove besede so pokazale oni realistični duh, ki je vodil zadnje čase turško vlado pri zastopanju turških interesov. Turška vlada je pri tem pokazala, da se zaveda tudi svoje odgovornosti pri deležu na vprašanjih mednarodnega interesa. Saidamova izjava je v Berlinu povsem zadovoljila. Saidam je izrazil prav isto stališče Turčije do Nemčije, kakor ga zastopajo merodajni krogi Nemčije napram Turčiji. Obnovite naročnino! t I *3UTKOc ponedefjska fcfl«5* 2 PonedeT3ek, 7. VH. T941-XIX Povišanje plač nameščencem in delavcem Prilagoditev življenjskim potrebščinam in delovnim pogojem Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je ugotovil nujno potrebo, da se začasno izenačijo plače nameščencev in delavcev s povišanimi življenjskimi izdatki. Obenem je odgodil ureditev pravičnejših plač do sklenitve novih delovnih pogodb, pri katerih bo treba upoštevati življenjske potrebe za vsako kategorijo posebej, produkcijsko kapaciteto in donosnost d*la. Glede na to odreja § 1. da bodo od 1. julija 1941 (XIX.) dalje, z dne 15. marca 1941 (XIX.) ustaljene plače uradnikov in delavcev ter obče vseh nameščenrev administracij bivše države Jugoslavije in bivše dravske banovine in drugih javnih in poldržavnih uradov, kakor tudi privatnih delodajalcev povišane v naslednji meri: za mes. plače manjše nego L 600 za 20% „ „ „ „ „ „ 900 15% „ „ „ „ „ „ 1200 „ 12% „ „ „ „ „ „ 2500 „ 10% „ „ „ večje nego ,. 2500 .. 250 L § 2. Za določitev odstotka povišanja v odnosu k plačam, odgovarjajočim za razne dela meseca morajo biti minimalni zneski, naznačeni v § 1, izenačeni tako, da se smatra mesec enak 25 delovnim dnevom in teden enak 6 delovnim dnevom. § 3. Morebitna povišanja plač, ki so stopila v veljavo pozneje nego 15. marca 1941-XIX, morajo ostati ohranjena, toda so eventualno vključena v nove plače, kakršne nastanejo z izvedbo poviškov, določenih s § 1. § 4. Za delovna razmerja, ki so se pričela pozneje nego 15. marca 1941-XIX. bo izenačenje s povečanimi življenjskimi stroški ugotovljeno s sporazumi, ki bodo skle- njeni med poklicanimi strokovnimi organizacijami, ter v primeru nesporazuma, od Delovnega Inšpektorata Visokega Komisa-rijata Ljubljanske pokrajine. Ta odlok stopi v veljavo z dnem svoje objave v Uradnem listu Ljubljanske pokrajine. Odlok Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine o povišanju nameščenskih plač in delavskih mezd bo brez dvoma v vsej naši javnosti deležen toplega sprejema m priznanja, saj preustavlja enega v nizu smotrnih pravičnih ukrepov, s katerimi sii Eksc. Grazioli z vsem razumevanjem, pa tudi z vso odločnostjo prizadeva, obnoviti naše gospodarsko, socialno in kulturno življenje. Včeraj je bil objav Ijen novi maksimalni cenik ki za daljšo dobo uveljavlja red :n mero na trgu življenjskih potrebščin, sedaj pa smo prejeli še odlok o ureditvi plač :n mezd na višini, ki na'bolj ustr?7a sedanjemu stanju cen Posebno pozornost in priznanje zasluži odlok g. Visokega Komisarja spnčf dejstva da se ne omeiuie na posamezne vrste nameS^enstva in delavstva, temveč obsega vse panoge javnih in zasebnih nameščencev in delavcev S tem je ustvarjena osnova n* kateri bo mogoče pravilno urejevat5 plače in mezde po posameznih kategorijah v smislu novih delovnih nogodb Nameščenci in delavci Ljubljanske pokrajine bodo za tc plemenito m pravično reformo g. Visokemu Komisarju vedno iskreno hvaležni Memško vojno poročilo Prodiranje proti Stalinovi utrdbeni črti — Nemci ujeli že 300.000 sovjetskih vojakov V Hitlerjevem glavnem stanu, 6. julija. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti se operacije proti tako zvani Stalinovi črti nadaljujejo po načrtu. Število ujetnikov od 22. junija do 5. julija je naraslo na približno 300.000 mož. Letalsko orožje je podpiralo operacije 7 valovitimi napadi na zbirališča sovražnih čet in kolon. Samo na področju pri Zitomiru je bilo uničenih z bombami in letalskim orožjem nad 500 sovjetskih motornih voz in uspešno zadetih 18 vlakov. Nadaljnji uspešni letalski napadi so bili usmerjeni v poslednji noči proti železniškemu in cestnemu križišču Smo-lensku. Nemško letastvo je včeraj sestrelilo ob izgubi 11 lastnih ietal 281 sovražnih letal, izmed katerih jih je bilo sestreljenih v zraku 98, na tleh pa uničenih 183. V borbi proti Angliji so potopile podmornice na Atlantiku 6 trgovskih ladij s skupno 33.830 tonami ter poškodovale nadaljnjo ladjo z zadetkom torpeda. Bojna letala so potopila na morskem področju v bližini Anglije v pretekli noči 2 tovorni ladji s skupno 11.000 tonami. Nemška lovska letala so sestrelila v letalskih bitkah nad Kanalom v teku včerajšnjega dne brez lastnih izgub 4 angleška lovska letala, pred norveško obalo pa 1 angleško bojno letalo. Mornariško topništvo je sestrelilo pred norveško obalo 3 angleška letala, neka patrolna ladja pa v Kanalu 1 letalo. V severni Afriki se je poskus izpada angleških oklopnih vozil iz Tobruka ponesrečil ob skupnem ognju italijansko-nemškega topništva. Skupine nemških bojnih in strmoglavnib letal so bombardirale pristanišče v Tobruku. Ena trgovska ladja in skladišča so bila zadeta, obalne baterije sovražnika so bile obvladane. Rušilna letala so pri Habathi razpršila angleške kolone motornih vozil. V sredozemskem prostoru so 4. julija nemška bojna in «tr mogla vna letala napadla pristaniške naprave v Famagusti ob vzhodni obali otoka Cipra. Zadetki z bombami težkega kalibra v polno so poškodovali 2 trgovski ladji in naprave za nakladanje v pristanišču. Na nekem letališču na otoku so zadele bombe sovražno taborišče. Sovražnik je metal preteklo noč na zapadno Nemčijo rušilne in zažlgalne bombe. Civilno prebivalstvo je utrpelo večje izgube na mrtvih in ranjencih. Stanovanjski okraji in javna poslopja so bila zadeta predvsem v Munstru ln v Bielefeldu. Nočni lovci so sestrelili 7 izmed napadajočih angleških bojnih letal. Ritmojster Niemack, poveljnik izvidniš-kega oddelka, nadporočnika oklopnega polka Maercken in Buchterkirch, kakor tudi nadporočnik strelskega polka Ritz, so se odlikovali z vzorno hrabrostjo. Pri operacijah na severnem Atlantiku je dosegla posebne uspehe neka podmornica pod poveljstvom kapitana — poročnika Scholza. Nesoglasje med generalom Wavellom in Churchillom Rim, 6. julija, s. Premestitev generala "VVavela je še vedno na dnevnem redu angleškega in ameriškega tiska, ki poudarja krizo v odnosih med vojaškimi in političnimi oblastmi. sEvening Standard« je posvetil temu vprašanju kar uvodnik, v katerem pravi, da je nastalo popolno na-sprotstvo med generalom \Vavelom, ki je hotel nadaljevati vo:'no proti Tripolitani-ji, in Churchillom, ki je med tem doživel poraze na Balkanu in na Kreti. List zatrjuje, da je bil general Wavel absolutno proti balkanski vojni in bitki na Kreti, predvsem pa je nasprotoval kampanji v Siriji in napadu na Sollum. List pravi, da je hotel Churchill imeti napad na Sollum, ki se je tako porazno končal za Angleže. Zato je bila Wavelova premestitev neogibna. O istem vprašanju govori »Christian Science Monitor«, ki zatrjuje, da kažejo vse razprave glede na Wavelovo premestitev vedno večjo nevoljo angleškega javnega mnenja zaradi načina vojne v Sredozemlju. List ugotavlja, da je med angleško vlado in poveljstvom popolno na-sprotstvo. Novi poveljnik v Afriki general Auchinlech je znan v angleški vojski po svoji zmernosti. Napad na angleški konvoj v Kanalu Berlin, 6. jul. s. Daljnosežni topovi nemške mornarice so v včerajšnjih prvih urah streljali na angleški konvoj med Folkesto-nom in Dovrom. Konvoj je bil razpršen. Hali?ax bo odpotoval na poročanje v London Amsterdam, 6. jul. d. Kakor javljajo iz Londona, bo angleški veleposlanik v Wash-ingtonu prihodnje tedne odpotoval v Anglijo. da osebno poroča Churchillu o svoji misiji v Zedinjenih državah. Zedinjene države iščejo nova oporišča New York, 6. jul. d. »Chicago Tribune« piše, da morajo Zedinjene države za svojo obrambo pridobiti ob atlantski obali še nekaj oporišč. List pravi, da bi bilo treba predvsem v Natalu v Braziliji dobiti letalsko oporišče, toda niti Brazilija, niti Argen- tina ne želita, da bi Zedinjene države branile Južno Ameriko. New York, 6. jul. s. Izvedelo se je. da so japonske Daroplovne družbe ukinile promet med Filipini m Zedinjerumi državami. S tem so bili hudo prizadeti ameriški interesi, ker so izključno te družbe vzdrževale tovorni promet med otočjem in zapadnim kontinentom. Reorganizacija angleške propagande v inozemstvu Rim, 6. jul. & Po vesteh iz Londona je bil pisatelj in diplomat Bruct Lockaart, ki je bil med svetovno voino in pozneje angleški konzul v Moskvi, imenovan za di^ žavnega podtajnika v zunanjem ministrstvu z nalogo, da reorganizira angleško propagando v inozemstvu Pomanjkljiva oprema ameriške vojske Washington, 6 .jul. rs. Vojaške oblasti priznavajo nezadostnost in pomanjkljivost moštva dveh motoriziranih divizij ter izjavljajo, da bodo popolnoma motorizirala tudi prvo pehotno divizijo, ki bo dobila lastno topništvo in sto tankov. Natečaj za lepak Ljubljanskega velesejma Tiskovni urad Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino poroča: Po odredbi Visokega Komisarijata je med slovenskimi umetniki razpisan natečaj za reklamni lepak Ljubljanskega velesejma v 1. 1941-XIX. Lepak naj bi učinkovito in v barvah pokazal gospodarskih pomen nove italijanske pokrajine in njegove proizvajalne možnosti. Na lepaku mora biti napis »Ljubljanski velesejem 4—13 oktobra XIX«, ki mora biti zelo viden. Umetnik, ki ga bo izbrala žirija, bo dostavil naslednji napis: Fiera di Lubiana. Ljubljanski Velesejem 4—13 oktobra XIX! Tekmovalci morajo izročiti skice s psevdonimom najkasneje do 25. julija ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo izročiti v zaprti kuverti svoje pravo ime in natančen naslov. Na kuverti sme biti samo psevdonim. Žiriji bo predsedoval Visoki Komisar. Nagrade so določene takole: prva nagrada L 3000, druga 1000, tretja 500 in četrta 500. Nagrajeni lepaki ostanejo last Ljubljanskega velesejma. Zahvala Visokega Komisarja Eksc. Graziolija funkcionarjem Finančnega ministrstva in Italijanske banke Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Grazioli je sprejel vse funkcijonar-je Finančnega ministrstva in Italijanske državne banke, ki so sodelovali pri zamenjavi dinarjev v lire. Visoki Komisar je po udaril hitrost in red pri zamenjavi ter se toplo zahvalil prisotnim tovarišem. Visoki Komisar je izrazil svoje priznanje tudi varnostnim organom, ki so doprinesli k rednemu poteku poslovanja. Sestanek se je končal z vdanostnimi pozdravi Kralju in Duceju. Nadaljevanje študija slovenskih medicincev Ministrstvo za narodno vzgojo je dovolilo, da se morejo slovenski medicinci iz Ljubljanske pokrajine, ki so študirali v beograjskem ali drugih vseučiliščih, takoj vpisati na Kr. vseučilišču v Padovi za nadaljevanje začetih študij. Dijaki, ki se bodo poslužili tega dovoljenja, bodo z naklonjenostjo sprejeti v padovanskem vseučilišču, ki jim bo nudilo vse olajšave. Kdor želi biti deležen teh olajšav, mora čim prej poslati univerzitetnemu rektorju prošnjo ter ji priložiti naslednje dokumente: 1. Dokumente, ki dokazujejo medicinski in kirurški študij ter izpite na beograjskem ali drugih vseučiliščih, 2. krstni list, 3. tri fotografije, izmed katerih mora biti ena overovljena, 4. potrdilo Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino, da je prosilec lz te pokrajine. Ti dokumenti morajo biti prevedeni v italijanski jezik in overovljeni od Visokega Komisarijata tako v izvirnikih kakor v prevodu. Dijaki židovskega porekla ne morejo nadaljevati študija. Prošnja in dokumenti se lahko izroče tajništvu ljubljanskega vseučilišča, ki bo preskrbel vse drugo. Aspiranti bodo morali pred nadaljnjimi izpiti in pred potrditvijo vpisa na padovanskem vseučilišču dokazati znanje italijanščine. Za druga pojasnila naj se obrnejo na tajništvo ljubljanskega vseučilišča, ki sprejema vpise do šestega semestra na medicinski in kirurški fakulteti za akademsko leto 1941-42-XX. ŠPORT Spet dve atletski prireditvi Prihodnjo nedeljo moški in ženski miting na Stadionu ob Tyrševi cesti — Razpis III. lahkoetletskega mitinga SK Planine! Športni klub Planina priredi 13. julija na Stadionu v Ljubljani ob 9. uri dopoldne lahkoatletski meeting za seniorje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti, člani klubov SLAZ. Prijave naj se oddajo do petka 11. julija na naslov: Mevlja Franc, OUZD, Miklošičeva c. 20. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale! Vrstni red disciplini 9.00 — 400 m in met diska, 9.10 — 100 m predteki, 9.20 — 800 m, 9.30 — tek na 1000 m za začetnike in troskok, 9.40 — 100 m finale in met kopja, 9.45 — 5000 m in skok ob palici, 10.05 — švedska štafeta. Vhod na Stadion bo za tekmovalce s Tyrševe ceste! — Razpis I. damskega lahkoatletskega mitinga SK Planine! Športni klub Planina priredi v nedeljo 13. julija na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 10.15 dopoldne damski lahkoatletski meeting. Pravico nastopa imajo atletinje, članice klubov SLAZ Prijave naj se oddajo do petka 11. julija na naslove Tome Vikica, Kobaridska ul. št. 58, Ljubljana. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale! Vrstni red disciplin: 10.15 — 60 m predteki in met krogle, 10.30 — skok v višino, 10.45 — 60 m finale in met kopja, 11.00 — skok v daljavo in met diska, — 11.15 — 4x60 m štafeta. Vhod na Stadion bo za tekmovalke iz Tyrševe ceste. V spomin Rudiju Cranzu Kakor smo poročali že med brzojavnimi vestmi, je prvi dan bojev na vzhodu padel znani nemški smučarski prvak Rudi Cranz, ki je kot desetnik pripadal polku gorskih lovcev. Rudi Cranz je bil specialist v alpskih disciplinah in brat znane nemške in olimpijske prvakinje v istih disciplinah Cristl Cranzove. Rudi se je proslavil na mednarodnih smučarskih terenih s svojimi številnimi zmagami. V prve vrste mednarodnih smučarjev se je prerinil že na olimpiadi leta 1936., kjer je zasedel šesto mesto v alpskih kombinacijah, potem pa si je v naslednjih letih priboril številne prvenstvene naslove doma in še razne mednarodne zmage, med njimi nekatere zelo pomembne tudi v Franciji. Zadnjič se je smučarskih tekem udeležil letošnjo zimo. in sicer na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo ter v prvih dneh marca v okviru mednarodnega zim-sko-sportnega tedna v Garmischu. V Cortini je pokojni Cranz zasedel četrto mesto v slalomu in tudi v alpski kombinaciji. Mnogo večji je bil njegov uspeh v Garmischu, kjer se je mogel spraviti na prvo mesto v obeh alpskih disciplinah ter tako skupno s svojo sestro Cristl priboril zmago v alpskih disciplinah za moške in ženske družine Cranzov. Z Rudijem Cranzom je zapustil bele poljane močan predstavnik alpskih disciplin, čigar slovo se bo poznalo tudi v močni smučarski družini Nemčije. Družina Cran-zovih lz Freiburga pa objokuje v Rudiju nadebudnega sina in brata. Kazni za rabo bencina v Ameriki Washington, 6. jul. rs. Notranji minister Ickea je izjavil, da bodo aretirani in stro-| go kaznovani vsi, ki po nepotrebnem tro-šijo bencin. ___________________ Popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine Za dan 81. jnlija 1941-XIX je v Ljubljanski pokrajini odrejen popis prebivalstva. Vojaki italijanske oborožene sile vseh stopenj, v&tevši kr. karabinjerje in kr. finančno stražo, so izvzeti od popisa. V dneh od 26. do 30. tega meseca bodo popisni uradniki (ki bodo imeli za to posebno osebno legitimacijo) izročili vsakemu družinskemu poglavarju in vsakemu predstavniku zajednice (lastniki ali zakupniki hotelov, gostiln, penzij, zavetišč, bolnic, zdravilišč itd.) družinsko ali zajed-niško polo, ki jo bo moral vsak družinski poglavar in vsak predstavnik zajednice skrbno izpolniti in tako popolnjeno in podpisano imeti pripravljeno na dan 1. avgusta zjutraj, ko bodo popisni uradniki začeli pobirati popisne pole. Družinski poglavarji in predstavniki za-jednic se bodo morali zaradi pravilne izpolnitve popisne pole skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pole. Popisne pole, ki bi bile nepopolno ali pogrešno izpolnjene, se vrnejo popisancu za novo sestavo. Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi hotel dati ali bi jih vedoma v celoti ali deloma navedel napačno, se kaznuje v denarju od 500 do 2000 Ur, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Družinski poglavarji in predstavniki za-jednic, ki jim popisni uradniki ne bi dostavili popisne pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponjo v občinski urad. Družinski poglavarji in predstavniki za-jednic, pri katerih se popisne pole ne bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih morajo prav tako neposredno oddati občinskemu uradu. Popis nima prav nobenega fiskalnega namena in velja za dobljene podatke najstrožja uradna tajnost. Podatki so namenjeni izključno za sestavo statističnih pregledov brez kakršnekoli druge individualne uporabe. Ljubljana, 6. julija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLL Lepi so sobotni večeri Zadnji sončni žarki se lovijo hiš in obleke ljudi. Poslavljajo se s pločnikov in cest in za njimi se plazijo večerne sence. Stavba. na kateri so še pred uro razbijali delavci, stoji tiha m mrtva ob piočniku. Trgovine so zaprte. Nemir v mestu narašča od ure do ure. Vedno več ljudi je na ulicah. Sedijo pred kavarnami, postajajo pred izložbami, čakajo na tramvaje. Oglasila se je godba. Potem pride po ulici oddelek vojakov, s svetlimi inštrumenti v rokah. Glasni zvoki se odbijajo od hiš, donijo iz ulice v ulico in ljudje se od vsepovsod zgrinjajo za vojaki ki gredo proti Tivoliju. Z godbo se mešajo klici kolporterjev, ki so se vsuli iz redakcij in ponujajo časopise. Ljudje nestrpno segajo po njih. Zrak se počasi ohlaja. In proti Tivoliju teče nepretrgana reka sprehajalcev. Med drevjem se še lovijo sončni žarki. Zrak diši. Kakor se razgiblje voda, če vržeš vanjo kamen, tako je ob tej uri v Tivoliju. Eno samo. nemirno utripajoče srce. Dva mlada, zaljubljena človeka si na klopi pod razcvelim grmom stiskata roke. Otrok, ki so ga pripeljali sem na zrak, se uči prvih korakov. Globlje v senci sede na klopeh upokojenci, molčeči, zagledani nekam, morda v svet spominov, v leta. ki se kakor vode odtekajo v morje večnosti, brez najmanjšega upanja, da se bodo kdaj vrnila... Po vsem Tivoliju doni godba. Sence postajajo temnejše. Nad travo se dviga lahna, sivkastemu pajčolanu podobna meglica in se ovija okoli vsakega grma, vsakega drevesa. Sonce je ugasnilo nekje za Rožnikom Ljudje se vračajo nazaj v mesto. V parku postaja tiho. Sliši se samo rahlp pošumevanje listja in šepetanje zaljubljencev. Mesto pa je še vedno glasno in nemirno. Zmračilo se je in okna hiš postajajo vedno bolj temna. Le tu pa tam zabrli slabotna luč. Zasliši se pesem, glasen smeh. Nikomur se ne mudi spat Jutri bo nedelja in že od nekdaj so bili sobotni večeri daljši, nemirnejši in glasnejši od ostalih večerov v tednu. Ure bodo odbile polnoč, preden se bo Ljubljana pomirila in zatisnila oči. j Šele stroga policijska ura bo spravila ljudi na domove in v postelje. Š. Velik požar sredi barja S šupo mestne pristave je zgorelo blizu 10 vagonov sena Ljubljana, 6. julija. Prebivalce Ljubljanskega barja je včeraj popoldne vznemiril ogromen steber plamenov in dima, ki se je iznenada vzdignil iznad Ceste na Rakovo jelšo. Tam je imela mestna pristava veliko šupo za shrambo sena, v kateri se je zadnji čas nabralo do 10 vagonov krme za živino. Kako je veliko, leseno poslopje, dolgo kakšnih 25, široko pa kakšnih 10 metrov, začelo goreti, nihče ne ve. Na travniku v bližini se je tedaj nahajala skupina delavk, ki so sušile seno, pri šumi sami pa se je mudil eden izmed delavcev, ki je opravljal konje. Ko se je odstranil, da gre po vodo in živali napoji, in se je čez nekaj trenutkov vrnil, je bila šupa v ognju. Ob 15.24 je bila mestna gasilska postaja o požaru obveščena in na barje je pohitela četa poklicnih gasilcev pod vodstvom šefa odseka inž. Gričarja in poveljnika Rozmana. A delo je bilo zelo težavno, zakaj seno in leseno ogrodje sta se naglo razgoreli, in ko so gasilci prišli, je bilo že vse ostrešje v plamenih. Do vode je od Rakove jelše daleč in so jo morali napeljati iz 500 metrov oddaljene Ljubljanice. Da rešijo, kar se rešiti da, so se z vso vnemo vrgli na gašenje in so vztrajali na delu do večera. Potem se je večina gasilcev vrnila in na mestu je ostala samo straža, ki pa je imela še vso noč, pa tudi še danes ves dan čez glavo opravka z razkopavanjem tesno naloženih skladov sena, ki še kar naprej gore. Poleg poslop- ja in ogromne količine krme je pogorelo tudi vse ostalo, kar se je nahajalo v šupi: dva voza, stroj za preobračanje in stroj za grabljenje sena pa vsa obleka delavk, ki so bile na travniku, in kolo ene izmed njih. To je vsekakor eden največjih požarov, kar smo jih zadnji čas doživeli v Ljubljani. Na srečo je bila šupa na samem, da ogenj ni mogel ogražati soseščine. Škode danes še niso mogli oceniti, znašala pa bo brez dvoma težke tisočake in bo težko nadomestljiva, zlasti zdaj, ko krme ni na prebitek. SIcer nedelja brez dogodkov V splošnem pa sta sobota in nedelja minili brez pomembnejših dogodkov. Vreme se še kar noče ustaliti in davi smo se zbudili v meglen, čemeren dan. Neprijazno vreme je marsikateremu meščanu prekrižalo nedeljske račune. V splošnem pa je bila Ljubljana v dopoldanskih urah živahna, kakor je že navada ves ta zadnji čas. Na kirurškem oddelku so mimo drugih ranjencev sprejeli v oskrbo tudi 18!etnesa kečarjevega sina Antona Šercerja iz Novih Laz pri Osilnici na Kočevskem. Podrl ga je neki tovorni avto na cesti in mu prizadejal precej hude poškodbe po životu. Policija zdaj poizveduje za krivcem. Prav tako je morala v bolnico 261etna služkinja Jožica Š. z Rudnika, ki se je bila zastrupila z neko tekočino. Objave Opozarjamo na nocojšnji koncert, ki bo ob pol 9. v veliki Filharmonični dvorani. Na iniciativo in po zaslugi Visokega Komisarijata bo v Ljubljani 6 koncertov slovitih italijanskih umetnikov. Nocojšnji koncert je drugi v tej vrsti in ga bo izvajal trio Sassoli, Tassinari in Sabatini na inštrumentih: harfa, flavta, viola in viola d'amore. Prihodnje ponedeljke bomo imeli naj prvo koncert za violino, nato koncert za čelo in tretji bo koncert za klavir. Na nocojšnji večer še prav posebno opozarjamo, ker se nam doslej še ni nudila prilika, da bi uživali komorni trio v tako znameniti, pa tudi redki sestavi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—) Z Vrhnike Na koncertu, ki bo danes ob 20. v dvorani tukajšnjega kina, bo tenorist Slavko Lukman pel narodne in umetne pesmi in številne arije iz Verdijevih in Pucciniie-vih oper. Klaviristinja Erika Špecova. ki ga spremlja, bo tudi samostojno izvajala Mozartove in Regrove skladbe. Tudi nekaj odlično recitiranih pesmi boste slišali in opozarjamo, da si vstopnice preskrbite že v predprodaji, ker se koncert ne bo ponovil. Potopljen avstralski rušilec Amsterdam, 6. jul. d. Avstralski mornariški minister je javil, da je bil potopljen avstralski rušilec »\Vaterhound« Ladja je bila poškodovana o prihki nekega letalskega napada na Sredozemlju in se je potopila, ko so jo vlekli v luke. Anglešk" poročilo pravi, da je posadka rušilca rešena. »Water-hound« je bil zgrajen 1. 1918. B;' je oborožen s štirimi 10.30 cm topovi in 6 torped-nimi cevmi. Imel je 1100 ton in 134 mož posadke. Pogreb Paveličevega adjutanta Zagreb, 6. jul. (Velebit) Včeraj ob 17. je bil svečan pogreb poglavnikovega adjutanta, znanega ustaša Mije Babica, ki je padel v boju v Hercegovini. Ves Zagreb se je za pogreb odel v črno. Za Ba-bičevo krsto so stopali doglavnik dr. Budak in mnogi ministri. Običajnih govorov na pokopališču ni bilo. KLI5EJE ENO IN VEČBARVNE Jrrf3- 5V.PETRA NASIP ST. 23 INSERIRAJ V „JUTRU"! Mestni pogrebni zavoo Občin« Liubliana TVRDKA AVG. AGNOLA sporoča žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminil njen zvesti sotrudnik, gospod Ignac Krklec steklarski preddelavec Pogreb bo v ponedeljek 7. julija ob V23. popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Zvestemu in vzornemu sodelavcu ohranimo časten in trajen spomin. LJUBLJANA, dne 6. julija 1941. Tv. Avgust Agnola >JUTRO« ponedeljska toflaja 3 i VumM&L, X m 3i9fl*X3X Po obnovi borovniškega mostu Pred 10 dnevi je bila slovesno otvorjena obnovljena železniška zveza Ljubljana — Trst Italijanska vojaška oblastva so z obnovo borov* mskega viadukta v presenetljivo kratkem času izvršila občudovanja vredno delo, ki ga bo zgodovina našega tehničnega napredka trajno ohranila v spominu. V naslednjem prinašamo malo strokovnega poročila, ki bo brez dvoma zanimalo slehernega čitatelja: : < .m MM Most po obnovi ^ vPrašanju, na kakšen način se naj spojita oba preostala dela viadukta, so strokovnjaki določili, da je najprikladneje, če ju premoste z železnim mostiščem, ki bi počivalo na dveh stebrih. Ker se je pa med delom zrušil še en obok, so prvotni načrt spremenili tako, da so namesto dveh stebrov postavil tri. Viadukt je bil dolg 511 m in visok 37.5 m. Sestavljalo pa je 25 obokov, zgrajenih v dveh nadstropjih. Sesula se je skoraj tretjina mostu — devet obokov in osem stebrov v dolžini 183 m. Ženijske čete so morale odstraniti najprej ruševine, katerih je bila cela gora. Na-gromadenih je bilo približno 30 tisoč ku-bičn>h metrov materiala, iz katerega je bil zgrajen viadukt Vse vprek je ležala ope-ka in veliki, meter visoki kameniti kvadri, ki so sestavljali stebre. Moč eksplozije je težke kose kamenja vrgla kakor žoge daleč naokoli. Silno* razruSenje so povzročile mine, polnjene s trotilom. Minirne komore so fvle navrtane v stebrih komaj 1.5 m nad zemljo. 300 piletov in 300 min Ruševine so odkopavali italijanski vojaki in domačini. Z vrha kupa kamenja in opeke so položili deske, po katerih so spuščali opeko. Namestili pa so tudi indi.^rrijske tire ter z vagončki odpeljavali material. Na onih treh mestih, kjer je bilo določeno, da bodo stali stebri, so se delavci kakor pridne mravlje zarili v grušč. Toda s krampom in lopato je šlo delo prepočasi od rok Poslužiti so se morali razstreliva. Pri^ razstreli c vanju so porabili dnevno približno 300 min. Medtem so pa italijanski strokovnjaki točno preiskavali teren. Take preiskave so zeilo važne. Vsak graditelj mora vedeti, na kakšnem terenu bo stala stavba. Pri tem ne zadostuje, da ve, iz česa sestoji vrhnja plašit. Poznati mora tudi sestavo in kakovost plasti v globini. Da teren na ta način preiščejo, ga morajo sondirati. V zemljo navrtajo vdolbine in iz raz-"'h globin jemljejo material, ki se tam nahaja ter ga preiščejo. Pri tem so ugotovili, da se v tem predelu nahajajo debeie plasti goste, mastne ilovice. Očiščevanje terena se je vršilo podnevi in ponoči. Ponoči so prostor razsvetljevali ve!ik: električni žarometi. Tok so proizvajali graditelji .sami. saj so imeli v posebnih vagonih nameščeno električno centralo. Sploh so bili preskrbljeni z nem. V vagonih so bile delavnice, opremljene s potrebnimi stroji in vsakovrstnim orodjem. Ko ■so bile na prostoru, kjer naj bi stali stebri, odstranjene vse ruševine, so v zemljo zabi ;; železne pilote. Na ta način je bil teren mnogo bolj utrjen. Kako kompaktna je mastna ilovica, pa kaj nazorno kaže dejstvo, da so 8 m dolge pilote lahko zabili le 4 m globoko, kljub temu. da so se posluževali najmodernejše naprave za zabijanje pilotov. Ko je bilo v tla zabitih dovolj pilotov, so gradili nanje železobetonske temelje. Za učvrstitev terena so porab'li skupno 300 pilotov. Da 50 'ahko zgradili temelje, so morali odstran-ti in < dkopati 12.000 m3 materiala. Vsi trije temelji zavzemajo skupno prostornino 1250 m3. Most je bilo treba injicirati Preden so se pričela dela na mositu, je bilo treba preostalo stavbo utrditi. Jaka eksplozija je močno razmajala vwdukt, vezi med opekami so popustile. Zato ie Vila nevarnost, da se bo še to, kar je ostalo, sesulo. Oboke so podprli najprej z lesenimi oporami. Ko je pa prišel ves material :z Italije, st ievme c-pcTe nadomešl !i že-'?znimi. Oboke so med seboj zvezali tudi z železnimi cevmi. Cevi so sestavljeno in jih ;e mogoče skrajšati ali podaljša-i Te reguliranje je potrebno zato, ker se železo v •vročini precej razširi. Poleg lega so most tudi injicirali Po tem postopku sežemo takrat, ko ni malta več tako močna, da bi trdno spajala opeko. Tedaj moramo cement v že zidar,u stavbo vtisniti med opeko. To se napravi na naslednji način: V z dovje zavrtajo z vrtalnim strojem pol m globoke :n par centimetrov široke izvrtnine. Sveder, ki je na električni pogon, počasi vrta luknjo. V sveder mora med delom stalno pritekati veda. Na viadukt ie dova-iala vodo električna sesalka. ki jo je črpala iz potoka pod mostom. Ko je izvrtana dovolj globoka luknja, zabijejo vanjo cev, na katero je montiran manometer. Skozi to cev vbrizgavajo v zid tekoči cemcnt pod pritiskom 17 do 40 atmosfer. Pod tako silr.:m pritiskom pronica cement skozi vse luknjice in zalije vsako, še tako majhno špranjo. Na ta način se opeka spet trdno spri me. 130 vagonov materiala Ko so bila vsa zavarovalna dela pri kraju in so bili graditelji sigurni, da je most popolnoma trden, so pričeli z gradnjo železne konstrukcije. Vse železne sestavne dele so pripeljali iz Kraljevine. Skupno je prišlo v Borovnico 130 vagonov gradbenega materiala in v te svrhe pripadajočega orodja ter prevoznih delavnic. Ko je bilo znano, da bodo viadukt popravili, je mislil marsikateri Ljubljančan, da bodo morali zdaj v železarnah še'e vlivati ustrezajoče železje. Toda ves ta material je bil pripravljen za take primere v skladiščih železni- škega polka v Bologni in Turinu. Še zdaj imajo v skladiščih tohko železja, da bi lahko z njim zgradili 80 km takih mostov. Material, ki so ga semkaj pripeljali, je tehtal približno 2000 ton. Vse to je po velikanskem ovinku prispelo v Borovnico Vlake so morali usmeriti preko Reke in Novega mesta v Ljubljano in odtod k viaduktu. Dvajset metrov pred koncem mostu so pričeli graditi kovinsko mostišče Most ie zgrajen po principu konzol. S tega konča grade mostišče postopoma proti drugemu stebru, oziroma drugemu pobočju doline. Dokler most ne doseže drugo oporo, visi eno kraj išče prosto v zraku. Tak enostransko upet nosilec se imenuje konzolni nosilec. Na ta način se je tudi na viaduktu pomikal most počasi naprej. Na onem kraju, ki se podaljšuje, sta dva električna žerjava, ki pomagata pri delu. Vsako uro je bil most skoraj meter daljši, po navadi tudi še nekoliko več Ker pa železno mostišče ni mt>goče trdno pritrditi na zidani del mosta, so morali kcnzolo podpreti. Ta podpora je bila za nas nekaj posebnega. Slovenci imamo dovolj lesa in smo zato navajeni, da se stavbeniki poslužujejo lesenih podpor. Nare>di pa, katerim primanjkuje lesa, si morajo pomagati tako, da se namesto lesa poslužijo kovine. Tako so tudi pri tej gradnji uporabili podpore z železnih cevi po sistemu Roth-AVagner. Tako med seboj zvezano cevje je zelo močno ter prenese obremenitev 4000 kg na kvadratni meter. Kaj umestno bi bilo čc bi si tudi naša gradbena podjetja omislila tako podporo in si jo izpnsojevala med seboj. Tvegano delo v strmoglavi _ • m visim Medtem ko je del železniških čet sestavljal mostišče, so ostali vojak' gradili stebre. Tudi te so gradili tako, da st sestavljali železne dele. Ti so pritr.icm z vijaki, ne pa z zakovicami Tako lahko most v kratkem času zopet razstavijo v njegove sestavne dele. Ob stran jc žerjav, ki dviga železje. Ko sta zgrajeni prvi dve nadstropji stebra, premontirajo dviga'o. ga postavijo na sredo ter ga prstopno dvigajo s stebrom vred. Tako se pomikata vedno b''iže steber in most. Ko je mostišče najbliže stebru, sc že kar pošteno ziblje. Takrat mora biti na mostu le določene število delavcev. Ce hi jih bilo prever. bi bili tresljaji premočni in ilahko tvd» usodni. K- pride most nad steber, ju ne spoje trdno. Most nočiva namreč na železnih valjih, ki so montirani na vrhu stebra. Na ta način se lahko žc'czfe v vročini prosto razteza \ mrazu pa krči. Preko prvega stebra se je most. počasi pomaknil nad drugi, nato nad tretji siteber in kernčno dcsegel drugi del viadukta. Podpore so bile potrebne samo pri gradnji prvega dela mostišča, med zidanim viaduktom in prvim stebrom. Od prvega stebra dalje ni bilo treba podpirati, saj je na železnem stebru sigurno počival most, poleg tega je bil pa že zgrajeni del protiutež kon-zole. Viadukt so obnavljali od severnega dela proti južnemu. Tudi gradili so podnevi in poneiči. Zanimivo je, da so se v vrtoglavi višini vojaki podnevi opa>&-venščini. Komatarjevega Antona Okence v spominu Komedijo »Okence«, ki so jo uprizorili slovenski igralci iz Maribora, smo videli pred leti na odru ljubljanske Drame. Je ena tistih dramatskih stvaritev, ki n:so nc posebno samonikle in ne izredno pomenljive, o katerih pa moramo priznati da dobro rešujejo tistih malo problemov — miselnih, umetniških, moralnih, psiholoških in dramatsko tehničnih — ki so si jih zastavili njihovi avtorji. Češka pisateljica Olga Scheinpflugova ni samo pesnica, pripovednica in dramatska avtorica, marveč je tud' sama izborna igralka, zato se dobro spozna v zahteve tistega sveta, ki v dimenzijah odra in posebnega dramatskega časa razvija zgoščene življenjske podobe. Poglavitni zapletljaj nje nega »Okenca« je možnost prehodne amnezije, ki nastopi v posebnih okolnostih tudi pod vplivom alkohola. To je tisto okence, ki nastane v spominu. Zapletljaj je tem mučnejši. če se kaj takega primeri solidnemu in svetu odtujenemu privatnemu docentu etike drju Johanku. Ko njegovi ožji prijatelji izvejo, da je pe.stal dedič po stricu, ga zvabijo v družbo ir tu učeni doktor vedno bolj izgublja kontrolo/ nad sebovj. Ko se zjutraj predrami, sc ne more za nobeno ceno domisliti, kaj je počenjal v času, odkar je natrkan zapustil prijateljsko družbo. Iz te amnezije in v zvezi z dedščino, ki jo pričakuje, nastane nekaj zapletljajev, glede katerih vemo v naprej, ela morajo imeti svoj happv-cnd Predvsem mu hišnica (gospa Dvnybv!ova), ki izve za njegovo »okence«, natvezi, da je v tem času pe>sili!I njeno hčer Rožico; njen sorodnik sumljivi potepuh Tone. ki po naključju skrivoma prisostvuje prizoru, ko hišnica uvaja svojo hčer v potegavščino s profesorjem, pa prepriča ubogega učenjaka, da je ponoči zažgal neki kozolec v okolici Prage. Dr. Johanek napravi iz vseh teh trikov teorijo o podzavestnih nagibih, ki se sproščajo v trenutku, ko preneha zavest jaza, jim gladko ver- jame in se že pripravlja, da se v zasluženi ječi očisti krivde in obenem na podlagi tega doživetja spiše novo znanstveno-filo-zofsko delo. V prisotnosti policijskega komisarja in ob sodelovanju profesorjevega prijatelja in pravnega zastopnika drja Plev-ke se zadeva z izsiljevalci in z »oskrunjeno« hčerko razčisti. Rožica in čuda-ki profesor, ki sc na mah spremeni iz mevže v podjetnega ljubimca, pa spoznata, da ju srčna čustva kličejo k skupnemu življenju. To lahkotno in vedro, samo ponekod malo razvlečeno in prisiljeno komedijo, je zrežiral Jože Kovič, ki je tudi igral glavnega »junaka«, profesorja Johanka. Njegov Johanek je v vsakem pogledu posrečena igral- ska stvaritev. Izboren v maski, prepričljiv v prvih zapletljajih zaradi nočne pustolovščine. verjeten tam, kjer s svojo teoretsko miselne>stjo naseda zapredenim zvijačam, ostaja do zadnjega kos tudi drobnim, vendar značilnim psihološkim posebnostim te vloge učenjaka, ki prav kakor Detelov zdravnik v »Učenjaku«, prihaja navzkriž z življenjsko stvarnostjo. Vlogo Rožice nekoliko naivnega, nekolike/ prebrisanega dekleta, ki je v bistvu nepokvarjeno, vendar je z materjo vred, čeprav pc svoje, usmerjeno k iskanju dobre partije, igra Branka Ras-bergerjeva. V tej \'ogi je moglo ljubljansko občinstvo spoznati mlado, prikupno in nedvomno umetniško nadarjeno igralko, ki je dosegla z Rožico lep uspeh. Njeno mater. špekulantsiko hišnico gospo Dynybyle>-vo, ki si »širi obzorje« tako da zahaja s šmarnic na komunistično zbe>rovanje in od tam k spintiste>m — zanimiv tip praške hišnice! — igra Kraijeva. Nakrstov dr. Plev ka je ostal igralsko v konvencionalnih mejah, opozorila pa sta nase V! Skrbinšek kot Tone in Verdonik kot Divišek. Med ostalimi je treba še posebej omeniti P. Koviča kot policijskega konvsarja. Kakor vse dosedanje predstave Maribor čanov, je tudi ta potrdila, da se je drugo slovensko gledališče razvijalo v znamenju močnih umetniških stremljenj in da razpo- Naslednje histoaije so resnične. Napisal sem jih točno po spominu, kakor sem jih slišal pripovedovati od drugih. — Dolgo je že, kar je Komatarjev Anton živel in mogoče so že pomrli vsi tisti, ki so ga poznali. Komatarjev Anton je bil iz Male Loke na Dolenjskem. Na Mah Loki je tudi grad, kjer je dandanes gospe>dinjska šola, toda Komatarjev Antem je bil doma v vasi, ki se imenuje Mala Loka. Pravijo, da je bil Komatar zelo velik in močan človek, toda dobrega srca. Imel je to napako, da je bil zelo lahkoveren, precej je vsakemu verjel. In potem je včasih napravil kakšno nerodnost in — halo! — ljudje so ga že imeli v jezikih, da je avšast. Povejmo na primer tisto, KAKO JE KOMATARJEV ANTON SPLEL LISTNI KOŠ Tistim, ki listnega koša ne poznajo, moram povedati, da je listni koš brez vrzeli in pa večji, kakor je gnojni koš. V listnem košu so vozili listje iz hoste, zato se tako imenuje. Torej tak listni koš je hotel splesti Komatarjev Anton. Bilo je nekoč pozimi, ko ni posebnega dela. pa se je lotil. »Zunaj je mrzlo, v hiši je pa gor-ko!« je modro presoeiil pa je spravil v izbo vse potrebščine: osnove, eirenove kovce in leščevo protje. Veliko je dela za sam listni koš, toda Komatar je splel prav lepega in velikega kakor malokdo, tako se je bahal. Ko pa je hotel e>dnesti koš Iz hiše, ni šlo. Obračali so koš na vse plati, pa vse za-stemj — koša niso mogli spraviti ven. Da bi pa zaradi koša — in še pozimi — steno podrl, tako neumen Komatarjev Anton ni bil; ampak hudo jezen je bil. Vzel je sekiro in sesekal koš na drobne kose, potem ga je pa v peči sežgal. KAKO JE KOMATARJEV ANTON ZAKLAD KOPAL Komatarjev Anton bi bil rad bogat. Ker pa je bilo že od nekdaj težko obogateti z delom golih rok, bi bil rad obogatel na drug, lažji način. Nekdo mu je bil povedal, da je — prav gotovo — na Ilovcih zaklad zakopan. Videli go, kako je cvel, opazili so nekakšne plamenčke. Tako je bil kraj že določen. »Seveda zaklada ne more dvigniti vsak, a prav ti, Komatarjev Anton, bi ga lahko!« Tako je bilo dognano. Anton je bil takoj pripravljen, da pojde. Saj denar, ki je kar takole zakopan, je že vragova last. Da bi šel krast, tega Bog varuj, tega se naš človek ne bi lotil. Ampak zaklad izkopati, ki ga samemu vragu vzamemo, to je še dobro delo, le korajže je treba. In je šel Komatarjev Tone na sam kresni večer, da izkoplje zaklad. S seboj je vzel oredje, ki je potrebno, motiko, kramp in lopato. Fantje iz okolice so vse to vedeli. Saj tisti, ki je Komatarja najbolj nagovarjal, naj gre kopat, je bil najbolj navihan. Komaj je Komatar dobro prekopal rušo, že je zaslišal izza bližnjega grmovja lomastenje, žvižganje in tak hrum, kakor da prihaja sam vrag. Pustil je Anton kopanje in je bežal, kolikor je mogel. Pozneje, ko je vsa okolica vedela o tem dogodku, pravijo, da je Komatar rekel: »Gor smo nesli orodje težko, nazaj pa v hlačah mehko!« KAKO JE KOMATARJEV ANTON VRAGA POKLICAL Z zakladom torej ni bilo nič. Komatarjev Anton pa je poskušal še na drug način obogateti. Saj vemo, da ima vrag elovolj denarja. In vrag sam prinese človeku denar, le človek mora znati vse prav narediti. Kako se to naredi, je Komatar že slišal. Takole: iz treh farš je treba prinesti blagoslovljene vode, in to tisti dan pred svetim večerom. Pa vso to vodo mora znositi en sam človek. In kdor nosi blagoslovljeno vodo, ne sme nikjer med potjo iti čez potok. Potem je treba dobiti dva prota iz cvetnonedeljske butare in še dve sveču Na Veliki Loki pri Temenici, tam nekje, kjer je danes kolodvor, tam je stala njega dni zapuščena bajta. In to bajto si je bil izbral Komatar za svoj posel. Prinesel je blagoslovljene vode iz treh far&. pripravil je šibe in sveče. Ko se je naredila noč, je šel v bajto. Zlil je blagoslovljeno vodo v škaf in prižgal obe sveči, s šibama je začel mešati vodo v škafu, vmes je vneto molil. Nato bi vrag moral prinesti denar, tako je bilo rečeno. Fantje so za vse te čarovnije vedeli, kaj ne bi, saj so laga z nekaterimi umetniškimi sodelavci, ki so kos visokim zahtevam ;n merilom. Skrbeti je treba, da se ti talenti ne bedo izgubili v vsakdanji krušni borbi, kakeir bo sploh skrb za nadarjene ljudi postala ena izmed poglavitnih nalog našega naroda, ki si bo predvsem s kvaliteto in s kulturo zagotovil bodočnost, v kolikor zavisi le-ta cd njega samega. Ljubljanska premiera »Okenca« je bila dobro1 obiskana, igra pa opravičuje še večje zanimanje. Občinstvo je igralce večkrat poklicalo pred zastor. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelja, 6. julija: Okence. Izven. — Znižane cene. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Ponedeljek, 7. julija: Via mala. Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Olge Scheinpflugove »Okence« je veseloigra o nebogljenosti človeka, ki živi poglobljen v teoretični svet etike, a nima pravega razmerja do realnega življenja. Pomanjkanje življenjskih izkušenj ga pripelje v kočljive, neprijetne in za gledalce zelo komične situacije. Za občinstvo, ki ima rado lahke igre, bo dobrodošla. Igrali bodo: Jože Kovič, Rasbergerjeva, Kraljeva, Nakrst ter VI. Skrbinšek, Blaž, Verdonik, P. Kovič, Košuta in Košič. Režiser: J. Kovič. Komedija ima štiri dejanja. Veljajo znižane cene. »Via mala« zadnjič v letošnji sezoni. Ker začno v dramskem gledališču s popravili in urejevanjem odra, bo skupina mariborskih slovenskih igralcev v ponedeljek 7. julija zaključila dramsko sezono v dramskem gledališču. Vsi, ki niso videli »Vie male«, te krasne drame v odlični interpretaciji naših vrlih Mariborčanov, naj ne zamude prilike in si že v predprodaji preskrbe vstopnice. Cene znižane' Komatarja sami učili; Komatar je mislil, da je to njegova skrivnost. Ko je torej Komatar v bajti nekaj časa mešal vodo in molil pri prižganih svečah, tedaj — o, križ božji — je zunaj zaropotalo po leseni steni: vrrr, vrrr, kakor da sam hudič praska g kremplji. Nato se je pri okencu pokazala kosmata šapa in se začela iztego-vati proti Ke>matarjevemu Antonu. Strah je reveža prijel, da je vse pustil in zbežal skozi zadnja vrata na prosto in domov. Fantje so se smejali, da bi skoraj od smeha popokali. Pozneje So šaljivci povpraševali Antona, zakaj ni počakal, saj vrag je prišel. Te>da zakaj vrag denarja ni prinesel, tega Komatar ni vedel. »Mogoče, da ni bilo vse prav pripravljeno,« je rekel. »Ve>da je bila blagoslovljena, šibe tudi, toda sveče ... ? Ali so bile ali bi morale biti sveče blagoslovljene ali ne. tega ne vem.« KAKO JE KOMATARJEV ANTON SADJE STRA2IL Komatar je imel okrog doma sadni vrt. Jezilo ga je, če je kdo tresel sadje. Da bi svoje sadje bolje varoval, je spal pred pe>-dom, to pa proti jeseni, ko je sadje zorelo. Pred podom je, povse>d napravljen pod-strešek. Tam je v gnojni koš dal sena in udobno ležal v njem. Imel je trdno spanje, v spanju je glasno smrčal, da se je kar razlegalo po okolici. Fantje ponočnjaki so ga lahko slišali in falotje so si izmislili posebno pustolovščino. Tam na vrtu je bila luža. Cez tisto lužo so položili dve žrdi. Prenesli so smrčečega moža v košu in ga zrinili na žrdi nad lužo. Potem so se poskrili in začeli razgrajati. Komatar v košu se je zbudil, planil je iz koša pa čof v lužo! Zgodilo se mu sicer ni nič, moker pa je le bil. Saj si lahko mislimo: takole iz sladkega spanja pa v vodo, ni prijetno, in koliko smeha je bilo, ko so pripovedovali o »budnem« stražarju! Od takrat Komatar ni nič več spal v košu pred podom. KAKO JE KOMATARJEVEMU ANTONU HUDIČ HRUŠKO TRESEL Še eno šalo so napravili ponočnjaki s Komatarjem in njegovim vrtom. Bila je nekoč topla in tiha mesečna noč. Svetlo je bilo kakor podnevi. Fantje so dobili vrvi in jih zvezali. Eden izmed fantov je zlezel na hruško, ki je stala blAzu pred hišo, in privezal en konec vrvi za vrh hruške. Ko je ta zlezel s hruške, so 9skriii za živo mejo in začeli z vrvjo tresti hruško. Komatarja so zbudili in pritekel je iz hiše z gorjačo. Hud je bil. »Ali boste šli!« je zavpil. Pa se je razgledal in videl, da ni nikogar. Hruška se je pa vedno tresla, še na hruško je vpil: »Boš šel dol! Boš šel dol!« Ko je hodil okrog hruške, je v svojo grozo opazil, da ni nikogar na hruški. »Križ božji! Jezus! Marija! Saj jo sam hudič trese!« je vzkliknil in se pokrižal; toda korajže še ni izgubil. Stopil je brž v hišo in prinesel blagoslovljeno vodo. Kropil je okrog in okrog proti hruški navzgor. Hruška se pa le ni nehala tresti. Ko je videl, eia tudi blagoslovljena voda ne pomaga, mu je upadel pogum, da je kar zbežal v hišo. Zdi se mi, da je bilo še rečeno, da je Komatar tisto hruško precej naslednji dan posekal, češ: »Hudič je ne bo nič več tresel!« Sodim, da so bile vse takele potegavščine nekakšne igre. Dandanes in po mestih si pisatelji igre izmišljajo in jih napišejo. Potem se igralci vloge nauče pa jih igrajo na odru gledalcem v zabavo. Po deželi — na kmetih pa je bilo drugače. V našem primeru s Komatarjevim Antonom je bil tisti fantovski kolovodja —• režiser, drugi fantje so bili igralci in gledalci obenem. Ubogi Komatar je moral igrati glavno vlogo, čeprav ne prostovoljno. A. Z. Smrtne obsodbe v Franciji Pe>d predsedstvom generala Dufieuxa se je v Gannatu v nezasedeni Franciji zbralo vojno sodišče in izreklo in contuma-ciam dve smrtni obsexibi zavoljo prestopkov in varnost države. Na smrt je obsodilo med drugim guvernerja Cadske province, Octava Eboueja. Bil je prvi in edini črni kolonialni guverner. Neki častnik in neki trgovski nameščenec sta bila obsojena na dosmrtno prisilno delavnico. Sodišče je obsojencem poleg tega zaplenilo imetje. OPERA Začetek ob 20. url. Nedelja, 6. julija: Seviljski brivec. Red B. Gostovanje Anatola Manoševskega in koloraturke Šlehanove. Ponedeljek, 7. julija: zaprto. Torek, 8. julija: zaprto. (Generalka). Sreda, 9.: Traviata. Izven. Gostovanje Kr. Rimske opere. Četrtek, 10.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Obe predstavi razpre>dani. Gostovanje Rimske Kraljeve Opere v Ljubljani. Dne 9. in 10. julija bo gostovala Rimska Kraljeva Opera v Ljubljani. Odlični ansambel šteje 214 oseb, solistov, zbora, orkestra in baleta. Uprizorili be>do 9. julija Verdijevo »Traviato« v sledeči zasedbi: Violeta — Maria Caniglia, Alfred Benjamino Gigli, Germont — Gino Bechi, Flora — Maria Huder, Annina — Tina Macchia, Gaston — Adelio Zagonara, baron — Nicola Race>schi, marki — Gino Conti, doktor — Ernesto Dominici, služabnik — Biando Giusti, sel — Tonio Gici, Dirigent: Tullio Serafin. Režiser: Marcelo Govoni. Scenski načrti: Camillo Parravi-cini. Realizacija scenskih načrtov: Pericle An saldo. Kostumi: Mario Pompei. Koreo-graf: Aurelio M. Miloss. Prima balerina: Attilia Radice. Vstopnice za obe predstavi, t. j. za »Traviato« in »Madame Butter-fly«, ki bo 10. t. m., so že razprodane. Koloraturka Karla Slehanova v partiji Ro6ine v »Seviljskem brivcu« bo gostovala v nedeljo zvečer ob 20. Slehanova je debutirala lani ob sklepu sezone v naslovni partiji Donizettijeve »Lucije Lammer-moorske«. Nadejati se smemo, da bo tudi njen letošnji nastop v partiji Rosine nadvse zanimiv, in ker je enkraten, opozarjamo nanj. Naslovno partijo bo pel Janko, grofa Almaviva — Manoševski k. g., don Basilia — Betetto, don Bartola — Zupan, Berto — Spanova in seržanta — An-žlovar. Dirigent dr. Svara, režiser C. Debevec. Opozarjamo, da bo predstava v nedeljo zvečer za abonente reda B. 1 nw«»mi"']. . 1 1.1 -rt 1 11'"r> -I r " -"TTTf f ~ ltidM6 ainiJMj ■«.fc» 1.1 Ponedeljek, VIL STIN PO NEOBJAVLJENIH ZAPISKIH Rahel lučaj od našega opernega hrama stoji ob Bleiweisovi cesti resna zgradba Narodnega muzeja, ki nam tiho hrani lepoto duha naših prednikov iz sive davnine, pa tudi neprecenljive redkosti slovenske zemlje. Malokateremu, ki je hodil tam mimo, je bilo znano, da je do nedavna ležal v osrčju muzejskih prostorov skromen zaboj z dragoceno vsebino, poln izvirnih risb velikega beneškega mojstra G i o v. B a 11. T i e p o 1 a in njegove šole. Ko pa je čas velikonočnih dogodkov postavljal nove kulturne mejnike v srce slovenskega naroda, so beležili v precej obširnih člankih naši in italijanski dnevniki tudi o tej zanimivosti in osvetljevali zgodovino tega zaboja; ki je ležal shranjen in pokrit s patino muzejskega prahu celo četrtstoletje prav v naši sredini. Kdo je bil Tiepolo? Tiepolo, mojster barve in peresa! Kdo Izmed ljubiteljev umetnosti ne pozna tega slovitega slikarskega mojstra — saj je poslednji odmev velikega časa in zadnji pre-lestni dragulj v sklopu velike trojice (T i z i a n, 1477—15776; Veronese, 1528 do 1588; Tiepolo, 1696—1770) predstavnikov beneškega slikarstva. Njegovi umotvori so še danes, kakor so bili ob spočetju: polni ubranosti, svežine in nežnosti. Saj je Tiepolo eden izmed največjih mojstrov slikarstva na presno (freska) in bil vodilna zvezda umetnosti 18. stoletja. Ni enoličen in je vedno nov v motivih svojega dela; zelo se pa ločijo njegovi oljni umotvori od fresk. Saj so bile navadno podobe slikane na steno le naročena dela, v katerih se umetnik ni mogel izživljati z vsem svojim srcem, ker je bil po večini vezan na naročnikove želje. Kljub temu pa kažejo Tiepolove presne podobe vso mojstrovino tehničnega znanja in pa H proprio ritratto di Tiepolo ad un affresco al solaio dello scalone della residenza dl Wiirzburg (dettaglio) — Tiepolova lastna podoba na stropni freski stopnišča vviirzbur-ške rezidence (izrez) mogočnost njegovih velikih zasnov. Saj so bile njegove zasnove na presno vedno ena sama ogromna kompozicija: figur, živali in draperij; vse te pa je povezal okusno s čudovito in plastično ornamentalno arhitekturo nežnega rokokoja. Zato je bil zaradi obsežnosti dela pri freskah prisiljen, imeti trumo bolj ali manj nadarjenih pomočnikov in učencev, ki so mu pomagali ob njegovem ustvarjanju. Posebno nadarjen učenec je bil njegov sin Domenico, ki je po očetovi smrti tudi prevzel z bratom Lorenzom Tiepolovo duševno in umetniško zapuščino in bil kakor njegov oče dober risar in izvrsten grafik. Umetnostna kronika tistega časa poroča še o dveh Tiepolovih hčerkah, ki sta se tudi vadili v slikanju pod očetovim vodstvom — žal pa je njun trud v tem pravcu neznan. Kadar pa je Tiepolo delal zase, takrat Je ustvarjal iz svoje notranje potrebe; in takrat šele je njegovo delo občutilo oni II modello e 1'amante di Tiepolo: La bella Cristina (in olio) — Tiepolov model in ljubica: Lepa Kristina (olje) pravi in burni utrip njegovega umetniškega srca. Razvijal je na platna ali papirna polja najsmelejše zamisleke, polne čiste ubranosti, to pa z največjo lahkoto in z vsem svojim sigurnim znanjem: risbe, perspektive, risalne igle, palete ali pa čopiča. Vsaka njegova kompozicija je nova in polna tehnične dovršenosti in prav nikjer ni prazen, suhoparen ali pa celo težak. Bil je od svoje rane mladosti pa do smrti vedno svež in novih domislic. Dete 18. stoletja Kljub njegovi veliki umetnosti se pa na njegovih stvaritvah tu in tam vendar opaža, da je tudi Tiepolo pravo in resnično dete svojega časa in da je polnokrvni pred- I. Boucher: Fancinlla sdraiata (in olio) — Fr. Boucher: Ležeča deklica (olje) stavnik rokokojske dobe. 2ivel je pač v času, ko je po modi morale bila slikarska umetnost prisiljena služiti najnižjim človeškim strastem. To je bilo v času, ko so mehko nagubane svilene krinoline pokrivale lepim devam sad greha, v dobi belega ličila, kodrolasih lasulj, utvar in hudomušnosti; v dobi lahkoživcev in zapeljivcev v ljubezni in — umetnosti. »Ljubezen in umetnost sta nerazdružlji-vi!« Tako je zapisal na robu neke svoje dvoumne risbe njegov slavni francoski sodobnik Fr. Boucher (1703—1770), znani sladokusec in strastnik, ljubljenec samega kralja in njegove ljubice, ki se ni bal zapeljevanja niti ponosne kraljevske favoritke-Pompadourke. Da si je Boucher predstavljal besedici: «ljubezen in umetnost« pač po svoje, nam zgovorno rjše en sam stavek takratnega kronista, ko je pod mojstrovo spolzko risbo napravil na to še tole opombo: »Boucher vodi s svojo umetnostjo pot v najnižjo plast poltenosti prefinjenega lahkoživca!« Kakor večina Tiepolovih sodobnikov, tako se je tudi sam izživljal z vso svojo strastjo v tihi in skriti ljubezni svojega modela — lepe in duhovite hčerke preprostega ribiča — Kristine. Prepis preperelega lističa iz zbirke svetovnega umetnostnega zbiratelja kaže, kako je njegova Kristina z vsem svojim dekliškim žarom opisovala umetnikov odnos do njenega lepega telesa. Kakor je bila tedaj moda, je imela tudi ona svoj dnevnik; in vestno si je beležila trenutke in stvari, katere je doživljala z mojstrom. Tako se nam je ohranila marsikatera tajna, ki je zelo zanimiva, posebno za zrcalo takratnih moralnih predsodkov in razmer. Na tem lističu opisuje, kako je bilo takrat, ko je nastajala oltarna podoba, katero je ustvarjal Tiepolo poleg zasnove »Pogubljeni angeli«, v času svojega bivanja v vviirzburški rezidenci. Kristina piše: »Slonela sem v poltemi, on pa je slikal brez lasulje in svilenega suknjiča, tesno popet v baržunaste dokolenke, s svilenimi nogavicami, povezane s pentljami, in čaral mojo upodobitev. Nosnice njegovega orlovskega nosu so mu rahlo drgetale, ko me je pogledoval; iz čipkaste srajce se mu je belil vrat, ko sta se ujeli najini očesci. že sem čutila njegov lagodni da h na svojih gru-dih — takrat sem pa zgubila svojo voljo in j>ostala, kar ne bila smela. Pa kaj za to! Vse bo minilo, jaz pa bom ostala lepa in čista, tako čista, kakor me je gledal on in me bodo gledali in občudovali še naši zanamci v podobi in liku »Brezmadež-n e«, ki bo kmalu krasila desni oltar grajske kapelice ...« Tiepolove muhavosti Tiepolo se je rodil 16. aprila leta 1696 pri Benetkah. Kot dete je kazal čudovito spretnost v risanju in je imel že takrat mnogo smisla za kompozicijo. Njegov prvi učitelj je bil G. L a z a r i n i: izvrsten risar in anatom. Poleg velike dediščine, ki jo je prevzel po Paolu Veronesu, — bil mu je zelo blizu — in posebno se opazi ta dediščina pri njegovih upodobitvah obrazov in pri silhuetnih obrisih glav njegovih lepih ženskih modelov — je imel poleg Veronesa močan vpliv na njegov poznejši razvoj tudi znani beneški mojster J. B Piazzetta (1683—1754). Mladi Tiepolo je bil tako nadarjen, da je že s svojim 16. letom zaslovel kot dovršen mojster. Barvitosti njegovih draperij so delane s tajinstvenimi recepti starih mojstrov, slikanje kože pa tako čudovito, ko da bi bili udi ali stas njegovih lepotic podloženi z vrtnicami. Njegova mojstrsko podana sonca in luči na freskah so še danes umotvori brez primere, že takrat, ko je živel, je bil visoko cenjen pa oboževan umetnik in je prejemal bajne vsote za svoje stvaritve. Ko je bil v poletju 1750 poklican v Wiirzburg, da poslika stene dvorane in svod rezidenčnega stopnišča — po obsegu 500 kvadratnih metrov — je prejel za to delo 12.000 goldinarjev beneške veljave. Na središču te stropne kompozicije je upodobil Olimp, ob stenah pa naslikal štiri dele sveta. Na tej veličastni zasnovi svojega duha je upodobil tudi umetnike, mojstre Due pagine di acqueforti dal ciclo »Cherzi di fantasia« di Tiepolo — Dva lista Tiepolovih radirank iz cikla: »šaljive domislice« in druge ugledne osebnosti, ki so bili zaposleni takrat na tej lepi zgradbi. Umotvor je poleg upodobitve lastnega portreta, Kristine in obeh sinov, Domenica in Lo-renza, ki sta mu pridno pomagala pri delu — tudi vidno podpisal. Delo je v splošno občudovanje končal v treh letih. Seveda je med tem delom ustvaril še polno drugih podob, kakor nam je že omenila njegova Kristina, in dobi nato še nadaljnjih 2000 goldinarjev za pot v domovino. Pri opazovanju ravno teh zelo uspelih Tiepolovih wiirzburških mojstrovin se spominjam njegove muhavosti, ki je značilna za njegov čas in ki sliči na Michel-angelovo (1475—1564) hudomušnost. V zbirki erotičnih listov raznih umetnikov kardinala Bibbiene je bila tudi bežna skica za to prečudno Michelangelovo šalo. Delce velja za izgubljeno in je ohranjena le oštevilčena zaznamba zapisnika takratne tajne prodaje. Kakor si je ženialni staree Michelangelo dovolil grobo slikarsko šalo v svoji poltenosti v aktu »II ventos« (Vetrovnik) prav v svetišču Sikstinske kapele, tako si je hudomušni Tiepolo na vvurzburški stenski freski dovolil lascivni domislek — in to ob najbolj svečanem trenutku prizora na podobi »Poroka cesarja Friderika B a. rbarose«. Med drobnimi zapiski iz zapuščine zbiralca in ljubitelja Tiepolovih del, pokojnega W a w r a, je bila mala skicirka s Tiepolovimi izvirniki, ki se nanašajo prav na ta izrez podobe. V skicirki je bil izvirnikom priložen list s starinsko pisavo, ki pravi med drugim o tej Tiepolovi domislici doslovno po naše: »Opazi se celo nedostojen prizor. V bližini neveste se neki starec nespodobno igračka z nimfo ...« Poslednje Tiepolove stvaritve Iz Tiepolovega ogromnega življenjskega dela sta posebno dovršeni dve kompoziciji, »Pot na G o 1 g a t o« in »Svečani trenutek pojedine pri Kleo-patri«. To oljno sliko je mojster izvršil, ko se je vrnil iz Wtirz.burga v Italijo. Namenjena je bila kot dvojčica z neko drugo njegovo podobo za okrasitev saškega dvora. Ni pa dospela na svoje mesto, ampak sta nato obe sliki dolga desetletja krasili dvorano palače kneza M i h a j 1 o v i č a v Petersburgu. Od tod sta bili preneseni v leningrajski muzej Eremitaž. Okoli leta 1932 je pa cbjavil reprodukcijo te podobe umetnostni mesečnik »P a n t h e -o n« in zabeležil vest, da je bila tudi ta podoba poleg drugih umetnin iz muzeja Eremitaž prodana preko velike luže. Ta zasnova, »Pojedina Antonija in Kleopatre«, je služila umetniku nekoliko let kasneje tudi za čudovito okrasitev obeh velikih sten osrednje dvorane s freskami v palači L a b i a v Benetkah. Prav tu je spet poleg svojega portreta ovekovečil svojo Kristino v podobi Kleopatre. Venezia (Uettagiio) — Tiepolo: Poroka, alegorična freska v Benetkah. Leta 1761 je pozval mojstra kralj Ka-rol III. v Madrid, da mu okrasi strop (200 kvadratnih metrov) prestolne dvorane. Zaradi preobilnih naročil, posebno pa še zaradi obolelosti svojega modela Kristine se je odzval šele v letu 1763 in s tem dovolj pokazal svojo povezanost do svoje tihe izvoljenke. Na tej kompoziciji je delal naglo in vii tuozno in pokazal ravno v tem delu vse registre svojega znanja in popolnoma zasenčil takratnega domišljavega manirista A. R. Mengša (1728—1779). In kljub svoji visoki starosti je delal in ustvarjal neprestano m še kot 681etni starec ustvaril nato še vrsto grafičnih listov, izmed katerih se posebno odlikujeta dva cikla ujedank: »Capricci« (Muhavosti), 10 listov, in »S cherzi di fantasia« (Šaljive domislice), 24 listov. Prav na teh listih se je oplojeval tudi veliki španski slikar in grafik Fr. Goya (1746 do 1828). roke vrnil na svoje mesto, kakor so twfi o tem beležili naši in italijanski listi. Kljub temu pa ima naša prestolnica še vedno stvaritve njegove roke in duha. Grafični list (17.7 cm X 14.5 cm) iz njegovega cikla »Muhavosti« objavljamo v zelo uspeli reprodukciji črtnega klišeja v enotretjin-ski pomanjšavi. Izvirni list je lepo ohranjen, brez avkcijskega predpisanega širokega papirnega roba; je pa signiran. Podoba nam predstavlja neko čudno družino. V razumevanje te objavljene Tiepolove radiranke se moramo zamisliti v dobo njenega nastanka. Ujedanka je bila ustvarjena v času mojstrovega delovanja v osrčju španske zemlje, ki je takrat še vedno podrhtevala nekako v težkem in krčevitem razpoloženju na mučne spomine prošlega časa, ko je vladala grozotna inkvizicija, še vedno je vibrirala v zraku ta strašna beseda, ki je ustvarila poleg najstrašnejših mučil človeku tudi bujno domišljijo: hudičev, čarovnic, njih sestankov in grešnih posledic. Ujedanka te Tiepolove hudomušnosti ln njegovega takratnega razpoloženja je ob površnem pogledu zelo preprosta. Ce se pa poglobimo v njeno vsebino in so nam odprti še nekateri viri tedanjega kronista, bomo videli, da je mojster upodobil v njej »Sad sodomskega greha«. Radiranka je ustvarjena z največjo lahkoto, in če jo razčlenimo, nam jasno riše, kako se v senci pinij prestopi v svoji radovednosti rogati kozel. Ob njem sloni v ležečem polegu lepa čarovnica, ki je zavita v goste gube podrtega šotora, gube, ki se vijejo in padajo preko rogačevega hrbta. Ob levi grudi čarovnice pa leži naslonjeno na njeno levo koleno malo dete — sad grešne ljubezni. Dete je bilo spočeto s Acquatorte originale dal ciclo »Capricci« di Tiepolo: La famiglia — Tiepolova izvirna radiranka iz cikla: »Muhavosti« pod naslovom »Družina« V 74. letu starosti, 27. marca 1770, je Tiepolo umrl v Madridu in v njegovem naročju se je utrnil poslednji utrip nežnega rokokoja... E. JUSTIN, slikar-grafik. Pripis. V soboto 21. junija 1941 se je skromni zaboj z žlahtno vsebino Tiepolove kozjo nožico. Mlada grešnica drži v svoji desnici ozki boben s kraguljčki. prav na njem pa se je mojster overovil s svojim podpisom: Tiepolo. Ta umotvor Tiepolove čudne hudomušnosti je iz zbirke bakrorezov našega dobrega znanca in ljubitelja likovnih lepot g. Pavla W i n t r a. — Lepa. hvala na tem mestu! E. J. Kako je treba piti mleko Piti mleko — za to pač ni treba posebnega znanja. In vendar, koliko je ljudi, ld nimajo pojma, kako je treba piti in zavži-vati mleko. Mleko je ena najzdravilnejših pijač, saj vsebuje vse redilne snovi, ki jih človek potrebuje. Treba si je le zapomniti nekaj pravil, kako smeš in kako ne smeš piti mleka in kakšno naj bo mleko, ki ga uživaš. Prvo pravilo, zoper katerega se ne bi smeli nikdar ogrešiti, je: Nikdar ne pijte mleka surovega, temveč vedno le kuhano! Otroci in slabotni ljudje lahko pijejo tudi surovo mleko, toda le sveže pomolzeno, dokler je še toplo. Ako pa se je že ohladilo, ga je treba prekuhati. Drugo, prav piješ več mleka naenkrat, ga želodec ne more prebaviti popolnoma, ker se mleko v želodcu zasiri. če ga pa piješ v majhnih količinah, preide takoj v kri. Nobena jed se ne izpremeni tako hitro in tako popolnoma v kri kakor mleko. Zato je treba mleko piti po malem in često. Dovolj je vsako uro po dva pcžirka. Otrokom dajaj vsaki dve uri po pet žlic mleka, prav tako bolnikom vsako uro po dve žlici. Poleti imamo radi kislo mleko. Kislo mleko je odlično čistilo za črevesje in zdravilo proti vsem boleznim, ki jih povzroča črevesno zastrupljenje. Nikjer ne pojedo ljudje toliko kislega mleka kakor v Bolgariji in malokje je med preprostim ljudstvom toliko stoletnikov kakor na Bolgarskem. Iz kislega mleka pa dobiš tudi izbo- tako važno pravilo, se glasi: Ne pijte j ren sir, ki je pomešan s kislo smetano, mleka na dušek, temveč požirkoma. če po- prav tako redilna hrana kakor mleko. Narava je neizčrpna lekarna Če te zaboli zob, glava, če se ti napravi najmanjši izpuščaj, že hitiš k zdravniku, v lekarno, da za drag denar kupiš tekočino, prašek, obliž. Naše stare matere in očetje so tudi hodili pogosto v lekarno, zatekali so se k zdravniku, a v lekarni, ki so jo obiskovali oni, je billo vse zastonj, blago je ležalo na policah, treba je bilo le seči po njem, sd ga vzeti in oditi. Zdravnik, je bil travnik, gozd in hrib. Obliži, praški, kapljice leže tu v neizčrpnem bogastvu in čakajo, da sežemo po njih in si olajšamo bolečine. Zdi se. da so naši stari bolje vedeli kakor mi, da je vsaka trava, ki je živini za krmo, zdravilo, bodisd za ledvice, jetra. mehur itd. Iz mrtve koprive napraviš čudovito hladilo za prisad na nogah in za opekline. Koprivo kuhaj dve uri in jo pusiti, da se uleži. Nastala bo tako gosta in spolzka žo-lica, da je ne boš mogla razrezati. Žolico uporabljaj kot hladilo za prisad in sploh vročino. Gorčičin obliž je splošno znano zdravilo, ki hitro izvleče bolečine, zato ga ne bi smelo manjkati v nobeni domači lekarni. Vse rastline, ki imajo v sebi jedek sok, imajo moč, da izrečejo bolečine. To so česen, čebula, korček, surov krompir, ja-ščerica, sveže odrezan petršilj itd. Zoper čebelji pik je dobro zdravilo slez, ki ga zmečkaš in navežeš na boleče mesto. Prav tako hitro pomaga tudi mokra prst. Tudi zoper krvavenje iz nosa, ki je včasih tako sdtno in nikakor noče prenehati, je v veliki lekarni priroCe nekaj učinkovitih sredstev. Krvavitev se mahoma ustavi, če navežeš na vrat pest zelene ptevelke, ali pa tudi navadne zelene trave. Tudi gnila jabolka nisc brez vsakršne korisiti. Če jih narežeš in navežeš na pre-hlajena ušesa, bodo bolečine kmalu ponehale. Če imaš gnojne oči, privez^ nanje na»-rezanega gnilega jabolka in kmaiu bocto oči čisite. JJiejuje tJavoriD Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratai del je odgovoren Alojz Novak. — Saj * ^nMjiiri.