ŠTEVILKA 18, LETNIK 18 3838571 4 U 1 y 9 8 TISKOVINA Poštnina plačana ori oošti 310? Polio Knjižnica sp ZASAVC 2007 E g y06. 09. 2007, CENA 1,13 €/270 sit 352(497.12 Zagorje ob Savi) COBISS • 0087633,18 Male smeha mbm 00 isavceva akcija , z^ fc alce In prodajalce!!! ______ BM Kronlino malo drujale j^rK^mnrri mc^Gnon^miinn sto SSA oglejte si stran 43 SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana. Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR. ® Dobro zane! Probiotični jogurt EGO Ljubljanske mlekarne, 500 g 1 kos: € 0,96 230.05 SIT 19% Dobrodošli v novem hipermarketu S RAR ® v LITIJI! Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov mazoa Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v vrednosti do W SHS* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. * odvisno od izbranega modela HBAIITÄT8 REPORT 2008 Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. Mazda je številka 1 po kakovosti. Morate prebrati Sovre vabi v Savno peč Malo smeha Intervju Zasaveeva akcija Kronično malo drugače Dresura nedolžnih src Kofetkamo Prijateljstvo je zapleten odnos tam o Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar In Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sit), polletna 13,52 EUR (3.240,00sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. H¥8BtE / Ja, mi jo je \ / zagodla naša ured- X / niča. Mi je že večkrat \ / požugala s prstom- ja boš že \ j videla hudiča.. .se boš že znašla v X y moji koži... X / Pa sem se res. Martiča je veselo odpe- S ) ketala v jeklenem konjičku s svojo zveri- S > nico (pravi mu tudi šnofljač) morskim va-) ) lovom naproti. Jaz pa se ubadam z Zasavcem) ) in trepetam v strahu od vaše (ne)upravičene) / kritike. ) / Bom že speljala, saj se ne dam, vi pa bodite pri-/ /zanesljivi...saj veste kaj je s prvimi mucami, a ne?) /Tiste, ki pozneje pridejo so bolj pridne, rade lovi-) )jo...no, jaz lovila že ne bom, se bom pa vedno tru-( 'dila, da boste vi in naša tokrat počitniška urednicai 'zadovoljni. !Dopustov je konec, poletja hm...tudi. Indijansko! /poletje nas še (upam) čaka. < /Šola se je začela. Hura! Dosti je bilo! Otroci pravi-/ /jo, da so jo že pogrešali. ( (Torej, srečno...v šoli, na cesti, v službi, ljubezni/ (doma.. .kjerkoli vas že najde tale Zasavc. j X Vaša vdanaj \ Martina namestnica St.R. j mtemič se 20. 'Hfforh+J?Ui 2007 Živali Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede. Mesojede vrste srečamo v vseh življenjskih okoljih. Prilagoditve na lov pa se kažejo v celotni telesni zgradbi in načinu življenja. Kljub temu obstajajo med vrstami velike razlike, saj med zveri uvrščamo zelo različne predstavnike, kot sta veliki panda in lisasta hijena. Za vse zveri so značilni v derače preobraženi kočniki. Derači so štirje, v vsaki čeljustnici po eden. V moškem spolovilu je kost. Red zveri obsega 7 družin in 249 vrst. Družine so: psi in lisice (volk, lisica, kojot, dingo, domači pes...), medvedi, rakuni, kune (podlasica, kuna, dihur, jazbec, vidra...), cibetovke (cibetovke, ženete, mungi, fose...), hijene in mačke. Prehranjevanje Medtem ko je orjaška panda skoraj samo rastlinojedec (čeprav včasih je ribe ali žuželke), skoraj vse jejo meso kot glavno prehranjevalno jed: nekatere, naprimer družina mačke, jejo samo meso, ostale (naprimer medvedi in lisice) pa različno. Zveri imajo značilno obliko lobanje, imajo pa tudi v derače preobražene kočnike. Za večino so značilne močne čeljusti in ostri zobje, saj so plenilke. Tudi okostje je prilagojeno hitremu gibanju za učinkovitemu lov. Plen zaznajo z vidom, sluhom ali vohom. Ujamejo ga iz zasede, ga zalezujejo in poženejo v napad, nato pa upehajo in jo ubijejo z stiskom u goltanec ali zlomom hrbtenjače. Lovijo v krdelu ali pa samotarsko. Življenje Nekatere zveri živijo v krdelu, v njem imajo zapletene odnose, sestava krdel je pa zelo različna. Sporazumevajo se z vonjalnimi sporočili (oznaka teritorija), vidnimi znaki in oglaševanjem. Medved - razširjenost Rjavi medved živi na velikih samotnih področjih z bogato podrastjo, v goratih predelih zmerno toplega pasu severne poloble. V Sloveniji živi okoli 450 do 550 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih. Vzroki za izumiranje vrste so krčenje gozdnih področij, vznemirjanje, lov in promet. Razen potrebe za parjenjem, je njihova potreba tudi iskanje hrane. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Na žalost pogosto poseže tudi po hrani iz ljudskih virov. Problematične in potencialno nevarne so situacije, ki nastanejo, če se medvedi navadijo bližine človeka. Osnovni podatki Medved je velik - v dolžino meri od 170 do 220 cm, samice so občutno manjše. Samci tehtajo od 300 do 780 kg, samice 100 do 200 kg. Živi lahko do 35 let. Pozimi miruje, vendar to ni pravo zimsko spanje. Telesna temperatura mu upade za 6°C, upočasni se mu srčni utrip. Samica v tem času koti. Najmanjša podvrsta evropski rjavi medved tehta 90 kg, medtem ko največja podvrsta kodiaški medved, ki živi v Rusiji in na Aljaski, tehta okoli 680 kg in zraste do 3 m dolžine. Razmnoževanje Rjavi medved je vrsta s pozno spolno zrelostjo in daljšim aktivnim obdobjem kot nekatere druge živali. Samice brejo 6- 7 mesecev. Kotijo na zavarovanih mestih (brlog, skalne razpoke, manjše kraške votline itd.). Skotijo 2- 3 slepe in gluhe mladiče, ki slišijo po 2 tednih in spregledajo po 4- 5 tednih. Pri materi sesajo mleko 4 mesece, mama medvedka pa jih ima pod svojim okriljem 2 leti. Prehranjevanje Je izrazit vsejed, saj se hrani z gozdnimi plodovi, podzemnimi in zelenimi deli rastlin, glivami, glodavci in mrhovino. Ker je plenilec, je njegov plen lahko tudi živina. Lahko je tudi nevaren za človeka. Rjavi medved potrebuje velik, dobro ohranjen življenjski prostor s čim manjšim vplivom človeka. Slovenski lovci medvedom pomagajo do hrane. Na mrhovišča jim nastavijo poginule živali. Hkrati pa jim hranjenje omogoča maščobo za zimsko spanje. Zimsko spanje Za medveda je značilno, da zimo predremlje. Medvedu se telesna temperatura zniža le za 6‘C, presnova pa se mu zelo malo upočasni. Odvisno od klime področja primanjkljaja hrane, rjavi medved v zimskem spanju preživi 3 ali več mesecev med katerimi zgubi 30-50 % skupne mase. Poleti in jeseni, ki so bogati z energijo, medvedi napolnijo rezerve masnega tkiva. V oktobru in novembru večina medvedov išče ugodno mesto za prespane zime. Pozdravljeni! S’TKSMSJBÄkLlk'i ► Začela se je predvolilna kampa- nia za predsednika države. Mediji boste s kandidati opravili veliko intervjujev, nekateri med vami boste organizirali celo predvolilna soočenja. V imenu številnih članov našega društva in ostalih prijateljev živali ter narave, vas prosimo, če bi lahko kandidatom zastavili spodnja vprašanja: - Kakšen je vaš odnos do živali in vegetarijanstva? - Ali priznavate živalim pravico do življenja? Živinoreja povzroča več toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet. Je tudi glavni krivec za degradacijo vode in zemlje. - Kaj boste storili, da se preneha uničevanje Zemlje in s tem tudi ljudi ter živali? - Kakšen je vaš odnos do lova? - Ste za ali proti GSO v Sloveniji? Za nas so ta vprašanja izredno pomembna, zato menimo, da imamo pravico izvedeti, kako se bo teh globalnih problemov lotil bodoči predsednik oz. predsednica. Lep pozdrav! Stanko Valpatič, predsednik društva Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice The society for the rights and liberation of animals, Slov- enia Ostrožno pri Ponikvi 26,3232 Ponikva V uredništvu Zasavca smo mnenja, da naš komentar ni potreben, zelo radi pa bi brali komentar naših bralcev, se pravi: * mnenje o zastavljenih vprašanjih in *odgovore vseh vprašanih, torej kandidatov za predsednika države * vsi prizadeti pa nimajo možnosti ne za komentar in ne za odgovore, pa bi morali biti »prvi poklicani«, da se »zjasnijo« o temni temi temačnega... VSAK ODGOVOR NA VSAKO VPRAŠANJE BOMO OBJAVILI! Uredništvo Zasavca Cesta zmage 3, I430 Zagorje, e-mail: zasavc@email.si fwftagc 0 Varno v šolo Čas počitnic se je iztekel in pričelo se je novo šolsko leto 1007/1008. Poleg veselja sta, sploh za prvošolce in njihove starše, prisotna tudi strah in skrb za varno pot v šolo. Tudi letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trbovlje pripravil aktivnosti za večjo varnost otrok na cestah. V prvem tednu novega šolskega leta so nameščeni »triopan« znaki »ŠOLSKA POT« pred vsemi osnovnimi šolami v Trbovljah, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Trbovlje pa skrbijo za varnost na prehodih za pešce. Zaradi prevelike hitrosti, ki je eden od glavnih dejavnikov za nastanek prometnih nesreč, so se tudi v trboveljski občini od- ločili za namestitev petih opozorilnih radarjev. Upajo, da bo ta preventiven ukrep voznikom dal vzpodbudo, da na določenih odsekih zmanjšajo hitrost vožnje in se s tem izognejo morebitnemu nastanku prometne nesreče. Za nakup in namestitev radarjev sta Občina Trbovlje in družba Lafarge cement d. d., namenila cca. 15.000 evrov. Vse voznike naprošajo, da so pozorni na vse - na tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in se še ne zavedajo nevarnosti in na tiste, ki se po počitnicah vračajo v šolo razigrani in potrebujejo nekaj dni, da ponovijo pravila, ki veljajo za varno udeležbo v prometu. MaH Razpis štipendij Regionalni center za razvoj je 19. avgusta 1007 na svoji spletni strani objavil javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko/študijsko leto 1007/1008. Regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo. Ukrep, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, bo prispeval k večjemu ravnovesju na trgu dela, dvigu izobrazbene strukture v regiji, znižanju strukturne brezposelnosti, zmanjševanju bega možganov in načrtovanju razvoja kadrov. Regionalni center za razvoj je predhodno z javnim pozivom zbral kadrovske potrebe v regiji: v shemi sodeluje trinajst delodajalcev, skupaj pa je razpisanih 84 štipendij, šestdeset za dijake in 24 za študente. Na javni razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti s stalnim prebivališčem v občinah Hrastnik,Trbovlje ali Zagorje ob Savi, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/študiju zaposlili na tem območju ali drugače pomembno vplivali na razvoj območja. Do štipendij so upravičeni dijaki, ki se šolajo za četrto ali peto raven izobrazbe, in dodiplomski in podiplomski študenti, ki niso zaposleni, prijavijo pa se lahko tudi že obstoječi štipendisti Regionalnega centra za razvoj, ki bi bili po prejšnji štipendijski shemi upravičeni do prejemanja štipendije tudi v študijskem letu 2007/2008, če imajo stalno prebivališče v eni izmed zasavskih občin. Zainteresirani dijaki morajo vloge oddati najkasneje v ponedeljek, I 7. septembra 2007, študenti pa do srede, 10. oktobra 2007. R.R. Informativni dnevi za znanja željne Zasavska ljudska univerza in Višja strokovna šola, ŠC Novo mesto organizirata izobraževanje odraslih že vrsto let in na prijazen način poskrbita tudi za prekvalifikacijo in olajšata prezaposlitev ali samozaposlitev brezposelnim. Tokrat vabita na predstavitev višješolskih strokovnih programov: strojništvo, promet, komunala in elektronika na informativnem dnevu, ki bo v ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA, ob 16. uri v prostorih Zasavske ljudske univerze, PC Graščina, Grajska 2, Zagorje. Na informativnem dnevu bodo kandidati dobili vse potrebne informacije o programih STROJNIŠTVO, KOMUNALA, PROMET IN ELEKTRONKA. Predstavljene bodo posebne oblike izrednega študija (kombiniran sistem izobraževanja na daljavo), potek in načinu izvedbe v študijskem središču ZLU Trbovlje in o vpisni postopek v študijskem letu 2007/2008. Na vprašanja bodo odgovarjali predstavniki Višje strokovne šole iz Novega mesta. Ekonomska fakulteta Ljubljana pa vabi na predstavitev visokošolskega strokovnega programa VISOKA POSLOVNA ŠOLA in ŠTUDIJ NA DALJAVO v študijskem središču Zasavske ljudske univerze. Informativni dan bo v PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA ob 16. uri v prostorih Zasavske ljudske univerze, Poslovni center Graščina,Grajska 2, Zagorje. MaH 100 letnica podkumske šole Ob praznovanju krajevnega praznika KS Podkum in ob 100 - letnici šole v Podkumu bo v soboto, 8. septembra 2007, ob 16. uri na športnem igrišču Podkum slavnostna prireditev in družabno srečanje. StR. Sovre že četrtič vabi v Savno Peč »Kdaj bo že?« se zanimajo posamezniki za tradicionalni Sovretov pohod do Savne Peči, rojstne vasi Antona Sovreta, imenitnega prevajalca iz stare grščine, člana SAZU, dvakratnega Prešernovega nagrajenca in človeka, ki je bil že v svojem času Evropejec v pravem pomenu te besede. Pohod je vsako prvo soboto v oktobru, v tednu, ki je posvečen slovenskim prevajalcem. Letos bo to 6. oktobra 2007, v vsakem vremenu. Anton Sovre - prijatelji Kot navadno bosta dva startna mesta - tik za hrastniško postajo in z dvorišča dolske športne dvorane - na obeh kraji od 8. do 9. ure. Na obeh poteh je pot na začetku nekoliko strma, potem pa postane zložnejša, z lepimi razgledi na zasavsko hribovje. Dolga uro in pol zmerne hoje.Tudi letos bodo pohodniki deležni kakšnega čaja, postanek v slikovitih zaselkih s prijaznimi domačini pa pomeni tudi prijetno druženje znancev in prijateljev. Na cilju v Savni Peči pripravlja Turistično društvo Hrastnik, ki je Nagrada za strm vzpon je enkraten pogled na del Hrastnika ob Savi letos organizator pohoda, kulturni program, na voljo pa bo tudi hrana in pijača, tako da se lahko domačemu kosilu to soboto odpovemo. Imenitna novost letošnjega leta bo tudi predvajanje dokumentarnega filma o Antonu Sovretu v dvorani krajevne skupnosti Savna Peč, ki sta ga ustvarila Boža in Bojan Herek ob 120 - letnici rojstva Antona Sovreta. Hrastniška knjižnica pa bo pripravila v teh prostorih razstavo njegovih del in fotografij. Organizatorji se veselijo udeležbe vsakega posameznika! Podrobnejše informacije: gsm 03 I 626 772 Fanči Moljk Zagorske novičke Pušave Prejšnji teden so delavci Elektroproma pričeli z izgradnjo in opremljanjem črpališča vodovoda Pušave, s katerim bodo oskrbovali sedem domačij na tem področju zagorske občine. Ponovimo: Pušave ležijo v KS Kisovec - Loke, doslej pa niso imeli urejene oskrbe z vodo. Za dokončanje del morajo vgraditi še črpalko v vrtino in ustrezno armaturo v črpališče.V tem tednu bodo opravili tudi poskusni zagon. Jeseni bo voda že tekla iz pip. Skupno je naložba vredna 250 tisoč evrov. Naložbo so izpeljali ob sodelovanju s krajani (delo in sredstva). Prešernova V zagorski občini trenutno potekata dva projekta, ki jih sofinancira Evropska unija, saj je bila občina Zagorje uspešna na mednarodnih razpisih.Tako so pričeli delati na trasi ceste Podkrnice - Mošenik skozi sotesko Smrtnica, ki povezuje planoto pod Zasavsko sveto goro z dolino Save.V Zagorju pa so pričeli urejati križišče Prešernove s Cesto 9. avgusta pri spomeniku iz I. svetovne vojne (ob gostišču Kum). Tam bodo uredili prehod za pešce na regionalni cesti, križišče in odpravili arhitektonske ovire. Dela morajo biti zaključena do konca septembra, skupna predračunska vrednost del pa je 300.000 evrov. Začetek šolskega leta na Izlakah Župan občine Zagorje Matjaž Švagan, ravnateljica OŠ Ivan Kavčič Tatjana Krautberger in ravnateljica Vrtca Zagorje Tanja Starc so poslali staršem izlaških otrok pismo, v katerem jih obveščajo, da bodo pričeli njihovi otroci šolsko leto po prilagojenem programu. Naložba v adaptacijo in prizidek OŠ ter adaptacijo vrtca na Izlakah še ni končana, zato bodo morali delo v vrtcu in pouk v šoli prilagoditi. Izvajalec bo namreč dela podaljšal do 17. septembra. Vrtec bo zato do takrat gostoval v prostorih podružnične šole na Mlinšah. OŠ pa bo delo prilagajala nadomestnim prostorom. V prvih 14 dneh bodo izvedli organizirane dneve, predvidene za šolsko leto 2007/08. Dejstvo je, da poseg v prenovo šole in vrtca na Izlakah ter izgradnjo prizidka k šoli predstavlja enega izmed najzahtevnejših posegov v šolski in predšolski prostor, kar so jih v Zagorju izvedli v zadnjem desetletju. Ker so tik pred zaključkom težko pričakovane investicije, ki bo bistveno izboljšala prostorski standard in omogočila veliko boljše pogoje za igro, vzgojo in šolanje otrok ter mladine na Izlakah, vsi skupaj upajo in želijo, da bodo probleme, ki bi se morda še pojavili, z veliko mero razumevanja uspešno rešili. Na Izlakah obiskuje šolo 360 šolarjev, vrtec pa 100 otrok. FMfeiZC © Cerkev v Jablani obnovljena Cerkev Sv. Križa v Jablani je v nedeljo 2. septembra, ko je tamkajšnja podružnica praznovala žegnanje, žarela v novi podobi. Bila je kot “Kristusova nevesta, kot princesa na vrhu hriba”, kot se je izrazil kisovški župnik Janez Mrak, ki je blagoslovil dosedanja obnovitvena dela na stavbi. Lani so prizadevni domačini zamenjali ostrešje in prekrili stavbo, letos pa je prišla na vrsto fasada in obnova oltarja iz 18. stoletja. Zamenjali so tudi okna in vrata ter prepleskali notranjost. Oltar je bil zelo dotrajan, zato je bilo potrebno vložiti veliko truda v njegovo obnovo. Z izzivom se je spopadel ivan Steban iz Zagorja in po odzivih sodeč dobro opravil zahtevno nalogo. Župnik Mrak, ki upravlja župnijo Šentlambert, kamor spada ja- blanska podružnica, je presenečen nad vnemo domačinov. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi svetišča, ki kraljuje na vrhu hriba z nadmorsko višino 810 metrov. Levji delež sredstev za obnovo cerkve je prispevala Občina Zagorje. Pomagali so še drugi dobrotniki, del denarja pa je gradbeni odbor zbral z nabiralno akcijo po okoliških vaseh. K temu je seveda treba prišteti tudi vrednost prostovoljnega dela. Projekt bodo zaključili prihodnje leto, ko bodo položili tlak. Takrat bo žegnanje še bolj slovesno, ker bodo zaokrožili uspeh. Za predokus so poskrbeli že letos, saj so navzoče po maši pogostili z dobrotami domačink, našlo pa se je tudi kaj za suho grlo. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj Obnovljen spomenik v Kotredežu Ta vikend so potekale nekatere prireditve, ki jih je Občina Zagorje ob Savi vključila v letošnji program praznovanja občinskega praznika. Tako je v soboto, I. septembra potekala tudi prireditev v počastitev praznika Krajevne skupnosti Kotredež z otvoritvijo prenovljenega spomenika NOB. A ' 1 Vir in 0 FUAJžregc FUNŠERC ZA LEPA PRIHODNOST Janezek je zopet šprical pouk. Namesto pri pouku se je na nogometnem igrišču podil za žogo. Učitelj ga naslednji dan pokliče k sebi: “Janezek, ali sploh veš, kaj postanejo taki fantje, ki namesto k pouku hodijo na nogometno igrišče? ” ga vpraša. “Vem. Uvrstijo se najprej v prvo nogometno ligo nato jih kupi tuj nogometni klub in postanejo milijonarji. ” PODATKI Učiteljica vpraša Mihca: “Mihec, povej mi, koliko je ena in ena? ” “Ali je znan še kakšen podatek? ” se zanima Mihec. DOBER RAZLOG “Janezek, zakaj je Hanibal s svojo vojsko prečkal Alpe? ” “Ker takrat še ni bilo zgrajenih tunelov. ” NERAZLOČNO V razredu pišejo šolsko nalogo, učiteljica pa se sprehaja med klopmi. “Vida, že tretjič si pogledala v Majin zvezek! ” se jezi učiteljica. “Kaj pa morem, če pa tako nerazločno piše!” PREKRATKE POČITNICE Prva ura slovenščine po šolskih počitnicah. “No, kako je bilo kaj na šolskih počitnicah? ” vpraša učiteljica. “Preb-atke, da bi o njih lahko kaj napisali, ” reče Miloš. ALKOHOL V šoli je hotela učiteljica otroke podučiti kakšno zlo je alkohol in kako je škodljiv za zdravje ljudi. Da bi jim to še potrdila je pripravila preizkus. Vzela je dva kozarca, enega napolnila z vodo, drugega z vinjakom in v vsakega dala po eno glisto. Čez čas je glista v kozarcu z vinjakom poginila, tista v vodi je pa živahno plavala. Da bi učiteljica preverila, kaj so se otroci naučili je vprašala, kdo bi vedel povedati na kaj je pokazal preizkus. Po kratkem molku v razredu se je oglasil Janezek iz zadnje klopi: “Tršica, ta preizkus nam pove, da je alkohol dobro zdravilo proti glistam!" REMI “Koliko je to, Vasja? ” vpraša učiteljica, potem, ko je napisala na tablo 2:2. “Remi!” odgovori Vasja. KRILA IN PERUTI “Ali je med krili in perutmi kakšna razlika? ’’ vpraša učiteljica biologije. “Je! Peruti imajo ptice, krila pa ženske!” odgovori Janezek. POGUM Kaj se ti zdi posebnega na Krištofu Kolumb? je učiteljica vprašala Jureta. “Da je stopil na ameriška tla brez vizuma! ” MALO MAKO SLABA LASTNOST Učitelj razlaga učencem: “Napoleon je imel, tako kot vsi ljudje, svoje dobre in slabe lastnosti. Ali morda kdo ve za kakšno Napoleonovo slabo lastnost? ” “Gradil je šole! ” se je oglasil Jure. MIŠICE Učitelj vpraša učence: “Katere mišice bi najbolj trpele, če bi na primer jaz boksal? ” “Moje smejalne. ” Se sliši iz ozadja. NAJTEŽJI PREDMET “Tinka, kateri predmet ti je najtežji? ” vpraša bivša razredničarka sedmošolko. “Šolska torba! ” NAOČARKA “Mihec, v katero vrsto kač sodi naočarka? ” “Vkratkovidne!"je odgovoril Mihec. PRIHODNJIK “Miha, kaj je prihodnjik glagola kradem? ” “Jaz sem v zaporu! ” RUŠENJE Nekaj časa je trajalo, da je učiteljica učencem razložila, kaj pomeni beseda “anarhizem. ” Po razlagi vpraša, če kdo pozna kakšno organizacijo, katere namen je vse porušiti. Oglasi se Mihec: "Društvo kegljačev! ”! ” GNEZDO Janezek, katera ptica si ne splete gnezda? je vprašala učiteljica. “Kukavica! ” “Bravo, Janezek! Zakaj pa si ne splete gnezda? ” “Ker stanuje v uri. ” No, Mihec, povej mi, kaj rečeš, ko v razred vstopi ravnatelj? " vpraša učiteljica. “Dober dan! ” “In kaj rečeš, ko zapusti razred? ” “Hvala Bogu! ’’ SIT Osnovnošolci so šli na izlet v živalski vrt. Pred tigrovo kletko jih je čuvaj opozoril: “Ne hodite preblizu tigrove kletke, ker je nevaren. ” “Nič ne bo hudega, saj je tiger sit! ” se je oglasil Jure. “Po čem to sklepaš? ” ga je presenečeno vprašal čuvaj. “Izginil je naš učitelj. ” PRETEKLI ČAS Učiteljica slovenščine vpraša: “Kateri čas je to če rečem: “Jaz sem simpatična? ” “Pretekli! ” odgovori Janezek. Tokrat smo kavico popili z direktorjem splošno kadrovskega sektorja radeške papirnice Janezom Pezdircem, ki upa na: Rešitev iz krize Podatki o poslovanju v družbi Radeče papir d.d. v prvi polovici leta kažejo na reševanje iz krize. Poslovni sistem Radeče papir sestavljata delniška in hčerinska družba, Radeče papir in Radeče papir Muflon. Skupaj zaposlujeta 468 delavcev, od tega 311 delniška in HZ hčerinska družba. Poslovni sistem Radeče papir ima tri profitne centre in to so PC I, proizvodnja papirjev in kartonov, PC2, proizvodnja banknotnih in vrednostnih papirjev in PC3, proizvodnja bančnih, telefonskih in predplačnih kartic. Za nekaj podatkov o poslovanju in stanju v Radeče papir smo povprašali direktorja splošno kadrovskega sektorja Janeza Pezdirca. Kakšno je bilo poslovanje podjetja Radeče papir - proizvodnja in prodaja - od januarja do junija letos? Rezultati poslovanja kažejo, da so v tem času od načrtovane proizvodnje v višini 27.405 ton realizirali že 26.437 ton, kar je načrtovanega 96,5 odstotka, medtem ko so v istem obdobju preteklega leta proizvedli 26.850 ton oziroma 98,5 odstotka od načrtovanega lanskega plana. Višina prodaje Radeče papir d.d. je dosegla 24.882.000 evrov in v primerjavi s načrtom v višini 24.512.000 evra dosegla indeks 101,5. Glede na nižji lanskoletni plan je bila v preteklem letu višina prodaje 22.43 1.000 evra, kar pomeni indeks III. Kot nam je zaupal direktor podjetja Andro Ocvirk, so z doseženimi rezultati zadovoljni in upajo, da se bo trend zviševanja poslovnih rezultatov nadaljeval do konca leta, tako da bodo izpolnili načrtovano proizvodnjo in prodajo. Realizacija 1 -6 Plan 1-6 Index R/P Index R/P lndex07/06 Vrednostno 000 € 24.882 24.512 101,5 22.431 1 11 Količinsko t 26.437 27.405 96,5 26.850 98,5 Kako je poslovalo podjetje Muflon in kakšno je bilo v tem času stanje pri sodelovanju s Kuverto? Realizacija 1-6 Plan 1-6 Index R/P Index R/P lndex07/06 Plan 07 Vrednostno 000 € 4.471 4.439 100,7 4.304 104 9.000 V podjetju oz. hčerinski firmi so prodali za 4.471.000 evrov in je, glede na načrtovanih 4.439.000 evrov, indeks rasti 100,7 in je povečan tudi glede na isto obdobje v preteklem letu, ko so prodali za 4.439.000 evrov. Načrtovana prodaja v Radeče papir Muflon d.o.o. do konca leta oz. za celo leto pa je 9.000.000 evrov.Večjega sodelovanja z Novo kuverto ni, glede na to, da Nova kuverta papir pretežno kupuje pri drugih dobaviteljih. Kakšni so načrti podjetja do konca leta pri proizvodnji in prodaji? Načrti za leto 2007 so v podjetju Radeč papir d.d. ambiciozni, a so še vedno v mejah zmogljivosti tovarne, razen če v tem času ne bi bilo možno pridobiti sredstev za obnovitev strojev in proizvodnje. Proizvedli naj bi 53.758 ton izdelkov v vrednosti 48.540 000 evrov. Prodaja Radeče papir d.d.: Plan Vrednostno 000 € 48.540 Količinsko t 53.758 Kaj kaže v tem trenutku iskanje sredstev pri evropskih skladih in kako daleč ste s pridobivanjem finančne podpore, možnosti kredita ali pomoči s strani države? Radeče papir vodi kar nekaj aktivnosti v smeri pridobivanja sredstev v cilju razvoja in zagotavljanja konkurenčnosti. Kakšna je perspektiva prodaje papirja in ostalih vaših izdelkov v naslednjem letu? Cilji in tudi realne možnosti so v prodaji proizvodnih kapacitet vseh treh papirnih strojev. Ker smo količinsko omejeni s kapacitetami strojev, razvijamo nove produkte z višjo dodano vrednostjo, kar bo pozitivno vplivali na poslovni rezultat družbe. Besedilo: Rudi Špan 77/m/swfr1 lÄ Po načrtih in potrebah trga Prvo polletje je že mimo, saj smo že v septembru in letošnje leto je bilo v TET v znamenju dobrih rezultatov ter obsežnejšega remonta. Termoelektrarna Trbovlje je poslovala tako, kot je zapisano v naslovu. Prav zaradi tega smo za nekaj odgovorov oz. pojasnil poprosili Janija Žlaka, direktorja projekta, zadolženega za korporativno upravljanje v TET. Kako ste zaključili prvo polletje v TET? Obratovanje bloka 4 v Termoelektrarni Trbovlje je bilo v prvem polletju odlično.To dokazujejo številke. Kljub temu, da smo imeli kar obsežen in dolg remont, smo v prvih šestih mesecih proizvedli 210 GWh energije. Pogled na načrt proizvodnje nam pokaže, da smo nekaj odstotkov nad planom, ki je predviden za celotno obdobje. Ali zadostuje tolikšna proizvodnja električne energije tudi glede na povečano porabo oz. povečane potrebe? Povečanji porabi električne energije botrujejo neugodne vremenske razmere.Tokrat vročina, zaradi katere ljudje vse več uporabljajo klimatske naprave za hlajenje prostorov, kjer bivajo in delajo, neugodna hidrologija in podobno - posledica vseh teh in takih dejavnikov je, da Termoelektrarna Trbovlje obratuje večino časa na polni moči, kar pomeni 120 MegaWatov, toliko kolikor ima tudi instalirane moči. Potrebe po energiji so bile v Sloveniji povečane, ni pa prišlo do redukcij. Kot smo ugotovili, smo z obratovanjem pokrivali potrebe po enere-giji, kolikor je bilo v naši moči. Kljub častitljivi starosti elektrarne in njene opreme je obremenitev kar dobro prenašala in obvladovala. Vam je glede na dotrajanost in starost objekta uspelo obnoviti in popraviti objekt v času remonta? Kot sem že dejal, je bil remont zares obsežen, poleg tega pa ta »naprava« v letu 2008 praznuje 40 let obratovanja, kar je lep jubilej in z rednimi remonti smo uspeli do sedaj in tudi letos obdržati napravo v taki kondiciji, da lahko služi svojemu namenu, to je proizvodnji električne energije. Kar se čistilne naprave tiče je glede nato da je nova in je bila poskusno vstavljena v pogon 2005 in sedaj obratuje. Mi jo redno vzdržujemo in tudi letos je bila deležna pregleda in popravil. Kar nekaj let se je govorilo o iskanju namembnosti prostora na lokaciji stare termoelektrarne pri rudniški separaciji. Kakšno je sedaj stanje? Prostor, kjer je bilaTET I oz. stara elektrarna, je seveda na razpolago. Potrebna so nekatera rušitvena dela in priprava platoja. So pa na tem mestu predvideni načrti, za postavitev novega objekta bodisi na plin ali kak drug energent. Kolikšni so načrti še do konca leta glede na količina proizvedene električne energije? Načrti do konca leta so kar optimistični, saj do meseca novembra želimo končati s tako imenovanim prednostnim dispečiranjem, to je s proizvodnjo tistega dela električne energije, ki jo moramo proizvesti v skladu z zakonom o zapiranju RTH.V mesecu decembru, oz. nekaj dni tudi v novembru, načrtujemo tudi nadplansko proizvodnjo in prodajo električne energije na prostem trgu. Za kar pa bomo seveda porabili dodatne količine energenta, ki ga bomo kupili ali od RTH ali na trgu energentov... Kako je sedaj v TET, odkar ste v sklopu Holdinga? Elektrarna je s prvim januarjem letošnjega leta članica Holdinga slovenskih elektrarn.V mesecu juliju je sledil sprejem družbene pogodbe, kjer je bil sprejet tudi nadzorni svet in podobne reči.Trenutno vpliva Holdinga še ne čutimo, razen mogoče dejstva, da vso našo proizvedeno električno energijo kupi Holding in jo tudi sam trži. Kaj pa v bodoče? Mislim, da je v tem trenutku preuranjeno karkoli reči ali sklepati.Verjamem, da bodo vodilni možje holdinga držali besedo in tudi v tej zasavski dolini oz. na tej lokaciji uspeli zagotoviti delovanje tega bloka še naprej ali postaviti novega. Se TET lahko pojavi kot samostojni ponudnik ali prodajalec električne energije na slovenskem tržišču? Ne! V tem trenutku ne več, ker smo že člani Holdinga in za nas energijo na prostem trgu prodaja Holding slovenskih elektrarn. Besedilo: Rudi Špan Kljub vsemu uspešnih Prvo polletje je že mimo, saj smo že v septembru in letošnje leto je bilo v TET v znamenju dobrih rezultatov ter obsežnejšega remonta. Lafarge Cement, CementarnaTrbovlje je kljub manjšim težavam uspešno zaključila letošnje polletje. Poslovanje v prvih šestih mesecih v Lafarge Cementu je bilo v okviru pričakovanj. Ob zaključku polletnega poslovanja smo poprosili predstavnike Cementarne Lafarge, da nam posredujejo nekaj podatkov o njihovi uspešnosti v tem obdobju. V številkah so podatki naslednji: »Doma smo proizvedli približno 330.000 ton cementa, prodali doma in v tujini pa skupaj z uvozom okrog 400.000 ton cementa.« Kakšni so načrti za nadaljnjih šest mesecev - do konca leta? Načrti za naslednjo polovico leta ostajajo nespremenjeni, kakor tudi napovedi za predvidene gradnje ali zaključke gradenj v tem delu Slovenije. Do konca leta predvidevamo proizvodnjo še nekaj čez 200.000 ton cementa in v skladu s tem tudi prodajo. Prvenstveno pa želimo v predvidenem roku redno zagnati čistilno napravo ter pridobiti okoljsko dovoljenje, ki bo potrjevalo, da smo ekološko usklajeni z evropskimi zahtevami. Ali bo čistilna naprava »zares« pričela delovati v dogovorjenem roku? Tehnično je odžveplevalno napravo dobavitelj izboljšal, tako da je povezal preliv iz pralnika neposredno v zasilni rezervoar. Kot smo že poročali, je do napake prišlo zaradi prevelike količine vode in apnenčeve emulzije v zbiralnem bazenu, naredil se je čep v sistemu in nivo vode je naraščal, črpalke pa niso zmogle prečrpati celotne količine ‘viška’ vode in je prišlo do izliva v potok Trboveljščica in nato v reko Savo. Tudi zaradi odprave takšnih težav je potrebno testno obratovanje čistilne naprave. Reden zagon pa predvidevamo brez zamud. Kako je z vrstami energentov in razmerjem med porabo le-teh? V Lafarge cementu uporabljamo premog, petrol koks in kurilno olje v razmerju 63:35:2. Besedilo: Rudi Špan 77/ KSEfH VI O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in ^ video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z j #6 možnostjo sponzoriranja Ftanitß 'VtClfl \ trženje in produkcija za gospodarsko 1 1^ V * interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP r .. , . . , , E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 ® 1 NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI I OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 U12 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 (71/J ELEKTROPROM z/r? 40 let z vami! • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 — KŠEFTI GSM 040 107 41 1 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV-POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.:56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM Avto & SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe PODJETNIK LETA SE BO LETOS POMERIL TUDI NA SVETOVNEM IZBORU V reviji Podjetnik lahko zasledimo napoved letošnjega izbora podjetnika leta 2007, ki prinaša novo dimenzijo. Letos bo zmagovalec poleg slovenskega naslova prejel tudi priznanje »Entrepreneur of the Year«, ki ga podeljuje svetovalna hiša Ernst & Young.To priznanje podeljujejo v 44 državah in je edino priznanje za podjetnike, ki je usklajeno na svetovni ravni. Vsekakor bo za slovenske podjetnike zdaj izziv še težji, saj bodo organizatorji od zmagovalcev pričakovali, da bodo v svetovni konkurenci »težji«, »uspešnejši« ali »preprosto bolj prepričljivi« od drugih uspešnih svetovnih podjetnikov. Letošnji izbor bo torej potekal po novih pravilih, začel pa se bo z javnim razpisom v začetku septembra. Zmagovalec povezanega izbora »Podjetnik leta« - »Entrepreneur of the Year« bo prihodnjega maja v Monte Carlu prvič zastopal Slovenijo v izboru za svetovnega podjetnika leta, oziroma »World Entrepreneur of the Year«. Potek izbora na svetovni ravni je naslednji: nacionalni izbori potekajo jeseni, naslednjega maja pa se vsi nacionalni zmagovalci zberejo v Monte Carlu, kjer žirija enega izmed njih izbere za svetovnega podjetnika leta. Izbiranje poteka dva dneva, v žiriji pa sedi sedem podjetnikov, ki so vsi zmagovalci nacionalnih izborov v svojih državah ali pa so sedeli v nacionalnih žirijah. Skratka, izbira najboljšega je zaupana podjetnikom. Člani žirije najprej preučijo zelo natančno sestavljeno gradivo o vsakem posamezniku, potem imajo intervjuje z vsemi podjetniki in na koncu z zaporednim izločanjem ožijo izbor. Na zaključni slavnostni prireditvi po kratki video predstavitvi vsakega nacionalnega podjetnika leta povabijo na oder, kjer prejme kipec, ki pomeni, da je sprejet v »akademijo podjetnikov« svetovalne hiše Ernst & Young, se pravi v izjemno druščino najboljših ali vsaj najzanimivejših svetovnih podjetnikov. V šestih letih, odkar poteka ta izbor, je bilo v to akademijo sprejetih že 200 podjetnikov. IZBOR ZA NAGRADO NAJ E-PODJETJE Na spletni strani Javne agnecije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je objavljeno Javno povabilo za sodelovanje na izboru za nagrado Naj e-podjetje za celovito in uspešno vpeljavo procesov in tehnologije e-poslovanja v svoje vsakodnevno poslovanje. JAPTI, Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, bodo z izborom zagotovili: • medijsko priznanje podjetjem, ki vlagajo v e-poslovanje, • promocijo najboljših praks, • promocijo uporabe e-poslovanja med končnimi uporab- niki in spodbujanje uvajanja novih e-rešitev v poslovna okolja, • promocijo slovenskega razvoja rešitev na področju e-poslovanja, • oblikovanje baze dobrih e-praks. V okviru tega javnega povabila bodo izbrana tista podjetja, ki so bila posebej uspešna pri uvedbi in nadaljnji uporabi e-poslovanja v njihovih poslovnih procesih. Na podlagi pregleda učinkovitosti rešitev e-poslovanja v prijavljenih podjetjih bodo nagrajene tudi najboljše e-aplikacije oziroma integrirane e-re-šitve, ki so rezultat slovenskega razvoja. Na povabilo k sodelovanju se lahko prijavijo mala, srednja in velika podjetja ter samostojni podjetniki, rok za prijavo pa je 15. september 2007.Več informacij za prijavo najdete na spletni strani www.japti.si, za pomoč pri prijavi pa se lahko obrnete tudi na Regionalni center za razvoj v Zagorju. FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja iz Ribnice je objavil 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je I 1.9.2007, zadnji rok pa 10.12.2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Javnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Več informacij: www.rdf-sklad.si šola m Preživeli smo tretji september. Bi ga tudi morali dati med važne dogodke na 39.strani. Poplava šolarjev, redarjev, policistov, vseh zaskrbljenih...in prav je tako.Var-nost na cesti je v tem trenutku neprecenljiva. Že tako nam ceste terjajo dnevno svoj krvavi davek. Prometnice, križišča, železniški prehodi, delo na cesti, signalizacija.... Kdo je kriv ali ne, sploh ni pomembno. Svojih malčkov ne damo! Veliko smo storili, a to je še vedno premalo. Kapljica v morju.Treba delati na tem področju stalno, vedno, zavestno izkoristiti vsaki trenutek. Otroci se učijo od trenutka ko so se začeli zavedati življenja in dogajanj, ki jih obkrožajo. Kultura obnašanja v prometu naj bi postala del njih, kot, da jim je prirojena. Mali vozači in pešci bodo nekega dne tudi vozniki. Če se že sedaj zavedajo pomembnosti pravilnega in previdnega obnašanja v prometu jim bo ta zavest ostala, ko bodo tudi sami sedeli za volanom. Takrat bodo zmogli dovolj strpnosti in razumevanja za druge sodelujoče v prometu. Znali bodo prenesti svoje znanje mlajšim in biti njihov vzor. StR. Sporočilo zagorskega župana Matjaža Švagana ob začetku šolskega leta: POLETJE SE JE SKORAJ ŽE POSLOVILO, Z NJIM PA TUDI POČITNICE IN PROSTI DNEVI. PRED VAMI, DRAGI OTROCI, UČENCI, DIJAKI IN ŠTUDENTJE, SO SE SPET NA ŠIROKO ODPRLA VRATA VRTCEV IN ŠOL STOPITE SKOZI NJE POGUMNI,VEDOŽELJNI IN PONOSNI. PREPRIČANI STE LAHKO, DA VAM VSI, KI VAS ZA ODPRTIMI VRATI ČAKAJO, ŽELIJO SAMO DOBRO. NAJ VRTEC IN ŠOLA POSTANETA VAŠ DRUGI DOM, POT DO TJA PA VARNA, VAM ŽELI VAŠ ŽUPAN MATJAŽ ŠVAGAN, KI ŽELI USPEŠEN ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA TUDI VSEM, KI BODO BEDELI NAD VAMI V ŠOLSKEM LETU 2007/2008. © mifl/£No Cemšeniško razgibano poletje Čamp je bil in bo! Letos že četrtič ■ ČAMP (Čemšeniške aktivne malarske počitnice - nekateri namreč še vedno ne vedo, kaj kratica pomeni) pod okriljem DPN Zagorje. Tudi pohod je bil in bo, naslednje leto petič in tudi krajevno praznično rajanje je in bo! Dvaintrideset udeležencev ČAMP-a, ki so jih z veseljem sprejele čemšeniške učiteljice OŠ Ivana Skvarče, je dva dni z velikim navdihom ustvarjalo. Možnosti na izbiro je bilo veliko, tako da je vsak sodelujoči pokazal, kaj mu gre najbolje od rok. Svoje izdelke so lahko odnesli domov, da staršem dokažejo, da ČAMP res ni od muh. Četrti je tudi ČEMŠENIŠKI POHOD 2007, tudi ta se je dobro prijel.Več kot 80 pohodnikov, plus sodelujoči si bodo letošnji pohod dobro zapomnili. Zakaj? Zaradi gostoljubnosti, dobre postrežbe, organizacije, vremena....vse je bilo tako kot se šika, in če ne verjamete, vprašajte pohodnike, ki so iskreno pohvalili Turistično društvo Čemšenik za dobro organizacijo in vse, kar je pohod spremljalo.Trdno so obljubili, da drugo leto spet pridejo, to pa članom društva daje nov zagon za še boljše delo. Prvega septembra sta KS in PD Čemšenik v okviru občinskega praznika občine Zagorje ob Savi priredila praznovanje krajevnega praznika na športnem igrišču v Cemšeniku. Prireditev sovpada s proglasitvijo Čemšenika za najbolj urejeno obrobno krajevno skupnost na regijskem natečaju Moja dežela urejena in čista, na katerega ga (se) je prijavilo TD Čemšenik. Od zadnjega praznovanja se je v KS nanizalo kar nekaj uspešno izpeljanih akcij: urejena je avtobusna postaja in prostor za zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, urejene so sanitarije na športnem igrišču, razsvetljava in mreža okrog igrišča. Prosvetno društvo Čemšenik je pridobilo lastno ozvočenje, njihova folklorna skupina pa je vse bolj zaželena na raznih prireditvah. Prostovoljno gasilsko društvo je ob tej priložnosti slovesno prevzelo kombinirano orodno priklopno vozilo in motorno črpalko. Veseli zvoki in rajanje do zore....vse to je bilo v Čemšeniku prve septembrske sobote...z razlogom. StR. H a j lepši psi so izbrani Kinološko društvo Trbovlje je tudi letošnje leto priredilo državno razstavo psov CAC Trbovlje 1007, ki pa ima glede na udeležbo vse bolj tudi mednarodni značaj. Tatjana Ure k, kinološka sodnica in strokovni vodja CAC razstave v Trbovljah, je o letošnji prireditvi povedala: »Letošnja razstava je med drugim posvečena tudi 50. letnici delovanja kinološkega društva Trbovlje. Naše društvo je eno izmed najstarejših društev te vrste v nekdanji Jugoslaviji.V Sloveniji smo takrat imeli že dve društvi te vrste, trboveljsko pa je bilo tretje. Zadnja razstava psov CAC Trbovlje, ki je potekala na Kipah nad Trbovljami 26.08. 2007, nam bo ostala še posebej v lepem spominu, saj smo beležili rekordno udeležbo psov in pasem, ki so sodelovale na razstavi. Sicer poznamo dva tipa pasjih razstav; ene so državne in druge mednarodne razstave. Naša ima značaj državne, kar pa ne pomeni, da na njej ne smejo nastopati lastniki psov iz drugih držav. Na naši razstavi lahko sodelujejo vsi, ki imajo za svoje pse priznan rodovnik naše krovne organizacije STI s sedežem v Bruslju. Razlika med mednarodnimi in državnimi razstavami pa je v priznanjih, ki jih podelimo nastopajočim. Na državnih razstavah podelimo naziv CAC, ki se razlikuje od priznanj, kjer gre za internacionalni šampionat. Letošnja razstava v Trbovljah je bila že 14. po vrsti, prisotnih je bilo preko 600 psov, oziroma 172 različnih pasem, ki so jih na Kipe pripeljali lastniki iz 12-tih držav. Poleg naših udeležencev so bili številčno močni tudi Hrvati s svojimi psi. Neverjetno veliko je prišlo tudi Cehov in Poljakov. Da se je razstava uveljavila v širšem mednarodnem prostoru, dokazuje tudi udeležba Skandinavcev na letošnjem CAC v Trbovljah. Težko je natančno oceniti, koliko gledalcev si je razstavo ogledalo..Vem le, da jih je bilo veliko, saj smo beležili preko 2000 parkiranih avtomobilov. Teren na Kipah se je pokazal kot idealen za izvedbo takšnih prireditev. Ko so nam pred dvema letoma odpovedali gostoljubnost na nogometnem igrišču Rudar, smo se s strahom preselili na Kipe, saj je to nekoliko odročna lokacija. Pokazalo se je, da sem radi pridejo ljudje in si ogledajo pasemske pse. Po potrebi se lahko sprehajajo s svojimi lastniki v blagodejni senci , ki jo ponujajo krošnje akacij in je v vročini, kakršna je bila letošnje poletje, še kako dobrodošla ljudem in kosmatincem. Da beležimo takšen dvig nastopajočih psov in pasem, je veliko odvisno od ‘sodniške liste’. Ocenjujemo pa tudi, da smo za prireditev dobili na pasjo dlako pisan prostor in upamo, da bo še dolga leta služil namenjen za naše razstave. Letošnji absolutni zmagovalec BIS na razstavi je postal SIBIRSKI HASKI, za rezervo BIS pa so sodniki določili NEMŠKEGA OVČARJA. Oba psa imata lastnike v Sloveniji, le da je bil prvak pripeljan iz tujine, podprvak pa je slovenske vzreje. Med podelitvami nagrad že nekaj let podeljujemo naziv za najlepšega psa v Zasavju. Ko smo začeli s podelitvijo naziva, Najlepši pes Zasavja, kar je posebnost naše razstave, ki si jo kot prireditelji lahko privoščimo, ni bilo dileme kdo je najlepši, ker je iz celega Zasavja na razstavi sodeloval le en pes.Tokrat je bilo iz zasavskih logov med udeleženci kar 26 psov.To pomeni, da smo v Zasavju nekaj naredili tudi na področju vzreje in vzgoje psov. Najprej je največ točk prejel pes, ki pa je bil kasneje diskvalificiran, ker smo ugotovili, da ga lastnik sploh ni prijavil za tekmovanje, kar pa ne ustreza pravilom. Kasneje so nazivi pripadli trem živalim, ki sojih lastniki korektno prijavili tako, kot zahtevajo pravila.« M.A.Š. Valvasorjeve viteške igre -Bogenšperk 2007 Kdor je želel je lahko užival d voj n o. V prelepem sončnem dnevu, ki se je že malce nagibal proti jeseni in tekmovanju moških in brhkih ženskih vitezov konjenikov, v njihovi neverjetni spretnosti in hitrosti. Radovedni in zbirčni so si lahko ogledali srednjeveško tržnico med tem, ko so se otroci zaneseno igrali na svežem zraku grajskega parka. Staredebniki spet na pohodu Utrinki s starta v Trbovljah. © tmzi/ju Vedno je laže dajati, kakor prejemati in vedno je v boljšem položaju tisti, ki daje! Pogovor z Marijo Bajda o poslanstvu: Starejši za starejše Dejavnosti za boljše zdravje in višjo kakovost življenja doma. Prva razmišljanja, kako organizirano pristopiti k medsebojni pomoči starejših, so se pojavila v letu 1995. Strokovnjaki Slovenske filantropije so skupaj s posameznimi strokovnjaki društev upokojencev zastavili temelje sedanjemu projektu Starejši za starejše. šete? Do konca aprila se je v Sloveniji v akcijo vključilo že 117 društev upokojencev. Prvič so obiskali 40.348 starejših, drugič ali večkrat pa 16.159, od obiskanih so 2.557-tim zagotovili različno pomoč. Projekt Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma, je namenjen boljšemu pretoku informacij o pomoči potrebnim, med vladnim in nevladnim sektorjem. Njegov glavni namen je izboljšanje medsebojnega delovanja. Iskanje in ugotavljanje dejanskega načina življenja ljudi, starejših od 69 let. Kakšno pomoč potrebujejo, da bi živeli na višjem kakovostnem nivoju in ga čim dalj časa zadržali in preživeli v domačem okolju. Razširiti hočemo skrb za kvaliteto življenja starejših članov društev na vse starejše prebivalce v lokalni skupnosti. Znanje, izkušnje in energija vsakega starejšega človeka so dobra podlaga k delu pri projektu, saj lažje pristopajo k starejšim kot nekdo, ki njihovih potreb, želja in hotenj ne pozna. njih letih, saj moramo obiskati še več kot 2.000 upokojencev. V letu 2004 so v Sloveniji pričeli na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije in Ministrstva za delo in socialne zadeve s projektom Starejši za starejše, ki ga izvajajo v društvih upokojencev, ki so pristopila k tej dejavnosti.V prvih dveh letih je v 38 društvih upokojencev 580 prostovoljcev obiskalo 14.606 sosedov, starejših od 69 let, poizvedelo, kaj potrebujejo in 1.3 18-tim potrebnim pomoči, skušalo to pomoč tudi zagotoviti. V Zasavju so se prvi priključili k projektu pri DU Zagorje z njihovo koordinatorko Štefko Gričnik, leta 2005. Društvo upokojencev Trbovlje se je k projektu pridružilo v naslednjem letu, letos pa so se pridružili tudi Hrastničani. Zasavska koordinatorka je Irena Drenik. Tokrat smo se pogovarjali s Trboveljsko koordinatorko Marjano Bajda, ki nam je z veseljem pojasnila kako omenjeni projekt poteka. Koliko društev že sodeluje pri projektu? Nam ga lahko na kratko opi- Pomagamo drug drugemu, saj se tako lahko podaljša bivanje doma, tudi ko sami v celoti ne moremo skrbeti zase. Ob tem nas spremlja misel, da bom danes jaz pomagal tebi, jutri pa bo kdo mlajši pomagal meni. Da izvemo za potrebe »na terenu«, obiskujemo vse starejše od 69 let in jih anketiramo. Do sedaj smo anketirali 420 upokojencev, ostale bomo obiskali po sprejetem načrtu anketiranja, ki ga bomo zaključili v nasled- Vsak začetek je težak. Kako ste pristopili k temu projektu? Najprej smo morali zbrati prostovoljce, ki so pripravljeni sodelovati. Zdaj nas je 30, med njimi so tudi štirje moški. Želimo si, da bi jih bilo čim več in bi se jim pridružil še kdo. Za delo prostovoljca smo se izobraževali. Seznanili smo se z zahtevami terenskega dela, varovanjem osebnih podatkov in vsem drugim, kar je povezano s tem humanim delom. Da bi bilo naše delo uspešno, bi potrebovali lokalno koordinacijo na nivoju občine. Pogovarjali smo se že z županom Bogdanom Barovičem, ki nam je obljubil pomoč za ustanovitev lokalne koordinacije, kjer naj bi sodelovali predstavniki Centra za socialno delo, patronažna služba, Rdeči križ, Karitas, Zveza borcev, Zveza invalidov, šolstvo, DUT, medgeneracijsko društvo Upanje, predstavnik občine za socialna vprašanja, predstavnik doma starejših občanov. Tako bomo lahko z roko v roki delali v dobrobit vseh, ki so tovrstne pomoči potrebni. Čeprav ste anketirali le manjši del tistih, ki ste jim namenili posvetiti pozornost, ste verjetno prišli že do nekaterih rezultatov in ugotovitev. Zaradi vse večjega števila ljudi, ki se ukvarjajo s prodajajo na domu, nekateri mislijo, da tudi mi počnemo to, zato nas nekateri ne želijo sprejeti in prisluhniti našemu pojasnilu zakaj jih želimo obiskati. Veliko obiskanih odklanja anketiranje, ker se bojijo, da bi podatki prišli v neprave roke. Vsem lahko zagotovim, da so naši prostovoljci, ki nosijo priponke s svojimi osebnimi podatki, ob pristopu k projektu, podpisali izjavo o upoštevanju Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva in s tem zagotovili, da bodo varovali vse podatke, ki jim jih bo posameznik zaupal. Med do sedaj anketiranimi 420 upokojenci jih je 16 prosilo za našo občasno pomoč, saj jo nekaterim med njimi nudijo že druge organizacije, domači ali sosedje. Da ste se odločili za tovrstno delo, tiči verjetno nek vzrok. Že četrto leto sem članica Medgeneracijskega društva Sonček Zagorje. Pri njih sem se prvič srečala z delom prostovoljk in me je navdušilo. Ne morem si kaj, da ne omenim Barlletove misli, ki so jo zapisali na čestitko ob mojem letošnjem rojstnem dnevu :»Tisti, ki prinašajo žarek svetlobe v življenje drugih, se mu sami ne morejo izogniti.« In prav to je tisto kar me vleče k tovrstnem delu. Najtežji je prvi korak, ker ne vem kako bom sprejeta. Kasneje ugotovim, da marsikje ostanem kar malo dlje. Vedno si vzamem čas najprej zase. Zavedam se da, če ne bom poskrbela najprej zase, ne morem skrbeti za druge. Nasmeh zahvale, ko nekomu prisluhnem ob njegovi stiski, da si olajša dušo, je več kot si marsikdo predstavlja. Kaj vam torej pomeni prostovoljstvo? Prostovoljstvo je zaposlitev za nedoločen čas. Čas brez dopusta, brez regresa, brez bolniškega staleža, brez božičnice. Je kot starševstvo, ko starš bedi nad svojimi otroki. Prostovoljstvo je neprekinjeno zasedanje domače komisije za odprta vprašanja zaprtega tipa. Kljub prostovoljnemu delu ne smemo pozabiti nase, da ne izgorimo. Prostovoljstvo je sreča in obup, pesem in tožba, smeh in jok, strah in pogum. V današnjem svetu, ko vsi hitimo, ko je vse namenjeno visokim dosežkom in nimamo časa drug za drugega, ko se starejša populacija ljudi vsak dan veča, se starejši ljudje počutimo odrinjene, večkrat celo na rob preživetja, kljub temu, da se počutimo še dovolj močne, da bi še kaj postorili za naše zanamce. S svojim znanjem in z izkušnjami lahko pomagamo drug drugemu. S tem pomagamo srednji generaciji, da bo znala z našim zgledom in delom prenašati medčloveško toplino na mlajše rodove. Prostovoljci moramo biti do vrstnikov prisrčni, domači, ljubeznivi, prijateljski, a ne posestniški. Znati moramo reči tudi ne. Pri tem vprašanju ne morem, da ne bi omenila misli Janeza Drnovška, zapisane v knjigi Misli o življenju in zavedanju, da se »povsem drugače počutimo, kadar nekomu storimo kaj dobrega; izpolnjeni smo in sami smo nekaj sprejeli. Prejeli smo namreč nov odnos do življenja, do ljudi, do sebe. Ce komu pomagamo smo pomagali tudi sebi, morda sebi celo več. Zavedli smo se drugega živega bitja, naše povezanosti in medsebojne odvisnosti.« Kje ste dosegljivi? Svoje prostore imamo pri DUT, na Ulici /.junija, vsako sredo med 8 in II uro nas lahko vsi zainteresirani poiščejo. Ker se zavedamo, da to ni dovolj, me lahko pokličejo na moj GSM 031 813 675. Vsi ugotavljajo kako je vsak dan več starostnikov, ki naj bi bili v breme mladim. Po drugi strani se ne zavedajo, da je to populacija, ki je bila vajena delati brez- plačno, zaradi vesti in moralne obveze, da pomaga tistim, ki so njihove pomoči potrebni. Ko mladi tarnajo, koliko morajo plačati za varstvo otrok v vrtcu, se vsi tisti, ki imajo otroke pri »babi servisu« največkrat ne zavedajo, da imajo vrsto ugodnosti. Ni jim treba razmišljati med delom kaj in kako je z otroki: ali dobijo vse pravočasno, kako se ukvarjajo z njimi, ni jim treba gledati na uro, kdaj morajo po otroka v vrtec. Varstvo doma je gotovo drugačno od tistega v vrtcih, kjer se marsikaj naučijo skladno z delovnimi načrti. Doma se naučijo za življenje, naučijo se delati vsakdanje stvari, pomagajo pri delu, predvsem pa se naučijo spoštovati starejše, zato je velika verjetnost, da bodo znali prisluhniti svojim staršem v letih, ko ti ne bodo več razmišljali enako kot danes, saj jim bo življenje s starejšimi »prišlo v kri«. Upamo, da se bo v prostovoljsko delo vključilo čimveč ljudi, ki si lahko najdejo urico ali več časa za druge, saj jih bo takšno druženje gotovo bogatilo in dalo dober občutek, da so pomagali pomoči potrebnim. Besedilo in slike: Irena Vozelj I aV^s/a © WU$M£NO Konec dober, vse dobro Zadnji teden poletnih počitniških dejavnosti, ki so jih celo poletje pripravljali prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje za trboveljske otroke, je za njimi. Uspešno so izvedli »eko teden«, ki so ga otroci večinoma preživeli v naravi ob najrazličnejših ustvarjalnih delavnicah. V sodelovanju z DPM Zagorje so organizirali izlet z muzejskim vlakom.Vreme jim na ta dan, žal, ni bilo naklonjeno, kljub temu pa so vseeno dosegli cilj in sicer, da so družine še en dan več preživele skupaj, kar pa je tudi najpomembnejše. Počitnice so zaključili s »kuharskim tednorm.V mesecu septembru čaka dpmjevske prostovoljce analiza njihovega največjega projekta »Letovanje in prosti čas« in sodelovanje na prireditvi Občine Trbovlje »Dan brez avtomobila«, ki bo 22. septembra. Ves september bodo aktivno potekale tudi priprave na »Teden otroka«, ki bo potekal prvi teden v mesecu oktobru. MaH Vclilm nagradna akcija časopisa IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA IN NAJUSPEŠNEJŠEGA PRODAJALCA VAŠEGA ZASAVCA! Trenutno je na prvem mestu "naj prodajalcev" Vašega ZASAVCA: Takoj za gospodom Milinovičem, se na lestvici "naj prodajalcev" nahaja kolektiv trgovine MERCATOR na Cesti zmage v Zagorju. LESTVICA NAJUSPEŠNEJŠIH PRODAJALCEV: 1. mesto: MARKET TUŠ, Zagorje ob Savi 2. mesto: MERCATOR, Cesta zmage 31, Zagorje ob Savi 3. mesto: 3DVA, Trg revolucije Predstavite časopis ZASAVC svojim strankam in si s povečanjem prodaje zagotovite lepo nagrado! Prodajna mesta časopisa ZASAVC: MERCATOR D.D.,Novi log 7b, Hrastnik, MERCATOR D.D.,C.l.maja 7, Hrastnik DELO PRODAJA D.D., Franca Kožarja 5, Hrastnik MERCATOR D.D.,Trg F.Kozarja 1, Hrastnik MERCATOR D.D.,Kešetova 2, Trbovlje DELO PRODAJA D.D.Jrg revolucije, Trbovlje MINIMARKET D.D.,C.9.avgusla 109, Zagorje MARKET ŽIVA ZAGORJE,Borisa Kidriča t, Zagorje DELO-PRODAJA D.D. Valvazorjev trg, Litija MERCATOR,Cesta zmage 31, Zagorje MERCATOR D.D.Jrg borcev 11, Dol pri Hrastniku MERCATOR D.D.Jog 2, Hrastnik MERCATOR D.D. Trg F.Fakina 2a, Trbovlje MERCATOR D.D.,Sallumines 3b, Trbovlje MERCATOR, Borovniško naselje 6, Kisovec SPAR SLOVENIJA D.O.O.,C.l.maja 79, Hrastnik MERCATOR D.D.,Jerebova 16, Litija 3DVA d.o.o., Ulica 1.junija 16, Trbovlje SPAR TRBOVLJE, Trg svobode 14, Trbovlje SPAR LITIJA, Brodarska ulica 2, Litija 3DVA, d.o.o. Trg revolucije 3DVA, d.o.o. Sallaumines 3DVA, d.o.o. Rudarska MARKET ŠPIK d.o.o., POSLOVALNICA TEREZIJA MARKET KZ IZLAKE z.o.o., POSLOVALNICA AJDA TRGOVINA KOŠARICA, Kovačič Tanja s.p. MARKET MESARIJA KUM, SLAVKO LAZAR s.p. GROTRANS d.o.o., POSLOVALNICA KUPULA ENGROTUŠ , d.o.o. PE TRBOVUE TRAFIKA URŠKA, JOŽI KOS s.p. ENGROTUŠ d.o.o., PE ZAGORJE OB SAVI K Z LAŠKO z.o.o., Dol pri Hrastniku MONTEKUKULI, Majcnova 4, Trbovlje TRGOVINA JAKA, Zagorje TRAFIKA RONDO, ŠTEFKA FRESL s.p. 3DVA d.o.o., Trg svobode 14, Trbovlje ALS IT, Alen Grošelj s.p., Izlake u»< •o GLASOVNICA NAJ PRODAJALEC ZASAVCA J E: Moji podatki: (ime, priimek ali "kolektiv trgovine") (ime, priimek, naslov) Dragi bralci! Naročite se na ZASAVCA prihranite 10%, prejmite lepo presenečenje in Vsak drugi četrtek Vas bo najnovejši izvod čakal v Vašem nabiralniku! Še vedno velja: 2 letna naročnina = izlet Sponzorji nagradne akcije: 9 Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje y I U11 d.o.o. NAJUGODNEJŠI KOLEDARJI IN POSLOVNA DARILA: www.grafika-gracer.si NOVE ZA8AVČEVE MAJICE!!! Vrhunski kalkulator TEXAS INSTRUMENTS, primeren za osnovnošolce, dijake in študente. SAMO: 6 EUR Naročila sprejemamo pisno na naslov uredništva ali na email: m.gracer@siol.net naročila: m gracer@sioLnet Med vsemi, ki boste glasovali za "naj prodajalca Zasavca" bomo izžrebali lepe praktične nagrade naših sponzorjev! To pa še ni vse! Uredništvo ZASAVCA bo izmed vseh prejetih glasovnic za "naj prodajalca" izžrebalo tudi 5 paketov knjižnih nagrad! Vabljeni k sodelovanju! Uredništvo V nedeljo, 19. avgusta 2007, se je zbralo na Kalu namreč okrog dvajset ljubiteljev zelišč, ki so želeli izvedeti kaj novega s tega področja.To jim je tudi uspelo, saj je Jože Majes prava zakladnica znanja. In seveda tudi prakse. Na njihovi kmetiji si lahko obiskovalci ogledajo preko celega leta okoli 400 zdravilnih rastlin - grmovnice, drevesa, zeli... Po želji pa prikažejo tudi izdelavo pripravkov iz zdravilnih rastlin po tradicionalni metodi - od mazil, sirupov do zeliščnih olj in tinktur. Praktično spoznavanje zdravilnih rastlin je najbolj zanesljivo.. Vse to je zajemalo tudi nedeljsko druženje na Kalu. Najprej so se gostje sprehodili po prelepi kalski planini do Rajske doline in zavili proti nekdanji šoli in se mimo lovske koče vrnili h kalski koči.Vmes pa na vsakem koraku spoznali kakšno rožico, ki koristi zdravju. »V zadnjem letu sem imel okoli 14 trideset urnih izobraževalnih tečajev po Sloveniji, ki so navadno preko vikenda,« je dejal Jože Majes, ki je sicer rojen v Hrastniku, »ker menim, da je treba ljudi ozavestiti, oziroma jih naučiti pozabljenih znanj naših dedkov in babic obogatenih z novimi odkritji... Pod planino se začne Rajska dolina, bodoče športno središče Kala. V daljavi Kum Počasi bodo morali dojeti, da je vsak dolžan poskrbeti zase. Se opazovati in živeti z naravo. Ni potrebno za vsako malenkost tekati k zdravniku. Veliko si lahko pomagamo s tem, kar nam nudi narava...« Posebno je poudaril težave z imunskim sistemom, ki je zaradi sodobnega načina življenja, stresa in predelane hrane vedno slabši. Razni konzervansi, sladila, barvila in podobno ga rušijo in bolezni imajo lahko pot. Poleg opisa rastlin je povedal tudi, kdaj jih nabiramo. »Ni res, da je na primer regrat dober skozi celo leto. Najboljši je spomladi, jeseni, ko začnejo rastline mirovati, pa nabiramo njegove korenine...« Razčistil je tudi s pojmom korenina, ki raste v zemljo in korenika, ki raste horizontalno in ima tudi koreninice. Največ zdravilnih učinkovin imajo rastline v času cvetenja oziroma tik pred cvetenjem, zato nabiramo takrat cvetove in liste. Ne nabiramo jih v rosi, pa tudi ne v najhujši vročini. In 200 metrov od ceste, čeprav so bliže lepše. Borijo se za življenje in - uspevajo. Kadar uporabljamo za čaj sveže rastline , jih damo več. Mešanico naredimo iz več vrst rastlin, pač glede na potrebo. KRRT je značilna čajna mešanica, ki vsebuje koprivo, rman, regrat in trpotec, dodajamo pa lahko še druge. Na primer ognjič, ki nadomešča arniko. Drugič spet preslico in orehove liste. Kraljica zelišč pa je kopriva. Če jo sušimo s steblom, počrni. Nabiramo jo vedno s prostimi rokami. Da nas ne opeče, jo obrnemo navzdol, podrgnemo liste, da se kremenčevi kaveljčki polomijo in nato lahko z njo delamo kot z ostalimi rastlinami. Posmukamo liste in jih damo sušit. Krvomočnico iščejo pari, ki ne morejo zanositi, preganja krta, za krvna obolenja, vnetja... »Dela red v zemlji in v človeku,« je poudaril Jože Majes. Glede na to, da jo najdemo povsod, jo premalo izkoristimo. Čaje pripravimo s poparkom. Prelijemo z vodo, ki je nehala vreti. Nežne rože pustimo 5 minut, ostale do 10 minut. Ljubitelji zdravilnih rastlin so odkrili marsikatero »novo« rastlino, saj večina pozna le šentjanževko, meliso, materino dušico, meto... Sredi gozda so opazili krompirjevko, ki je nekakšna divja rukola. Po vonju spominja na krompir. Hrana za siromake, so rekli včasih. Uporablja se kot solata ali dodatek k solati ali zelenjavni juhi. Kopriva ima toliko zdravilnih učinkovin, da je velika škoda, če je ne uporabljamo Ivi ima v rokah lep primer suličastega trpotca, doktorja za vse pljučne bolezni. Bogata so tla ob obronkih gozda z zdravilnimi zelmi V popoldanskem delu, ko so prišla na vrsto mazila, olja in tinkture, se je izkazalo, da marsikdo to doma že prakticira. Zato so znali postaviti vprašanja, na katera je Jože Majes z veseljem odgovarja. » Težko se je vsega naučiti iz knjig,» meni. »Zato priporočam, da nam pokaže zdravilno rastlino oziroma ravnaje z njo nekdo, ki to obvlada...« Pri sestavinah za mazila bolj priporoča čebelje voske in olivno olje, saj mast kmalu postane žrkava. Za pripravo mazila je uporabil ognjič, za tinkturo pa encijan. Seveda je bilo bolj zanimivo to spremljati v praksi, kot prebrati v knjigi. Ali, kot je dejal nekdo izmed udeležencev tega srečanja: »Do danes sem mislil, da kaj znam...« Besedilo in slike :Fanči Moljk Za pike insektov obstaja enostaven recept« za katerega človek ne potrebuje nobene kemije. Zadostuje, da na pik položite vroč kamen, segret od sonca, vroč obkladek, skratka karkoli vročega. Ne hladnega, kot so nas od nekdaj učili, ampak čimbolj vročega. Bolečina kmalu popusti, oteklina se ne pojavi. Do takšnega učinka pride baje zaradi reakcije strupa insektov na toploto. Če na mesto vboda pritisnemo nekaj vročega, se temperatura na tistem mestu dvigne nad 37C.Večina insektov ima strup, ki je toplotno občutljiv (termolabilen) in ki se pri povišani temperaturi razgradi ter postane neškodljiv. Deloma pa je vzrok olajšanja tudi v tem, da se toksini iz tkiva zaradi višje temperature odstranijo hitreje s pospešenim pretokom krvi. Glavni razlog za ta tekst pa je pravzaprav v tem, da kemična industrija,izrablja zdravje ljudi za svoj pohlep po dobičku, moči, nadvladi na globalnem trgu. Zaradi jemanja aspirina letno umre več tisoč ljudi Glede na Guinessovo knjigo rekordov je aspirin v svetovnem merilu najbolje prodajano sredstvo proti bolečinam. Farmacevtski velikan Bayer letno proda 11 milijard tabletk aspirina, kar pomeni 425 milijonov evrov dobička.Trženje skrbi za to, da ljudje smatramo aspirin kot vsesplošno zdravilo in ga zaupljivo goltamo. Mnogim aspirin pomeni čudežni faktor preživetja: vsak dan posegajo po njem le zato, ker ga reklame propagirajo kot preventivo pred srčnim infarkom in kapjo, ne samo bolniki, ampak tudi popolnoma zdravi ljudje. O stranskih učinkih se komajda govori: krvavitve v črevesju in želodcu, čir na želodcu, poškodbe ledvic, pa tudi srčni infarkt in kap. Zanemarljivo? New England Journal of Medicine svari pred smrtnimi stranskimi posledicami aspirina, ki se jih ljudje, ki jemljejo to zdravilo, sploh ne zavedajo. Po podatkih raziskave Boston University School of Medicine umre letno 16.500 Američanov za posledicami želodčnih krvavitev, katerih vzrok je jemanje aspirina in njemu sorodnih zdravil. Pri 17- 0.000 osebah letno pa pride do hudih želodčnih poškodb. Za primerjavo: leta 1997 je v ZDA umrlo 16.685 ljudi za posledicami okužbe z virusom HIV.Aspirin je torej morilec, primerljiv zAIDS-om, pa nas nihče ne svari pred njim. Smrt zaradi stranskih posledic jemanja aspirina je v ZDA eden izmed 15 najpogostejših vzrokov smrti. Povzela po virih: MaH Še posebej so bile uspešne štiri maturantke Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki so na maturi dosegle zavidljivo število točk in si pridobile z znanjem naziv ‘zlate maturantke’. To so: Anja Doležalek, Maja Dolanc, Tamara Rigler in Petra Zupan. Župan Bogdan Barovič jim je v posebnem pismu čestital in jih povabil na sprejem, ki je bil, 29. avgusta 2007 ob 10. uri, v prostorih upravne zgradbe Občine Trbovlje. O prijetnem druženju ne gre dvomiti. MaH Foto klub Hrastnik in Fotografsko društvo Jesenice vabita na razstavo Ivana Šenvetra l .J Resenice, ki do od i .sept. do 15. oktobra 1067,razstavljal v prostorih zdravstvenega doma Hrastnik« Ivan Šenveter se je z ljubiteljsko fotografijo začel ukvarjati šele ob upokojitvi. Mesto Jesenice, življenje na vasi, predvsem pa cvetje so njegovi najljubši motivi. »Okoli nas, okoli doma, je veliko lepega in zanimivega, le videti je treba. ..«pravi Ivan Šenveter. Svojih rožic, pa naj bodo travniške, alpske ali balkonske, ne poimenuje. Naj se predstavijo same. Razstava barvnih fotografij v Hrastniku je že njegova deveta samostojna razstava po vrsti in gotovo bo s svojimi barvami in motivi navdušil tudi obiskovalce zdravstvenega doma. Besedilo: Fariči Moljk Slike: Ivan Šenveter Še enkrat in ponovno na »galerijski« Pretekle letošnje šolsko leto 1006/1007 so maturanti trboveljskih srednjih šol uspešno zaključili. Zbor sv. Nikolaja litija navdušil na gostovanju v Franciji Od 19. do 14. avgusta 1007 je v francoskem mestu Bayeux v Normandiji potekal 3. mednarodni zborovski festival “Bayeux Chante L'Europe’% ki je bil posvečen 50. obletnici združene Evrope. Na festivalu so sodelovali zbori iz Anglije, Nizozemske, Italije, Slovenije in Francije. Organizator festivala je bil L’Orpheon Vocal Musič Centre, ki je bil ustanovljen leta 1846 in združuje preko 220 članov in tri zbore. Na festivalu je Slovenijo zelo uspešno zastopal Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič. Na koncertih v katedrali Notre Dame in v cerkvi v Isygni sur Mer je predstavil duhovno glasbo iz svetovne zakladnice različnih stilnih obdobij. Na koncertih z ljudsko tematiko je v slovenskih narodnih nošah predstavil slovensko ljudsko glasbo in običaje. Poslušalci so bili očarani in navdušeni nad zborom in pevci. Koncerti, ki so bili polni emocij, so se zaključevali s stoječimi ovacijami in dolgimi aplavzi. Po mnenju obiskovalcev in organizatorjev je bil Zbor sv. Nikolaja najboljši zbor na festivalu. Pevci zbora so sodelovati tudi na skupnih vajah, kjer so se seznanili z novo glasbeno literaturo, študirali nove skladbe in izmenjali izkušnje z drugimi pevci. Nastopili so na zaključnem gala koncertu v čudoviti katedrali Bayeuxa, kjer je skupaj s simfoničnim orkestrom prepevalo 220 pevcev iz petih držav. Pevci Zbora sv. Nikolaja po koncertu slovenskih ljudskih pesmi Z dobro celostno predstavitvijo je zbor vzbudili veliko zanimanje za Slovenijo in slovensko kulturo. Z dobrimi koncertnimi nastopi pa se je na najlepši možni način oddolžil gostiteljem za zelo topel sprejem in gostoljubnost. Za Zbor sv. Nikolaja Litija: Peter Benko Koncert skupine The Cassette Pred koncem letnih počitnic je bila za vse mlade rokerje pripravljena prava glasbena poslastica. V Mestnem parku Trbovlje je bila v nedeljo, 26.avgusta povabljena Južnoafriška skupina The Cassette. Skupina obstaja komaj dve leti. Na sceno so v velikem slogu stopili že s prvencem »Welcome Back To Earth«, ki je v Južnoafriški Republiki izšel pri založbi Sony BMG, za distribucijo po ostalem svetu pa skrbi vedno bolj opazna indie založba Sheer, rezultat česar je svetovna turneja, ki so jo Cas- sette pričeli letos maja. V JAR so v samem startu dosegli vse. Njihovi singli se uvrščajo na najvišja mesta glasb enih lestvic, poleg tega pa so na South Afričan Musič Avvards zmagali v kategoriji »Best Rock Album«, ter bili nominirani tudi za najboljšo glasbeno skupino. Njihovo življenje v Johannesburgu v Južni Afriki jim omogoča unikaten pogled na svet, katerega brez zadržkov vnašajo v svoje pesmi, ki se dotikajo ljubezni, sovraštva, jeze, incesta, aidsa, diktatorstva, ter invazije ZDA na Irak. šivftR ieei Tudi letos je Študentska organizacija Hrastnik - Klub ŠOHT - pripravila nepozabni zaključek počitnic s Festivalom ŠTUOR, ki se je dogajal od 30.8. do 2.9. 2007. Festival je bil tokrat 2. leto zapored, cilj festivala pa je bil ponuditi še zadnjo zabavo, pred ponovnim pričetkom delovnega leta čim širši množici obiskovalcev. Program je bil zasnovan tako, da je v štirih dneh festivala lahko vsak našel nekaj tudi zase. Pripravljeni so bili koncerti, športne prireditve, kulturne prireditve, dobrodelna akcija, tržnica, 3. bazar regije 03, omogočena možnost šotorjenja na lokaciji blizu centra mesta in še mnogo več. Letos so na dveh odrih nastopili: ŠANK ROCK, FRAJKINC- LARI, D NEEB, IN-SANE, DJ STAN NY ABRAM................. Športne aktivnosti: Streetball, beach volley, rokomet, tenis, dobrodelna akcija kulturne prireditve: potopisi itd. Poletni utrinki Zaključek poletja z Big Bandom od tu in tam... Izola Big band Zagorje je skupaj s Slavkom Ivančičem priredil koncert ob zaključku poletja, ki je bil I .septembra na ploščadi pred muzejem v Zagorju. Slabo vreme je krivo, da izjemno dober koncert ni obiskan v še večjem številu. Vir.internet Neretva Puščava ...in še vedno nazaj! StR. _______________špm ©| Šketi znova osvojili Šentlambert Šentlambert je bril od petka H. do nedelje 16. avgusta spet v znamenju malega nogometa. Prizadevni organizatorji so pripravil 5. veteranski in 16. članski turnir v malem nogometu.V članski konkurenci je nastopilo 23, v veteranski pa I I moštev. Med veterani je tokrat slavilo ŠD Čolnišče, ki je v finalu po strelih s 7 metrov ugnalo Pekarno Leniči. V tekmi za 3. mesto so bili kisovški Škoti boljši od domače ekipe. Naslov najboljšega igralca je osvojil Mirsad Nišič (Pekarna Leniči), medtem ko je pokal za najboljšega vratarja pripadel Tonetu Grošlju (ŠD Čolnišče). V članski konkurenci so Škoti iz Kisovca ponovili lanski uspeh. V finalu proti Juventusu jim je v zadnjih minutah uspel preobrat, s katerim so izenačili izid, pri streljanju 7-metrovk pa so unovčili psihološko prednost in se še drugič zapored veselili naslova najboljše ekipe na tem turnirju. Na tretjo stopničko so stopili igralci ŠD Čolnišče, ki so pri strelih s 7 metrov pokazali večjo zbranost kot ŠD Sava. Najboljši strelec članskega turnirja je bil Jasmin Veladžič (Škoti EVJ), za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Andrej Medvešek (Juventus). Tridnevni turnir je bil velik zalogaj za prizadevne organizatorje, vendar so bili kos izzivu. Pomagalo jim je 12 donatorjev, svoj delež k uspešni izvedbi dogodka pa je dodalo tudi vreme. REZULTATI: Člani; četrtfinale - Škoti EVJ : Bar Slavi/Tref 4:1, Juventus : Picerija Kukuca 4:1, ŠD Čolnišče : L’Muhy 3:0, ŠD Sava : Sevdah 3:2; polfinale - Škoti EVJ : ŠD Sava 5:0, Juventus : ŠD Čolnišče 4:3 (1:1); finale - za 3. mesto - ŠD Čolnišče : ŠD Sava 2:0, finale za Besedilo in slika: Boštjan Grošelj Sport v Hrastniku Hrastnik ima bogato športno tradicijo, tako v preteklosti kot tudi sedanjosti. Športni duh mladih in starih ne pojenja. Bogata športna infrastruktura omogoča športnikom različnih disciplin doseganje dobrih rezultatov, pridružuje pa se jim tudi vedno več rekreativcev in ljubiteljev športa.Vsakdanje hitenje in premagovanje hitrega tempa življenja nas opozarja, da moramo nekaj storiti za svoje telo in zdravje. Da se je miselnost občanov zelo spremenila, dokazujejo polne telovadnice in športne dvorane, obiski tekem, navijaške skupine, visoki rezultati profesionalnih športnikov, ipd. V središču Hrastnika se nahaja večnamenska Športna dvorana.V njej se poleg športnih aktivnosti odvijajo tudi zabavne, kulturne in komercialne prireditve, saj sprejme cca 1000 oseb (maturantski plesi, srečanje starostnikov, novoletna srečanja in zabave, maškarada,...). V neposredni bližini dvorane stoji manjša telovadnica in pokriti bazen (z dvema savnama). Pridružuje se jim nogometno igrišče z atletsko stezo in atletskimi napravami ter zunanje večnamensko igrišče (500 sedežev) za košarko ali rokomet ter rolkarski poligon. Igrišča so namenjena tudi za različne prireditve, koncerte in druga dogajanja. Vir:internet Škoti so še drugič zapored osvojili Šentlambert I. mesto - Škoti EVJ :Juventus 4:3 (2:2). Vrstni red - I. Škoti EVJ, 2. Juventus, 3. ŠD Čolnišče, 4. ŠD Sava. Veterani; polfinale - ŠD Čolnišče : Škoti 2:1, Pekarna Leniči: Šentlambert 6:5 (1:1); finale - za 3. mesto - Škoti: Šentlambert 4:2, finale za I. mesto - ŠD Čolnišče : Pekarna Leniči 3:1 (1:1). Vrstni red - I. ŠD Čolnišče, 2. Pekarna Leniči, 3. Škoti, 4. Šentlambert. J© špozr Karate: Trboveljčani uspešno zaceli z jesenskim delom tekmovalne sezone Trboveljski karateisti se bodo še dolgo prijetno spominjali četrtega druženja v Puntiželi, kjer so ponovno preživeli super počitnice. Vsega lepega je enkrat konec in poslovili so se dostojno tudi od letošnjih poletnih počitnic. Vsak jih je poskušal po svojih močeh preživeti naj..., z leti pa bodo ostali še samo lepi spomini. Zelo uspešni nastopi in uvrstitve v spomladanskem delu tekmovalne sezone, kjer so tekmovalci osvojili kar 103 medalje na uradnih državnih in mednarodnih turnirjih so bili obveza za trenersko ekipo, da so začeli že med počitnicami s pripravami na jesenski del tekmovalne sezone. Že takoj v začetku avgusta so začeli s kondicijskimi pripravami. Glede na veliko število tekmovalcev jih letos izvajajo v dveh kakovostnih skupinah. V trboveljskem klubu so se odločili, da bodo letos športno formo tempirali na dva vrhunca. V drugi polovici oktobra se bo v Istanbulu v Turčiji odvijalo 5. Svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo.Trboveljčani, ki so imeli februarja letos na Evropskem mladinskem prvenstvu tri svoje predstavnike, imajo tudi za svetovno prvenstvo kar nekaj svojih kandidatov, ki pa si bodo morali vstopnico priboriti na nekaterih izbornih tekmovanjih. Drugi vrhunec pa načrtujejo na svojem 35. mednarodnem karate turnirju, v mesecu decembru, ki ima najstarejši staž med vsemi karate turnirji v Evropi. Pretekli vikend so se že začela prva tekmovanja, ki bodo v naprej sledila kar ena za drugo.Trboveljčani bodo nastopili na teh tekmovanjih ter stopnjevali formo. Timi Umek v akciji - Grado Italija -uspelo mu je osvojiti 104. medaljo na uradnih državnih ali mednarodnih turnirjih za trboveljske karateiste V soboto 25. avgusta se je pet trboveljskih tekmovalcev, Timi UMEK,Žiga ROZINA,Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ, pod vodstvom reprezentančnega trenerja Mat- jaža KONČINE udeležilo 22. Mednarodnega turnirja v Gradu v Italiji. Turnirja, ki zaključuje enotedenske priprave najboljše "karate nacije" na svetu v zadnjem obdobju, Italije, se je udeležilo kar 685 tekmovalcev iz 88 klubov in H reprezentanc. Tradicija in kakovost so zaščitni znak prvega mednarodnega karate turnirja v jesenskem delu tekmovalne sezone, ki je tudi tokrat privabil številne močne evropske reprezentance. Že več let se “Grada" udeležujejo tudi slovenski tekmovalci, ki izkoriščajo močno konkurenco za vpogled v trenutno pripravljenost. Tokrat so bili za razliko od lanskega leta, večina nastopajočih mlajši tekmovalci, saj je bližajoče se svetovno mladinsko prvenstvo v glavnem mestu Turčije velik izziv. Iz Slovenije se je tekme udeležilo več kot trideset tekmovalcev iz enajstih klubov. Rezultati v času polnih priprav niso ravno v prvem planu, a vseeno je občutek osvojitve medalje tisti, ki poda dodatnih moči k še bolj trdem delu. Bilo jih je kar nekaj. Med nosilce medalj se je uspelo uvrstiti tudi Trboveljčanu, Ti-miju UM EKU, ki je v številčni kategoriji preko 20 tekmovalcev osvojil bronasto medaljo. Ostali Trboveljčani niso imeli toliko športne sreče, saj so izpadli že v prvem kolu. Kljub temu bodo v prihodnje imeli še precej možnosti za uspešne nastope. V samem klubu, pa bo v mesecu septembru ponovno steklo delo v vseh skupinah. Najpomembnejši projekt v zadnjih letih je prestavitev članov iz nižjih v višje skupine. S tem omogočajo perspektivnim tečajnikom treniranje z izkušenejšimi člani in možnost nastopanja na tekmovanjih izven Trbovel]. Na ta način se sprosti termin v začetni skupini, tako, da lahko vsako leto začnejo trenirati tisti, ki se navdušijo za to borilno športno disciplino. Tako bodo tudi letos povabili v svoje vrste vse, ki želijo trenirati karate. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Znamenita Pelejeva žoga na dražbi Trenutni lastnik legendarne žoge je televizijec Roberto Justus, ki se je žoge dokopal na dražbi leta 2005 za 30.000 dolarjev. Gre za žogo, s katero je Edson Arantes do Na-scimento - Pele - dosegel svoj tisoči zadetek. To je bilo 19.septembra 1969, ko se je s svojim Santosom pomeril z Vasco de Gamo v Rio de Janieru in v zmagi 2:1 dosegel gol z enajstih metrov. Globonews - brazilski medij - poroča, da bo Justus dobiček od dražbe naložil v svojo dobrodelno fondacijo “Movement you can help", ki skrbi za socialno-okoljske težave. Nogomet Začetek sezone 1007/08 Pred vrati je nova sezona Regionalne ljubljanske LEGEA lige, v kateri nastopa tudi NK Rudar Trbovlje. Ekipa Rudarja je lansko sezono zasedla končno drugo mesto in osvojila 41 točk in tako kar za 19 točk zaostala za Olimpijo Bežigrad, ki je napredovala v tretjo ligo. Letošnje ambicije ekipe Rudarja so visoke, saj upajo na uvrstitev v višji nivo tekmovanja, kar bi si vsekakor tudi zaslužili. Letošnji novinci v ligi so Jevnica, Kamnik, Ihan in ND FC Ljubljana. Rudar je v pripravljalnem obdobju odigral kar šest prijateljskih tekem. Končna bilanca pa je 5 zmag in I poraz. Za letošnjo sezono je NK Rudar pridobil tri odlične okrepitve.Tako so vrste Rudarja okrepili:Jure Vodeb (Zagorje), Gašper Starc (Svoboda Kisovec) in povratnik Denis Žibert (Olimpija Bežigrad). Obstajajo pa tudi zelo majhne možnosti, da bi se ekipi pridružil tudi Dejan Čauševič (NK Bela Krajina), saj je prekinil pogodbo z dosedanjim klubom in je prost igralec. Iz kluba pa sta v Zagorje odšla dva mlada in perspektivna igralca Marko Sotenšek in Alji Ljatifi.Trener Jani Sotenšek ima tako lepo izbiro igralcev, saj se jih na treningu zbere tudi do 25, tako da bo borba za prvo moštvo še kako velika. Letošnjo sezono naj bi se začela tudi že težko pričakovana preplastitev nogometne površine z umetno travo. Dela naj bi se začela v drugi polovici oktobra.V primeru ugodnih vremenskih pogojev za izvajalca, pa bo projekt zaključen nekje v mesecu aprilu. V najslabšem primeru pa se lahko dela zavlečejo tudi v spomladanski del sezone. S tem terminom še najmanj izgubi NK Rudar, saj bodo ekipe lahko večino domačih tekem le odigrale v Trbovljah. Prvo prvenstveno tekmo so si lahko vsi ljubitelji nogometa ogledali v soboto, 25.8.2007 ob 17:30. NK Rudar Trbovlje je na domačem igrišču igral proti ekipi iz Črnuč.To je bila prva preizkušnja, na kateri so igralci lahko pokazali, kako so se pripravili na letošnjo sezono.T Tekmo so odigrali pred okoli 200 gledalci in na domačem terenu premagali nogometno ekipo iz Črnuč z 1:0. Rezultat v polčasu je bil 0:0. Za trboveljsko ekipo NK Rudar so zaigrali: 12. Igor Matanovič 2. Rok Perme 3. Miha Petauer 4. Nejc Perme 5. Primož Marijan (K) 6. Denis Žibert 7. Denis Isič 8. Gašper Starc 9. Rok Lamovšek 10. Jure Vodeb I I. Ivan Čuro I. Marjan Horvat 13. Dražen Matič 14. Edin Softič 15. David Buovski 16. Marko Majcen 17. Nedeljko Vodeničar 18. Marko Ocvirk Trener: Jani Sotenšek igrišče NK Rudar Trbovlje je junija gostilo mažorete, avgusta pa nogometaše Iz Črnuč Strelec: 1:0 (78’) Lamovšek (I Im) Postava Črnuče I. Goran Mikanovič II. Luka Arapovič 3. Marko Bistrovič 4. Grega Merjasec 5. Renato Čižmešija 6. Edis Hasanovič 7. Klemen Musulin (K) 8. Boris Žugič 9. Asmir Durgutovič 10. Andrej Verli 2. Zoran Malič 12. Sladan Miloica 13. Darko Vukovič Trboveljski nogometaši so premagali ekipo iz Črnuč z rezultatom 1:0. Ves čas igre so bili igralci Rudarja boljši nasprotnik, vendar pa so imeli tudi gostje svoje priložnosti za zmago.Tako je sodnik gostom v napetem obračunu pokazal kar dva rdeča kartona. Prvi polčas je minil v znamenju preizkušanja moči in tako sta si obe ekipi priigrali po nekaj priložnosti. Igralcem Rudarja nikakor ni uspevalo tisto kar so si zamislili.V drugem polčasu je sodnik po dveh grobih prekrških pokazal upravičena rdeča kartona. Kljub dvema igralcema več Rudarju igra ni hotela steči. Igralci Rudarja so v nadaljevanju odigrali nekaj lepih akcij, vendar brez uspeha. V 76. minuti je gostujoči igralec v kazenskem prostoru igral z roko in sodnik je upravičeno pokazal na enajstmetrovko. Uspešen izvajalec za domače je bil Lamovšek. V nadaljevanju so si igralci Rudarja priigrali še nekaj priložnosti, med drugimi je domači igralec Ocvirk zadel vratnico.Tako je bil končni izid srečanja 1:0 za domačo ekipo. Ekipi Rudarja se bo v teh dneh pridružil tudi bivši prvoligaški in dru-goligaški igralec Dejan Čauševič, ki je nazadnje nastopal pri drugoliga-šu Beli Krajini s katerim so se sporazumno razšli. Čauševič je klasični napadalec, ki zna zabijati gole.V sezoni 2005/06 je na lestvici strelcev v Prvi ligi Si.mobil Vodafone z 9. goli zasedel 12. mesto. Pred tem pa je igral v Zagorju, v prvi in drugi slovenski ligi.Tako da gre brez dvoma za zelo veliko okrepitev pri Rudarju. Za NK RudarTrbovlje:Tomaž Radič Slika: arhiv MaH Nogomet Neva pogodba Rokometni klub Rudar Trbovlje je ob podpisu nove sponzorske pogodbe seznanil predstavnike medijev o novostih v klubu. Sponzorska pogodba je bila sklenjena med RK Rudar in EVJ Elektroprom Kisovec. V sredo, 5. septembra, ob deseti uri sta RK Rudar Trbovlje in EVJ Elektroprom d.o.o. Kisovec, oziroma predstavniki obeh akterjev, v prostorih EVJ na Lokah pri Zagorju 22 v Kisovcu podpisali sponzorsko pogodbo. Podpisu je sledila novinarska konferenca, na kateri so v.d. predsednika kluba Gojmir Pešec, člani predsedstva in trener RK Rudar Jani Čop z direktorjem EVJ Elektroproma, Janezom Vidmarjem predstavili prihodnje sodelovanje. © KRONIČNO 30 KRONIČNO MALO DRUGAČE Regijski center za obveščanje NEVARNOSTI, NESREČE IN DRUGI POJAVI V REGIJI ZASAVJE V OBDOBJU JANUAR -JUNIJ 2007 Povzetek statistike Telefonski klici • na številko I 12 smo prejeli........................ 9.961 telefonskih klicev - 75% • iz centra za obveščanje smo posredovali oz. opravili 3.387 telefonskih klicev - 25% • skupaj opravili.....................13.348 telefonskih razgovorov/ lani v tem obdobju 15021 • v sistemu radijskih zvez ŽARE smo opravili..... ....3.358 pogovorov • v povprečju smo na dan imeli ..................93 telefonskih in radijskih komunikacij • v izjemnih primerih tudi 260 telefonskih pogovorov/12 ur, na vsake 2.7min (sneg) • ReCO Trbovlje je opravil 2439 telefonskih pogovorov, lani v tem obdobju 2692, in sicer z o gasilci 764 pogovorov......22,7% o policijo 845 pogovorov......25,1% o zdravstvom 830 pogovorov ... 24,7% o obveščanje ostalih v sistemu ZIR (vodilne, odgovorne osebe..) 948 pogovorov......28,2% Nevarnosti, nesreče in drugi pojavi • za to obdobje evidentirali 180 nevarnosti, nesreč ali drugih pojavov, lani v tem obdobju 158. • nevarnosti in nesreč je bilo I 15 (lani v tem obdobju 79) • drugih pojavov je bilo 65 (lani v tem obdobju 79) • Nevarnosti, nesreče in drugi pojavi (dogodki) po občinah o v občini Zagorje ob Savi se je pripetilo...36 dogodkov, 20 %, lani v tem obdobju 45 o v občini Trbovlje.....................106 dogodkov , 60%, lani v tem obdobju 83 o v občini Hrastnik.....................37 dogodkov , 20%, lani v tem obdobju 30 • največ dogodkov beležimo v mesecu marecu: 37 dogodkov • najmanj dogodkov beležimo v mesecu juniju... 26 dogodkov • glede na časovno obdobje dneva je bilo o 109 dogodkov med 12 in 24 uro o 71 dogodkov med 00 in 12 uro • glede na dan v tednu je bil najbolj kritični dan torek v katerem beležimo največ intervencij 33 • Najkritičnejša ura je bila med 18-19 uro- 16 dogodkov in 9-10 uro- 13 dogodkov V tem obdobju smo v regiji Zasavje imeli: • 22 požarov v naravnem okolju ( težko dostopni teren-nad žel.progo) • 3 I požarov na objektu, • 2 požara na prometnih sredstvih • 8 prometnih nesreč, kjer je bila potrebna pomoč gasilskih enot o Nesreča v železniškem prometu- (vlak/avto) o Rudniška nesreča o Iztirila plinska cisterna o Visok sneg, neurje, močan veter o Zemeljski plaz o Nesreče z nevarnimi snovmi (posip cestišča) o Iztirjenje tovornega vlaka o Eksplozija plina v stanovanju o Najdba neeksplodiranih ubojnih sredstev o Motnje z energijo - voda, elektrika o Reševanje psa iz težko dostopnega terena (GRS) o Nesreče na vodi in iz vode o Med 65 ostalih dogodkov, ki so se pripetili prištevamo razne oblike pomoči: odpiranje vrat stanovanja; avtomobila, reševanje ljudi iz dvigal, lažni alarmi na objektu, odstranjevanje dreves na cesti, črpanje vode iz objektov, reševanje malih živali; mačk, psov, reševanje srnaka, itd. Skupno število aktiviranih in sodelujočih gasilcev v tem obdobju: 962 Poklicni in prostovoljni gasilci so v 232 prevozih skupno pripeljali na različne lokacije I 165 m3 pitne vode. Poročila in dnevno informativni bilteni o Izdelanih in posredovanih na CORS je bilo 180 prvih poročil o dogodku Izdelano in posredovano je bilo 154 dnevno-informativnih biltenov. leto 2007 DOGODEK Po občinah obdobje nevarnost, nesreča drugi pojavi Zagorje Trbovlje Hrastnik I. tromesečje 63 34 97 II. Nevarnosti, nesreče in drugi dogodki v obdobju januar junij 2007tromesečje 52 31 83 skupaj 115 65 180 36 106 37 brocentualno ! 64% 36% 20% 60% 20% nesreče 25 53 26 drugo 11 53 11 179 36 106 37 izven meja regije občina Lukovica-požar brunarice 1 180 Objava - 27.8.2007 v popoldanskem času je od doma neznano kam odšel - 50-letni Igor VIDMAR iz Kamnika. Opis pogrešanega: visok je okoli I85 cm, močnejše postave, kratkih rjavih skodranih las, nosi brado in brke, nazadnje je bil oblečen v srajco s kratkimi rokavi, s karirastimi vzorci svetlejših različnih barv, kratke hlače do kolen, zeleno rjave barve. Vse, ki bi pogrešanega opazili ali vedeli karkoli v zvezi z njegovim pogrešanjem prosimo, da pokličejo na številko I 13 ali na anonimni telefon policije 080-1200. a\Cs/a KRONIČNO © Kako ravnamo ob požaru v naravi Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje.Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade. Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate. Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko I 12. V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe. V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem: • nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov • kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini • kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč • odmetavanju neugašenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil. Kaj storiti, ko v naravi zagori 1. Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami. 2. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom. Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne. 3. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke: • svoje ime in priimek • kaj in kje gori • kratek opis požara • v katero smer se požar širi in kaj ogroža • če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij. Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju. Strela in grmenje kot naraven pojav Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje). Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo.Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra. Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali. Ukrepajte preventivno! Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta. Opozorilna znamenja: • poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki Znamenja za preplah: • kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi • oddaljeno grmenje Skrajno nevarno: • razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...) Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, češ da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, t. j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu. ggijSfiillltiJŠteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino! 'A mmo-iLo NIZOZ.OPER- TKALSK STROJ GLIVIČNA ŽITNA BOLEZEN POMLADNA CVETICA, ZNANILKA POMLADI ALENKA BIKAR NASELJE PRI MARIBORU NAELEKTREN DELEC NAVEDBA ZBOR OSMIH PEVCEV NI PEVEC BESEDILA (JULES) POD NAREKOVAJI ANGELES GEORG GIDER- ENIGMATKO PREČEN DROG NA KMEČKEM VOZU HRVAŠKA TOVARNA SLADKARIJ SVEDSKI UTRJEN DVOREC UROŠ IVANOVIČ SAMICA PTICA KOSA USTOLIČENJE KRAUA TVOR, FURUNKE SL.REŽISER (VALO)L ČLOVEŠKI ZARODEK RIMSKI STENOGRAF PESNIŠKI IZRAZ ZA KROKARJA ŠPORTNA TEKMOVALNA SKUPINA BARVNI ODTENEK RUDI OMOTA IZDELEK ZA NEGO KOŽE PO BRITJU HRVAŠKI NOGOMETNI TRENER (TOMISLAV) KRATICA JUŽNO- AFRIŠKE REPUBLIKE ŽIVALSKI INSTINKT, NAGON VELIKA PISANA TROPSKA PAPIGA X =17 PREDNJA PLOŠČA NA TELEVIZUI JURE ERŽEN NOČNO POPIVANJE POGOST VEZNIK LETOVIŠČE NA PAŠMANU ANA (DALMAT.) EVA LONGYKA REDEK NEBESNI POJAV ČARU NOVAK ZAJEDAVCI V LASEH DREVO S PLODOVI ZA OLJE NAPRAVA ZA USMERJAN-JETOKA LEVI PRITOK SAALE OZEK PAS BLAGA NAŠ VRHUNSKI ALPINIST ČESEN ALES VALIČ MATIJA JAMA ČRTOMIR RAVNIK DRAGAJED IZ RIBJIH IKER PREBI- OSLON, VALEČ PODPORA KRAJA KAMEN AM. ZVEZNA DRŽAVA Z GL MESTOM LINCOLN KrIŽAnKe & U G A N REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšn e številke. SUDOKU 2 4 1 2 7 1 7 5 3 8 4 6 8 2 6 9 3 9 6 4 3 4 1 6 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 18/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 17/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Saša Napret, Ribnik 3, 1420 Trbovlje 2. Rosanda Medvešek,Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje 3. Tatjana Kmetič, Cesta I. maja 69, 1430 Hrastnik BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SLADOLED DOBER ZA ZNORET! VELIKA KEPICA MALA CENA 0,65 € 155,77 sit SAMO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU OD 06.09. DO 19.09.2007 VABLJENI Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Seveda ste se! Zato takoj telefon v roke in pokličite Petra na GSM 040 267 41 I, ki vam bo predal dva bona za dve pici in dve kokakoli.Verjetno vam bodo šle prav tako v slast kot dobrote na sliki. Pokličite najkasneje do petka, 15. septembra in šli boste v picerijo Čebelica na Izlakah. Če pa tega ne boste pravočasno storili, bo nagrada počakala na naslednjega prepoznavnega. pizzenm čebeiich YRAÖCYIÖ fllatej Valvazorjeva & IZlflKE. Tel.: 05/56-74-157 OPRAVIČILO: Sin Luka je tisti, ki je 14.08.2007 razveselil mamico Natašo Terbovc, Partizanska c. 52, z Dola pri Hrastniku, kateri se opravičujemo za napako v prejšnji številki. Uredništvo ,ftV , Šoštar Mojca je rodila Ulo Pušnik: teža:3320g, velikost: 51 cm Ke pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Spomin na lepe dni se globoko zapiše v človeka.Vsakdo se rad spominja otroštva, tudi tisti, ki so odraščali v težkih razmerah. Podobno je s prijetnimi vtisi z dopusta. Glavni čas zanj je poletje, zato je večina že sestavila mozaik letošnjih brezskrbnih dni. Kolo življenja pa se obrača naprej, hiter tempo sili v odmik od pristnega naravnega utripanja človeškega bitja. Odmerjena zrna v peščeni uri polzijo, ne da bi kaj vprašala, vendar se običajno zdramimo šele takrat, ko je prepozno. Narediti bi si morali seznam vsega, kar nas izpolnjuje in navdaja s smislom, ter se ga čimbolj držati. Potem bomo zadovoljni ne le na dopustu, ampak vsak dan. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NEDOKONČANA SLIKA V sredini dom, pravzaprav domačija, napol lesena hiška, stara stala, vegast kozolec, razmajana kašča. Na belini platna valjajo se prepereli gvaši, sijejo rožnati pasteli. Iz črne kuhinje diši po smoli, dimu, kruhu in svinini. Stenam v hiši obesim Kristusa, Marijo, rodbinske slike, od vsega hudega zbledele. V kotu za vrati razhrebano krušno peč namalam, se podolgam nanjo in kakor davno, davno zaspim na dedkovih kolenih. Vlado Garantini REINKARNACIJA Ko duša zapusti telo, posujte moj pepel po travi, da vrnitev hitra bo -že v rožicah spomladi. Maks Marinčič KAM HITIJO? Kam hitijo vsi ti ljudje, da česa ne zamudijo, česa, nihče ne ve. Med vsemi temi sem tudi jaz, srečujem znan in tuj obraz. Nasmešek tu, nasmešek tam, ne vem, komu vse ga dam. Ko sem doma, sem zopet sam. Andrej Režun JESENI IZIDE PESNIŠKA ZBIRKA Z. POETOV! USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Tudi v poletnem času jih sprejemamo na naslovu: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. NEKAJ O POLETJU Je v deželo prišlo poletje, je travnik kot eno samo cvetje. Zdaj sonce greje in žari, vsak dopusta si želi. Se proti morju valijo trume turistov, med njimi je nekaj nudistov. Je cesta postala že reka, sonce visoko že pripeka. So otroci veseli, ker na soncu se bodo greli. Je delavec vesel, se na morju bo lepo imel. Si prihranil nekaj je cvenka, da na morju ne bo mu piskala tenka. So polni hoteli in kampi, ob dobri hrani gostom ne krulijo vampi. Se poleti razbesni tudi nebo, kako na morju nam je lepo. Se na morju pleše in vrti, vsak nekaj koristnega si želi. Je prehitro minil ta dopust, v trgovine prišel je popust. Vinko Krajnik “Kdor hoče uživati, mora pot prelivati.” (Nemški pregovor) ______KOLUMNA 0 Aleksij Porednih: DRESURA NEDOLŽNIH SRC Novo šolsko leto se je pričelo. Hrame učenosti je prestopilo veliko prvošolk in prvošolcev. Starši in stari starši so jih zelo skrbno pospremili, učiteljice in vzgojiteljice so jih prijazno sprejele. Dobiti morajo občutek, da šola ne grize, ampak je ustanova, ki hoče človeka pripraviti na ustvarjalno življenje. Prvi vtisi so izjemno pomembni. Kdor s prvim dnem vzljubi šolo, jo bo z veseljem obiskoval tudi kasneje. Komur se šola zameri že na začetku, jo bo sovražil, dokler jo bo obiskoval. Kakšne sadove rodi vsak izmed teh odnosov, ni treba posebej poudarjati. Ne glede na to, ali otrok šolo vzame za svojo ali do nje čuti odpor, pa je ustanova, namenjena dresiranju. Prek šolskega sistema namreč država organizirano skrbi za ohranjanje svojih vrednot in sledenje zastavljenim ciljem. Državljane želi zlepa ali zgrda pripraviti k pokorščini. Tega se ne zavedajo niti otroci niti njihovi starši, saj so bili tudi oni podvrženi enaki dresuri. Nihče jih ni nič vprašal, enostavno so bili prisiljeni v delno odpoved brezskrbnemu otroštvu. Kdor se hoče normalno vključiti v družbo, se ji mora pokoriti in se ji do določene mere prilagoditi.To je kruta nujnost. Kljub temu ima večina ljudi na šolsko obdobje lepe spomine: “Najbolj ‘luštno’ je bilo, ko sem hodil(a) v šolo. Nikoli kasneje mi ni bilo tako dobro.” Jasno, šola je samo priprava na življenje, ki gotovo ni lahko, še zlasti, če je priprava nanj slaba. Na tem mestu se zastavi bistveno vprašanje: “Ali šola sploh pripravi človeka za soočanje z vsakdanjimi izzivi?” Delno ga, a obstaja cel kup stvari, kjer šola zataji. Reforme skušajo odpraviti nekatere pomanjkljivosti, toda šolski sistem se še vedno vrti v začaranem krogu ujetosti v omejitve družbe in civilizacije, ki ji služi. Naša civilizacija je izrazito materialistična in v svojem jedru še vedno močno patriarhalna. Skratka, vodi jo načelo “imeti” na račun načela “biti”. Denar je sveta vladar. Bolj je pomembno, da imaš denar in materialne dobrine, kot da si srečen. Konkurenca je zdrava, zato so že otroci okuženi z virusom tekmovalnosti. Učimo jih, da morajo biti boljši od drugih, če želijo uspeti, zato ‘švicajo’, če jim ‘sfali’ kakšna točka. Nekateri starši tako ‘napumpajo’ svoje otroke, da se jim svet podre, če ne zadovoljijo njihovih apetitov. Vzgajajo jih v razcepljene osebnosti, ki ne vedo, kje se jih drži glava. Kje je tu ljubezen do otrok, kje je prizadevanje za njihovo srečo? Šolski uspeh in materialna blaginja človeka ne morejo osrečiti. Sreča je namreč zadovoljstvo z življenjem, občutek izpolnjenosti, ki ga ni mogoče kupiti. Lahko se ga samo živi s sledenjem vzgibom svojega srca. Šola in starši vse prepogosto ubijajo globoke želje in hrepenenja otrok. Malokdo ohrani v sebi pristno otroškost. “Daj, ne bodi tako otročji. To se ne spodobi za tvojo starost,” je tipično vzgojno ‘pod-jebavanje'. Zbudite se že enkrat, ljudje, in se poučite, kaj pomeni otroškost in kaj otročjost! Otroškost pomeni, da ohranimo pristno radovednost in veselje do življenja. Ironija je, da šola, ki naj bi spodbujala radovednost, slednjo ubija. Odprtost za nove ideje, ki je ključ za spodbujanje ustvarjalnosti, je marsikdaj samo mrtva črka na papirju. Razlog je v zatiranju otroškosti. Če bi ji bili bolj naklonjeni, bi bili kot družba bolj ustvarjalni. Zaradi večje ustvarjalnosti bi živeli v večjem blagostanju, predvsem pa bi bili bolj zadovoljni. Kaj pomaga šola, če njena dresura vzgaja zombije, ki znajo za dobro oceno in kasneje dobro plačo lesti v rit?! To je znak bolne družbe, ki se je obsodila na smrdeč razkroj v lastnem blatu. Samo namig: največji umi človeštva so imeli skoraj vsi po vrsti težave v šoli. Seveda ne zaradi premajhne ustvarjalnosti, ampak zato, ker so se počutili uka-lupljene. Šola z obveznimi vsebinami jih je dušila in jih vodila stran od njihovih notranjih vzgibov. Poleg tega so preveč izstopali iz povprečja, kar je motilo skoraj vse učitelje in sošolce. Danes šolski sistem sicer teži k temu, da bi več pozornosti namenili nestandardnim učenkam in učencem, tako nadpovprečnim kot podpovprečnim.Vsak človek je dragocen in naloga šole je, da mu pomaga kar najbolj razviti njegove potenciale.To bi moralo biti glavno merilo njene uspešnosti. 0 mo/omsniA Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 7.9. edelja tedeljek 10.9. I 1.9. 12.9. ob 18.00 ob 20.15 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 10.00 ob 18.00 ob 20.15 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 Ponedeljek Torek Fl' Sreda 13.9. ob 18.00 ob 20.00 14.9. ob 18.00 ob 20.00 15.9. ob 18.00 ob 20.30 16.9. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.00 17.9. ob 18.00 ob 20.00 18.9. ob 18.00 19.9. ob 18.00 ob 20.00 NAPUMPANA kom. drama RATATOUILLE RATATOUILLE KRVAVI HOSTEL RATATOUILLE NAPUMPANA RATATOUILLE NAPUMPANA KRVAVI HOSTEL RATATOUILLE NAPUMPANA RATATOUILLE NIKOMUR NE POVEJ Triler NIKOMUR NE POVEJ DIVJI VALOVI Animdruž. pust. TRANSFORMERJI Akc.ZF DIVJI VALOVI TRANSFORMERJI TRANSFORMERJI NIKOMUR NE POVEJ DIVJI VALOVI KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI Rom.kom. TRANSFORMERJI DIVJI VALOVI KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI ZLOM Triler KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI Kino Delavski dom Zagorje Sobota 8.9. ob 18.00 SIMPSONOVI am.kom. ob 20.00 IZDAJALEC am.vohun.triler adelja 9.9. ob 10.30 SIMPSONOVI ob 18.00 SIMPSONOVI Ponedeljek Torek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek 10.9. ob 20.00 11.9. ob 20 00 14.9. ob 20.00 15.9. ob 20.00 16.9. ob 20.00 17.9. ob 20.00 18.9. ob 20.00 IZDAJALEC Film teater .VETE, KI TRESE JEČMEN, koprodukcija, vojna drama VROČA KIFELJCA angl. akc. kom. KRVAVI HOSTEL 2, am.groz. VROČA KIFELJCA KRVAVI HOSTEL 2 am.groz Film teater - ZAPISKI O ŠKANDALU angl.drama Kino Izlake Nedelja 9.9. ob 19.15 IZDAJALEC am.vohun. triler Nedelja 16.9. ob 19.15 KRVAVI HOSTEL 2 am. groz. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 6.9. ob 20.00 Petek Sobota Nedelja Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Sreda 7.9. ob 20.15 8.9. ob 17.30 ob 20.00 9.9. ob 17.30 ob 20.00 12.9. ob 20.00 13.9. ob 20.00 14.9. ob 20.00 15.9. ob 18.00 ob 20.00 16.9. ob 18.00 ob 20.00 19.9. ob 20.00 Kino Dol pri Hrastniku Petek 7.9. ob 18.00 petek 14.9. ob 20.00 FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA LETALCA am.zf.akc. HARRY POTTER IN FENIKSOV RED am.mlad. HARRY POTTER IN FENIKSOV RED FANTASTIČNI ŠTIRJE: HARRY POTTER IN FENIKSOV RED FANTASTIČNI ŠTIRJE DISTURBIA am.triler DISTURBIA MOJ HITLER parodija MOJ HITLER DISTURBIA MOJ HITLER DISTURBIA UMRI POKONČNO 4.0 am.akc. FANTASTIČNI ŠTIRJE MOJ HITLER parodija Kulturno društvo Svoboda Trbovlje Ponedeljek 10. septembra 2007 ob 19,30 uri - IZTOK MLAKAR z lastno komedijo po motivih Moliera: DOUHTAR POD MUS v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica Kulturno društvo Svoboda Trbovlje Ponedeljek 10. septembra 2007 ob 19,30 uri - IZTOK MLAKAR z lastno komedijo po motivih Moliera: DOUHTAR POD MUS v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica KS in OŠ Ivana Skvarče, PŠ Podkum V soboto, 8. septembra 2007 ob 16.00 na športnem igrišču slavnostna prireditev ob praznovanju krajevnega praznika in 100-letnici šole. Sledi družabno srečanje.Vabljeni! MALI OCm © mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam V zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, prodam dvosobno stanovanje, v letu 2006 popolnoma obnovljeno, CK, kabelska. Vseljivo do konca leta 2007. Cena po dogovoru. Gsm: 051 265 454 Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16,20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I 13, 3305 Vransko Kupim Vikend ali manjšo hišo Ljubljana-Litija ali zamenjam za stanovanje v Trbovljah. 040-355-010. Prodam Trbovlje-zgornji del mesta, 1,5 sobno stanovanje- 50,37 m2, zgrajeno I.: 1981, V.P. nadstropje, CK, balkon, vseljivo konec leta; cena: 56.500 € , tel.: 03 I -662-771. Akvarij 541 z opremo. Inf. Tel.: 041-545-554. Oddam Stanovanje v Trbovljah, 45 m2, v celoti opremljeno, vseljivo od 02.09. 2007, pritličje, cena 250 eur. Informacije na telefon 040 172 597. an\r\a tleh z a šolanje psov Vpisujemo v tečaje male šole in ring treninga. Tečaji se pričnejo na Kipah v septembru! info@violacanina.com www.violacanina.com tel: 0356 69 310/ 041 741 117 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................ a, E Naslov:.................................. >'5 ö Podpis:..................................... | > ~ O > M Telefon:.................................... ° g ^ :=. O O Davčna številka:.............. I ’§ tö ZJ a o o. =5 O © jcornmo O peki kruha ob kavici z Mijo Filač tokrat klepetamo - pa ne o današnji peki, ampak ob peki nekdaj, ko je bil najboljši in je še danes: Kruh iz krušne peči V Trbovljah je imela vsaka rudarska kolonija eno ali več krušnih peči. V Kurji vasi, danes Keršičeva cesta, smo imeli tri. Baraka je bila lesena, tla poteptana zemlja.V njej so stale tri klopi, namenjene peharjem z vzhajanim testom in že pečenemu kruhu. Znotraj nad vhodnimi vrati je visela kovinska tablica z imeni v tednu. Mame so s kredo napisale dneve in ure v tednu, ko bodo pekle. Moja mama je vedno opravila peko s sosedo, s katero sta se dobro razumeli. Spominjam se, da smo imeli svež kruh le enkrat tedensko. Številne družine so pekle kruh celo na vsakih štirinajst dni. Svež kruh bi otroci prehitro pojedli.Tega pa si mnoge družine z delavsko plačo in številnimi otroki niso mogle privoščiti. In kako je potekala peka? Mama je zgodaj zjutraj zamesila testo v veliki skledi. Navadno ga je bilo za tri ali štiri hlebce. S sosedo sta pripravili mehka smrekova drva in zakurili v peči. Peč je bilo potrebno kontrolirati. Ko je nastala v njej žerjavica, je mama vzela metlo.Ta je bila narejena iz koruzne ličkovine. Namočila jo je v vedro z mrzlo vodo ter dno peči pometla. Žerjavico in oglje je spravila ob kraj peči. Zajela je moko in jo potrosila po razgreti peči. Če je moka porjavela, je bilo treba peč še ohladiti. Ponovno bi pograbila metlo z mokro ličkovino. Šele po zlatorumeni moki pometanje ni bilo več potrebno. Peč je bila pripravljena. Iz peharja je mama spretno s pomočjo serviete zvrnila testo na lesen pomokan lopar, naredila dve zarezi z nožem po površini hlebca in urno odložila testo v pripravljeno peč.Ta je hlebce kar požirala. Niso bile vse mame dovolj spretne za odlaganje mehkega testa v krušno peč. Večkrat so se tudi ob odprti peči pekli mlinci. Saj ne veste kaj je to, mar ne? Testo je bilo enako kot za kruh, le da ga je mama zvaljala na palec debelo in ga polila z mastjo in ocvirki ter posula s kumino. Uh, kako okusni so bili! Potem je bilo treba peč zapreti s kovinskimi vrati. Med peko kruha so mame rade kar ostale ob peči in sukale jezike. Vse so bile doma in časa jim ni zmanjkovalo. Kruhu je bilo treba enkrat med peko zamenjati mesto. Hlebci, ki so se pekli ob steni, so se prej pobarvali, zato so jih mame z loparjem premikale. Po eni uri je bila peka kruha končana. Z loparjem so spravile vroč kruh iz peči, s prstom potrkale po skorji in ga položile na klop. Ko se je malo ohladil je potoval nazaj v pehar.V klet smo ga nesli šele popolnoma ohlajenega. Peč je bilo treba po peki očistiti za drugo peko. To smo običajno opravile deklice. Odstranile smo oglje, pometle peč in poribale in pobrisale s krpo klopi in priimke na tablici. Seveda nam je teknil še topel kruh (brez marmelade ali masti). Moram reči, da smo nekdaj bolj spoštovali kruh, kot ga spoštujejo danes. Nikjer ni bilo videti koščka kruha. Danes me zaboli srce, ko vidim v pomijah šolskih kuhinj ali na Debelem rtiču, pol makovke, koščke kruha, celo samo načete sendviče. Tudi v smetnjakih ob blokih lahko vidite dele štruc. V trgovinah pa kruh, star en dan, sploh ne gre v prodajo. Rada bi omenila še nekaj v zvezi s peko kruha v pečeh: v žerjavici, ki je ostala ob peči, smo pogosto pekli tudi krompir. Puran Za praznike se je v krušni peči pekel tudi puran.... Danes so mlade generacije prikrajšane za mnoge zanimivosti, ki jih ni več. Drugi časi, drugi ljudje, druge navade. Novi čas je zničil marsikatero zanimivost iz preteklosti. Posebno doživetje za nas otroke, so bili purani ( po trboveljsko purmani ), ki so jih do nas vodili možje s hrvaško slovenske meje. Tudi petdeset in več puranov so pripeljali peš in jih ponujali za stara oblačila. Možakar, lastnik perjadi, je držal v roki dolgo šibo, s katero je ošvrknil purana, ki je silil iz tropa. Purane smo otroci slišali že od daleč zaradi njihovih značilnih glasov. Fantje so jim radi ponagajali. Zažvižgali so, da je šlo skozi ušesa, purani pa so se odzvali:» Houder, houder.« Če je puran zagledal rdečo barvo, se je tudi drl in tekal z razširjenimi perutmi. Dejali smo, da vozi kočijo. Včasih smo sklenili kupčijo tudi v naši družini. Mama je nato pitala purana z boljšo hrano, da je puran pridobil na teži. Koruzni zdrob, otrobe, včasih tudi zdrobljene orehe, je oblikovala v kroglice in jih potiskala puranu v kljun. Nato je s prstom potiskala kepico do golše. Za praznike je postal puran lepo rejen. Mama je purana, še boljša je bila pura, spekla v krušni peči. Od tam so prihajale čudovite vonjave. In kako slastno je bilo, dišeče, zlatorumeno pečeno meso! ______Fi me 0 Vpliv nebesnih teles na naše razpoloženje Sonce, Luna in planeti nenehno spreminjajo svoj položaj na nebu. In v skladu s spreminjanjem njihovega položaja se spreminja tudi naše vsakodnevno razpoloženje in delovanje. Ali pa drugače... v položaju nebesnih teles se odraža tudi stanje našega duha. Poglejte, kako delujejo Sonce, Luna in planeti na naše razpoloženje. Sami boste odkrili, da dejansko obstaja povezava med položajem nebesnih teles in našim razpoloženjem. S spremljanjem teh položajev počasi odkrivamo lastne miselne vzorce, od katerih je v bistvu odvisno naše delovanje... Luna najbolj opazno deluje na naše vsakodnevno odzivanje, saj je Zemlji najbližje telo in zelo hitro menja svoj položaj. Njen vpliv je tudi fizično opazen: plimovanje, vreme, plodnost... Oglejte si, kakšen je vpliv Lune v različnih položajih na naše razpoloženje. Lunine mene verjetno občutimo najmočneje med vsemi vplivi Lune. Mena je odvisna od medsebojnega položaja Sonca, Lune in Zemlje. Prazna Luna, Prvi krajec, Polna Luna, Zadnji krajec... ko so Sonce, Luna in Zemlja v eni liniji, pride do mrka. To je zelo intenzivno in napeto obdobje, ki ga občuti vsak izmed nas. Marsikdaj mrk seveda ni viden pri nas... a zaradi tega ni njegov vpliv nič manjši. Sonce se premika počasneje in v primerjavi z Luno, ki spremeni znak v približno dveh dneh, za to potrebuje kar en mesec. Tako označuje posamezna obdobja v letu (ko je v Levu, gremo na morje, ko je v Vodnarju, gremo smučat, ko je v Devici, gremo spet v šolo in službo, itd.), njegovi prehodi pa označujejo tudi spreminjanje letnih časov. Merkur potuje s približno enako hitrostjo kot Sonce in je vedno v njegovi neposredni bližini.Vpliva na način našega razmišljanja, zato se njegov vpliv najbolj kaže v našem komuniciranju, razmišljanju, dojemanju, spretnosti, podjetnosti itd. Planeti potujejo počasi in zato stežka opazimo njihov vpliv na naše razpoloženje. Označujejo posamezna obdobja in cele generacije. Njihov vpliv je najbolj opazen takrat, kadar se na nebu navidezno približajo Soncu ali Luni (temu pravimo konjunkcija). Oglejte si, kako taka srečanja vplivajo na naše razpoloženje. S pomočjo preproste preglednice si lahko pomagate pri organiziranju različnih dogodkov... Luna in ljubezen... Luna in učenje, šola, izpiti... Luna in sex... Luna in hujšanje... Luna in promet, potovanje, posel, podpis pogodbe... Prišli boste do zanimivih zaključkov. Zgodilo se je... 3. september - 9. september 3. september • 1998 - Švicarsko letalo družbe Swissair je strmoglavilo v morje pri kanadski obali in umrli so vsi člani posadke in vsi potniki (Luna op Mars, 6. 9. Lunin mrk). • 6. september • 1996 -V ljubeljskem predoru se je odkrušil strop. 9. september • 1926 - Nemčijo so sprejeli v Društvo narodov. 10. september - 16. september 10. september • 1905 - V Ljubljani odkrijejo Prešernov spomenik. I I. september • 2001 - Teroristični napad na ZDA domnevno s strani islamskih fundamentalistov povzroči dobesedno sesutje Svetovnega trgovinskega centra, opustošenje Pentagona, na tisoče smrtnih žrtev in ogromno materialno škodo (Luna konj. Saturn, Sonce op. Pluton). 12. september • 1994 - Papež Janez Pavel II. je obiskal Zagreb. 14. september • I960 - Ustanovitev organizacije OPEC. • 1917 - Razglasitev republike Rusije. 15. september • 1947 - Primorska je bila priključena k Sloveniji. 16. september • 1978 - Katastrofalni potres v Iranu. In kake v gorah? Vsak človek je unikat, zato uživajmo v naših prelepih gorah, pogosto zahajajmo vanje in tudi odvečni kilogrami bodo sčasoma izginili! Maščoba oziroma maščobne kisline prispevajo pri nizkih in zmernih telesnih obremenitvah od 50 do 70 % energije.Vendar jih telo potrebuje sorazmerno malo, le okoli štiri grame linolne kisline na dan. Z izgorevanjem maščob telo varčuje z glikoge-nom.V mišicah se lahko skladišči sorazmerno malo maščob, več se jih shrani okoli notranjih organov in v podkožju. Prehranske maščobe se nahajajo v mesnih izdelkih in različnih oljih ter semenkah. Beljakovine so potrebne za rast, vzdrževanje in obnovo poškodovanih tkiv. Pri zagotavljanju energije mišicam imajo le majhno vlogo. Odvečne beljakovine telo ne more skladiščiti, pretvori jih v maščobe in sladkor. Na dan potrebujemo od I do 2 grama beljakovin na kilogram telesne teže. Beljakovine so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Nahajajo se v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih, žitih, stročnicah in mesu. Za pravilno delovanje potrebuje telo tudi rudninske snovi in minerale, kot so kalij, fosfor, kalcij, natrij, magnezij, žveplo, železo, jod in cink. Tudi vitamini sodelujejo pri kemičnih procesih, ki uravnavajo presnovo in pomagajo pri celjenju poškodovanih tkiv.Topijo se v maščobah ali vodi. Minerale in rudninske snovi ter vse vitamine dobimo v zdravi uravnoteženi prehrani, ki mora vsebovati veliko svežega sadja in zelenjave. Umetno dodajanje vitaminov in rudninskih snovi v normalnih okoliščinah ni niti zaželeno niti potrebno. Z znojenjem izgubljamo poleg vode tudi soli in rudnine. S pitjem različnih napitkov moramo zagotoviti in ohraniti pravilno ravnotežje elektrolitov (rudnin in soli) in tekočine v telesu. Pri tem ne smemo pretiravati s koncentracijo sladkorjev in soli v hrani, saj s tem potegnemo vodo iz telesa in mišic v želodec, in ko prevelike količine soli in sladkorjev preidejo v kri, se iz mišic izčrpa še več vode, da se razredči visoka koncentracija soli v krvi. S tem vzamemo mišicam vodo, ki jo nujno potrebujejo za normalno delovanje. Pri vseh športnih dejavnostih in tudi v gorah je zelo pomemb- na zadostna preskrba organizma z vodo. Pri celodnevnem povečanem naporu potrebuje organizem štiri litre in več tekočine, odvisno od intenzivnosti in tudi vremenskih razmer. Priporočljivo je, da pijemo med turo, vendar majhne količine, saj se iz črevesja v eni minuti ne more vsrkati več kot 15 do 20 mililitrov tekočine. Večje količine tekočine zaužijemo po končani turi in tudi pred turo. Pitje alkohola v gorah odločno odsvetujemo. Uživanje alkoholnih pijač je škodljivo iz več vzrokov: alkohol je dehidrirajoča snov, saj blokira sproščanje antidiuretičnega hormona, ki sodeluje pri uravnavanju količine vode v telesu. Alkohol tudi uničuje vitamine. Večkrat po malo - Osnovno načelo prehranjevanja v gorah je, da jemo večkrat po malo, vsaj dvakrat na dan pa topel, obilnejši obrok, bogat z ogljikovimi hidrati. Na daljših turah je priporočljivo, da jemo tudi spotoma ali ob krajših postankih. Okrepčamo se z raznimi kaloričnimi ploščicami, suhim sadjem, oreščki itd. Najbolje je, da imamo te dodatke v žepih, tako da so vsak trenutek dosegljivi. Neposredna ali posredna posledica nepravilne prehrane je lahko tudi zapeka ali driska. Preveč energetsko koncentrirana in težko prebavljiva hrana, samo suhi obroki in premalo tekočine lahko privedejo do zapeke. Premrzla pijača, snežnica ali celo lizanje snega ter preobilno hranjenje le enkrat na dan, pa imajo lahko za posledico drisko, ki je še bolj neprijetna kot zapeka, saj lahko privede celo do dehidracije. Se nekaj besed o ravnanju z odpadki in smetmi, ki nam ostanejo po končani turi. Že nekaj let uspešno poteka akcija Odnesimo smeti v dolino! Še vedno se najdejo »planinci in gorniki«, ki svoje«skrijejo pod prvo skalo za kočo. Na srečo jih je vedno manj. Število obiskovalcev v naših gorah je vedno večje, kar je lepo. Počistimo smeti za seboj, da bodo tudi gore ostale lepe. Virdnternet, slika St.R. Kuhamo s Stašo RIŽOTA S ŠKAMPI Potrebujemo: * 750 g škampov • čebulo • / dl oljčnega olja • česen • 250g paradižnikov • 400 g riža • sol, poper • zelen peteršilj • 30 g masla Čebulo sesekljamo in prepražimo na polovici olja. Ko svetlo porumeni, dodamo očiščene repke škampov, sesekljan česen ter olupljen in narezan paradižnik. Vse skupaj zdušimo, primešamo riž in zalijemo z rakovo juho in solimo. Ko riž omehča primešamo maslo, ga odstavimo, pokrijemo in po nekaj minutah serviramo. Dober tek! St Naša bodočnost 'F- Če utrne ti se solza, naj ne sproži je trpljenje, to naj bo le solza sreče, hi prinaša jo življenje! Kar nekaj solza sreče, ki so prinesle življenje je bilo zadnje dni! 22.08.2007 Maša Vozelj, Prešernova 20, Zagorje - sin Alex Valič Aleksandra Smerdelj, Studenec 50a, Studenec - sin Marko 23.08.2007 Anja Češnovar, Borovniško naselje 2, Kisovec - sin Jan Svelc Urška Starina, Ojstro 14,Trbovlje - hči Tinkara 24.08.2007 Alenka Strniša, Podkraj 63, Hrastnik - sin Anže Kovačec Andreja Mlakar, Pečovje 27, Štore - hči Žana Prebolnik Kristina Arh, Levstikova 7, Zagorje - hči Nives Ojstršek 25.08. Kristina Leben, Drenova pri Bukovju 18, (Bizeljsko), Brežice - sin Matej Žerjav Urška Kmetič, Čolnišče 47, Zagorje - sin Žiga Špela Pirc, Jezerska c. 47, Kranj - sin Lev Lenart Pirc Elzabela Lukovič, C. Hermana Debelaka 9, Hrastnik - hči Alina Martini 27.08.2007 Romana Sandri, Goriška 43,Velenje - hči Ema Sovič Mojca Dacar, Renke 12, Sava - hči Anja Bregar 28.08.2007 Jerica Pompe, Polana 9, jurklošter, Laško - hči Anja Kozmus 30.08.2007 Barbara Zaletel, Gosposvetska 5 A, Kranj - sin Martin Rakar Darja Habjan, Trampuževa ul. 4, Medvode - sin Nik Blažič Olga Jenko, Sp. Izlake 14, Izlake - sin Izak Gracar Hanka Džombič, Okrogarjeva kol. 22, Zagorje - sin Arnes Tadeja Dobnikar, Reti jeva 7, Kranj - sin Maks Lapajne 31.08.2007 Janja Sotošek, Log 10, Hrastnik, - hči Lia Maksimovič Jerneja Jeklar, Sp. Senica 81, Medvode - sin Aljaž Anela Adžikič, Prečna pot 2, Zagorje - hči Sara 1.09.2007 Brigita Meh, Jagnjenica 48, Radeče - hčerki Andreja in Martina Suzana Ocepek, Neža 2 A,Trbovlje - sin Nejc Ocepek Petra Grošelj, Šentlambert 20, Zagorje -hči Ema Mirsada Dedič, Žabjek 30,Trbovlje - hči Ajna 2.09.2007 Bisera Omerčevič, Ribnik 13,Trbovlje - hči Šibila Grafološki kotiček Naš grafolog Alojz (Slavko) Jurgec čaka na vaše kupončke in tekste. Še vedno velja, da napišete tekst za analizo na brezčrtni A-4 format papirja in pripišite še besede: oni noše vodu, sanos sonas, uša, vse pa morate pisati s pisanimi črkami, kajti grafolog tiskane pisave ne bo analiziral. Ne bomo pa vašega rokopisa objavili - le šifro! Za informacije je grafolog dosegljiv tudi na GSM 041 947 113. “Vabim vse, ki jih zanima grafologija, da me pokličejo, saj v kratkem začnem z grafološkim tečajem Tudi na internetni strani- htpp//gd-laura.stajerska.com lahko poiščete zanimivosti o grafologiji. Slavko Jurgec Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje In pripišite »ZA GRAFOLOGA« r — — — — ZA GRAFOLOGA Šifra______________ j Starost:___________ j Spol:______________ Izobrazba: I I I ISKRENO ČESTITAMO! GRAFIKA GRACER d.o.o. Prijateljstvo Prijateljstvo je zapleten odnos. Gre za simpatijo in posebno pripadnost sočloveku.Takšnih spontanih prijateljstev je malo. Veliko več je tistih, ki se sklepajo zgolj navidezno, zaradi medsebojnih koristi.Takšne vezi običajno nimajo dolgega roka trajanja in se skrhajo že ob najmanjših koristoljubnih motnjah. Največ takšnih odnosov sklepajo politiki in njihove stranke ter poslovneži oziroma njihova podjetja. Dokler takšnim subjektom v jadra pihlja podoben vetrc potreb, toliko časa si pojejo tiso znano narodno: »Mi se imamo radi, radi, radi, radi,.« Ko veter zamenja smer in ne pihlja v vsa jadra enakomerno, se spremeni tudi krmarjenje skupne barke, ki dokaj hitro razpade v posamezne rešilne čolničke. Sanader in Janša se v zadnjem času veliko družita. Niti čas dopustov jima ne prepreči intenzivnosti srečanj, na katerih se pogovarjata o razreševanju perečih problemov med dvema sicer tradicionalno prijateljskima državama. Fraza o prijateljstvu med Slovenijo in Hrvaško je bila že tolikokrat uporabljena, da je resnično že povsem izrabljena. Se posebej, če si v spomin prikličemo na videz prisrčne stiske rok in prijateljske nasmehe politikov obeh držav na eni strani in posamezne dogodke med državljani na obeh straneh meje, ki bolj spominjajo na prijateljski odnos med psom in mačko kot na vez med dvema civiliziranima narodoma. Tako je možno poslušati grozeče vzklike primitivnih navijaških hord na športnih srečanjih med hrvaškimi in slovenskimi športniki na katerih zlasti hrvaški navijači vzneseno pozivajo svoje športne zvezde k pomoru Janezov in podobno. Se dobro, da je takšnih telebanov veliko manj kot trezno mislečih ljudi, ki znajo razsodno in predvsem s svojo glavo razmišljati. Kakšen neki je prijateljski odnos predsednika vlade Janeza Janše, ki tolerira vse mogoče napake ministra za promet in zveze, pa čeprav napake ministra in ljudi, ki jih je za delo izbral minister, ogrožajo življenja državljanov. Dvomim, da se bo po vseh srečanjih našega in hrvaškega predsednika vlade kaj bistvenega spremenilo. Prej verjamem razlagi tistih, ki menijo, da se je prijateljstvo med obema predsednikoma poglobilo zaradi praktičnosti, oziroma zaradi bližajočih volitev na Hrvaškem. Pa tudi ni ravno najbolj verjetno, da Janša boža Božiča zaradi prijateljskih čustev. Janez ima že tako dovolj težav z grožnjami stranke DeSUS, ki zatrjuje, da bo izstopila iz koalicije, če ne bodo upoštevane njihove pripombe glede novel zakona o vojnih žrtvah. Ko bi DeSUS-u sledil še SLS, ki se že tako ne strinja z ostalimi strankami koalicije glede načina reševanja sporov med Hrvaško in Slovenijo, zamere pa bi morebitna odstavitev ministra Božiča v koaliciji zgolj še zaostrila, potem lahko ocenimo za kakšno vrsto prijateljstva gre v navedenih primerih in navezah. Prijateljstvo, ki temelji zgolj na koristoljubju, je hitro pokvarljivo in nima dolgega roka trajanja. Ko obravnavana materija prevzame vonj po razpadanju, podobnem trohnenju, in ga zazna večina volivcev, je zgodba končana. Mefisto ZA POPOLNOST JE ŽIVLJENJE PREKRATKO Najbolje spoznate človeka na potovanju. Počitnice ali zanimivo potovanje se zlahka spremenijo v obnavljanje čustev, ki so zbledela . Za stare partnerje je zato zelo priporočljivo, da v slučaju komunikativnih težav občasno gredo na dopust sami, brez obveznih priveskov otrok ali pa hišnih ljubljenčkov.Tako se bodo zlahka posvetili drug drugemu in zgladili marsikatero bolečo točko v medsebojnih odnosih. Če sta se dva že odločila za dopust v dvoje, bo romantika in vse novo, kar se dogaja, prebudilo strast in zaspala čustva, ki so jih vsakdanje skrbi in enoličnost življenja porinili na drugi tir. Nova komunikacija, ki bi bila boljša od prejšnje, naj bi doprinesla h kvalitetnemu in bolj čustvenemu odnosu. Nekateri stavijo tudi na ločen dopust, ki ima prav tako svojo pozitivno stran, saj si po takšnem premoru partnerja spet zaželita bližine. Za nekaj časa se izgubi naveličanost, saj v osamljenosti spoznata koliko pravzaprav pomenita drug drugemu.Ali pa...se dokončno zavesta,da definitivno nimata ničesar skupnega več. Razčiščeno razmerje! Vsi plačujemo davke zaradi stvari, v katere verjamemo. Hrepenenje po strasti je neke vrste virus, ki neprestano kroži med nami. Kjerkoli smo, uspevamo ujeti trenutek privatnosti.V mislih, dejanjih in spominih je človek sam.Temu ni mogoče pobegniti in dobro je tako. Preteklost išče sedanjost da bi imela bodočnost. Kaj pa ko se potovanje z novo ljubeznijo spremeni v boleč spomin na staro? Če ste sami in iščete novo ljubezen, vas na potovanju čakajo nove pasti. Nikoli ne potujte tja, kamor ste nekoč šli s svojo prejšnjo ljubeznijo. Zakaj? Z novo osebo v svojem življenju greste nekam, da spoznate kakšen sogovornik je, voznik, sopotnik, kako je iznajdljiva, čustvena, pozorna,... boste morali vse organizirati sami ali lahko ta druga oseba tudi najde dober hotel, prijetna in romantična mesta...? Če ste že slučajno bili tam s svojo staro ljubeznijo, potem bo to čista katastrofa. Spomnili se boste tedanjih metuljčkov v trebuhu, (dis)harmonije občutkov in vse, prav vse bo preveval spomin na n j ega-njo, a prišli ste, da bi videli, kako funkcionira življenje z novo osebo! Težko vam bo sprejeti drugega kot stalnega partnerja, kajti ne morete si niti predstavljati, da nekoga drugega držite za roko, saj obstaja poseben, samo vajin način. Spali boste s to osebo, vendar vsak na svoji strani postelje. Obstaja ritual, saj stara ljubezen ve, kako sladko zaspite v njenem objemu, zjutraj vas je gledala, še preden ste odprli oči. Poljubljala vas je pred odhodom v službo, saj je jutro njen priljubljen del dneva.Vedno je trdila, da ste najlepši zjutraj, ko še niste počesani in urejeni in pod zaščito svojih obrambnih mehanizmov. To je oseba, s katero ste nekoč želeli imeti otroke in vam je jasno in glasno dala vedeti, da si želi deklico (fantka), ki bo prav takšen(a) kot vi. Razmišljate o tem, da je nova oseba pravkar dobila stransko vlogo v tem filmu in je na dobri poti, da do povratka domov izgine za vedno iz vašega scenarija.Trudite se in še vedno nekaj poskušate, samo: ljubezni ni konec, če nekoga ne vidite. Ne-kdo vam enostavno zleze pod kožo in postane del vas. Torej, kaj sem že prej napisala? Preteklost išče sedanjost, da bi imela bodočnost. St om f © GRAF'RA GRACER 3000 Celje, Lava 7b, Slovenija, _ tel.: ++386(0)3 54-52-666 \ tel.: ++386(0)3 54-52-666 fax: ++386(0)3 54-73-166 grafikagracer@siol.net www.grafika-gracer.si novoleiniQffaoi]2007 , -- i^SE|^3 llj| Stenski koledar že od 1,75 € +DDV _, puli »l.T.Vl-Ml KCM.D-US Namizni tedenski koledar že od 2,10 € +DDV HW1U__ . , Podložni koledar že od 1,75 € +DDV t Rokovniki B5 in A4 že od 4,20 € +DDV E)Q L OKTOBRA NA VSE IZDELKE NUDIMO BfA 1^-* '-fjx * ■* irvj| Setveni koledar "GOBE" že od 1,00 € +DDV ) /£'' A &I " 1 2008 ! sp^. :JSM ysr IZDELUJEMO TUDI ENOLISTNE KOLEDARJE ZApv*° °sbt*lo 1 ZA PEKARNE, GASILCE, DOMAČE OBRTNIKE pišite na e-mail: kfM in DRUGE...Že od 0,50 C + DDV m.gracer@siol.net ^ in DRUGE...Ž6 od 0,50 € +DDV m.gracer@siol.net S f «3yi]9 .. . . Darilne vrečke po naročilu po naročHu. ° ^ NA VSE IZDELKE VAM PO ŽEUI DOTISKAMO VAŠ LOGTIP! že od 2,00 € +DDV TIIDA CENA OD 1 4.950 € • 4 zračne varnostne blazine • Sprednja in zadnja električno pomična okna • Po višini nastavljiv voznikov sedež • Zložljiva zadnja klop • Številni prilagodljivi prostori za shranjevanje • Daljinsko odklepanje • Izbor motorjev: bencinska 1.6 in 1.8 ter dizelski 1.5 dCi • Klimatska naprava • Radio CD s tehnologijo Bluetooth™ NOVA NISSAN TIIDA SMO JO NAREDILI PREVEČ UDOBNO? Najbolj prostorna v svojem razredu. Najbolj tiha v svojem razredu. Tiida s svojo udobnostjo pomete s konkurenco. Voznik in potniki imajo v vozilu obilo prostora za ramena, glavo in noge. Poleg tega Tiida uporablja inovativne protihrupne materiale, ki omogočijo povsem tiho in mirno vožnjo. Poleg številnih standardnih rešitev, so na voljo tudi mnoge druge, ki bodo vašo vožnjo naredile še bolj udobno in prijetno: CD/MP3 izmenjevalec za 6 zgoščenk in tehnologijo Bluetooth™, brisalci s senzorjem za dež, avtomatska klimatska naprava, tempomat, elektronski nadzor stabilnosti (ESP). Rezervirajte svoj termin za poskusno vožnjo Nissan Krulc C. heroja Vasja 8, 1251 Moravče Tel.: 01 72 31 200, 72 31 143 www.nissan-krulc.com Odpiralni čas: od pon. do petka od 8 do 18 ure,ob sobotah od 8 do 12 ure S HI FT_expectations Poraba goriva kombinirano (1/100 km) 5,2 - 7,8. Emisija COq: 139 - 188 g/km. Slika je simbolna, www.nissan.si fö to 03 N fö C fö ÜQ .banka-zasavje.si