Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 11.
Cena ednoga drobca 1 krona.
13. marc. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Nekaj od naše agrarne reforme.
Pod tem naslovom je v 9. št. Novin nekak napisao svoje misli od agrarne reforme. Nešteri čitatelje Novin, posebno siromaškejši so zamerili pisáteii njegovo izvajanje, ar so je tolmačo netak, kak je on misli. Tisti gospod, ki je te članek pisao, je pred očmi meo krivice agrarne reforme, proti njim je zdigno svoj glas, ne pa proti samoj agrarnoj reformi. Njegov nameni je bio to. A da se nači tolmači njegovo izvájanje, povemo tű odkrito pl ogram naše stranke, Slovenske Kmečke Zveze.
Mi smo za agrarno reformo, to je, mi zahtevamo, naj dobijo tisti zemljo, ki- je nemajo i jo morejo obdelati i naj njim da držáva na fál ali pa celo brez intereša peneze na posodo, ka dobljene zemljo rešijo i si potrebno šker, živino itd. naküpijo. Veleposestniki se more plačati Zemlja, a samo po Srednjoj, nizkoj ceni, ne pa po visiko]. Brezplačno bi se samo tam mogla Zemlja nazaj dati, gde se dokaže, da jo je veleposestnik po krivici vzeo vkraj od občine. Vsaki, ki dobi zemljo, jo je pa dužen obdelavati, ka de konči teliko rodila kak pri veleposestniki, gda je bila dobro obdelana.
To je krščansko načelo od agrarne reforme. Toga se drži naša stranka. Proti tomi se ne dela i ne sme delati ne v našoj stranki, ne v naših Novinah i ne nindri, A ne samo smemo, nego dužni smo ešče pokazati na krivice, štere se godijo pod imenom „agrarna reforma".
Nikdar nezamučimo, ka drv
ne dobimo, vövoziti so je pa znali iz Kobilja, v drüge kraje, naše kuče se pa podirajo; uradnikov je dosta pri agrarnoj reformi, malošteri pa ma med njimi kvalifikacijo, to je, potrebne ekzamene, trošijo dosta, razmijo malo, zato pridela menje imanje kak prle i zato je dragše vse zdaj kak je bilo prle. Proti tem krivicam zdignemo mi glas, nikak pa ne proti agrarnoj reformi ali proti njenim dobrim uradnikom. Ar dobri se tüdi najdejo med njimi, ki iščejo dobro ljüdstva.
Gda člankar v 9. št. Novin piše, ka ostanimo pri stárom, nikak ne misli i ne more misliti na to, da bi se Zemlja sirotam ne delila; nego samo to šče praviti, ka če Siromaki ne dobijo, kak smo više pisali, potrebno fál posojilo za küpljene živine, škeri, te se tak zadržijo, ka njim banke ne samo dobljeno, nego ešče njihovo prvejše imanje zodájo. Stem bi pa zaistino na slabše prišli, kak so prle bili, ar so prle le meli nekaj, zdaj bi pa zgübili vse.
Člankar je zato ne pisao proti vam, siromaki, nego ravno za vas! On je šteo dokazati, ka agrarna reforma se je dužna poskrbeti Vam ravnotak za šker i živino, kak se je poskrbela za zemljo, štero Vam je dala. Razmite v tom pomeni pisani članek. Proti krivicam agrarne reforme, štere v Prekmurji že v nebo kričijo, pa zdignemo vsi glas, smo kmeti, delavci, ali pa gospodje, ki srce nosimo v prsaj.
Pazka!
Vékšo vnožino jako dobre jabočnice po 6 koron liter má k odajo K o s i Jožef, posestnik v Križovcih pri Ljutomeri.
Odprto pismo
gospodu civ. komisarju v M. Soboti.
Blagorodni gospod!
Jaz sem ubogi zajček z Dolnji Lakoš — Hotiza lovišča, po imeni Matjaš, po starosti 5 let star in zadnji v toj vrsti živine v toj okolici. Prosim, poslüšajte mojo sledečo vljudno prošnjo.
Naznanim stem časti vrednoga g. nadnajemnika toga lovišča, šteri je s svojimi pomočniki osebni sovražnik moj in mojega pokolenja. Bilo je nas, hvala bodi Bogi, neizmerno dosta. Veselo smo trkali po polju in v logu po jeseni pa glodali zeljovo listje. Zdaj sem že sam. Dorasli in nedorasli sinovi našega plemena so preminoli v torbi gospoda, šteroga stem obdolžim, da neje priatelj prirode in nema smisla za narodno gospodarske reči.
Dobro, blagorodni gospod, priznajem, da nej potrebno se poskrbeti za to da naj v vsaki detelici po 20 stanuje mojih rojakov, ali uradna dužnost je zabraniti uničiti naš celi rod. Tü se pa to zgodi in čüdno od Lakoša do Hotize, od Müre do Ledave za 60 K, beri: šestdeset kron najemnine. Občinsko poglavarstvo se toži, da prej nemajo dohodkov, ali razveljaviti to v vojnem času s privatno in uradno protekcijo sklenjeno pogodbo, za to nemajo smisla, češ, da je to puntanje, ali „püntanje“ kak bi že Lončarov Matijček z „Sühe robe“ napisal.
Zagvüšno nevem, ali vrabli po akacijaj gučijo med seboi, da je naš nadnajemnik ednok živo zgrabo edno malo vidro. No, pomisli si te vse časti vreden gospod, če se najde tű mala vidra, te velko tüdi najdemo. Čedno zveže malo vidro kre vode, kje jo je zgrabo, potem pa naj cvili mala, dokeč njoj ne pride stara na pomoč. Ona je pa prišla, pa ja ostavila kolo tüdi torrii gospod!", šteri menda z navdušenjem pripovidava zdaj, da je naše lovisče vidre prosto.
Nameravali smo zvediti pri dotični orožniški postaji, kak je dobil ta gospod orožni list, Škoda da sedašnji zapovednik postaje jé nas iztiral stem:
2
NOVINE
1921. 13. marc.
„greste v Ljubljano, dotična oseba se tom v vojaškem zaporu nahaja“. (Hvala Bogu!
Torej: z ozirora na potrebe narodnega gospodarstva ter z ozirom na praznost občinske blagajne, prosim za malo previdnost pri vödavati lovišč in orožnih listov.
V ostalom pa z srca Vas pozdrávi vedno vdani
Matjaš Dolgoušec. Poslovenil: Julij Kontler.
Dopisi.
Petanci. Prosim vredništvo Novin, náj dá mesto v njihovom c. listi toj.mojoj pritožbi, štera je sledeča : Vu Petanskoj občini nejmamo občinski odbornikov od občine postávleni, eden pár jih je i té so si župan sami zvolili i po takšem se siromacje ne zastopani vu občinskom deli. Tak je tak, číbi siromaškejši lüdje vu drügo občino slišili, nej pa na Petance. Najdemo vu 2, Štev. Novin kak je včino Beltinski občinski odbor, kaje petim sirotam Novine küjpo. Pctanski odbor je inači včino; mali ritar, ki pijsma nosi, si je plačo nej na vrgeo ná vrednost, nego na Južne števile v to formo, da vsakša hiža more dati 1 ficko. (To je Vic del kebia) žita. To pa níšče ne pitao, ka de z temi, šteri nej majo edno grüde zemle, hvala Bogi, hižo pa zato májó. Tej ravnotak morejo dati ficko žita, kak on kil ma 20—-30- orale/ svojezemlji -39. zrnje siromakom še je níšče ne poskrbo, drüge občine so dobite po falej ceni zrnje. To nebom vö pisao, kje pa kak.
Zmislite si gospodje, edna sirota, štera je küpila 1 meter žita za 700 K. pa drügo nejma samo hižo, kak more tista sirota tak dati ficko žita kak on, ki) má do 30 oralov grünta i mogoče, ka je 20 metrov meo k odaji. Pitam vas, je to pravica? Zaj je prišlo güljenie siromakov! Zato.preporačamo' i prosimo g. civ, komisara, naj prijdeje nam na pomoč, naj vtégnejo vö svoje zmožno roko proti takšemi občinskomi ravnanji, kak je tű na Petanci.
Nadale tüdi opominamo predsednika občinskoga agrárnoga odbora, naj včinij potrebne stopaje za travnike, štere siromacje tak trnok želejo, da jih nede meo gostilničar, šteri bi te doj štao gotovo seno za drage pejneze odavo,, kak se je to v preminočem leti godile.
Sledi podpis.
Žiški. Naj sodi sirša javnost. V našoj občini se je sledéči dogodek zgodo: Bivši nadzornik Veleposestva gr. Zich v Beltincih je podelo ednoj drüžini ravno tisto parcelo, štero je že občinski agrarni odbor podelo dvema drügima drüžinama, šterivi sta tüdi to zemlo posejala. Zdaj se pa v vsako formo to ščé doséči, da bi prva drüžina dobila to zemljo in šče nikaj več naime sejatev. — Neščemo kritizirati nej ednoga pa nej drügoga, naj Sodi širša javnost što ma pravico zemljo deliti i koga bole ide ta sejatev ali onoga, ki je dobo zemljo od občinskoga agrarnoga odbora i ki jo je tüdi.-posejao., ali pa. ovoga,- ki jo jé dobo od g. nadzornika T ki' je nej posejao. Prosimo Vas! Odgovorite.— Naš tanač bi bio to, da se prizade-tivi drüžini med sebov poravnata. Naj
edna malo püsti i tüdi drüga malo, ne pa ka v svaji Živijo. Mislite si ljüdje, ednok bo konec tüdi našemi življenji.
Glasi.
Poostreni pesji zapor je odredo civ. komisariat za celo Prekmurje, ar so se pripetili letos že štirje slučaji pésje besnosti. Vsa žival, štera pride z besnim psom v dotiko, se moro zaklati. Zato pazite! Pse privežüjte! Pesji zapor je i v krajih Čakovec, Ptuj i Ljutomer. (Civ. kom. št. 157/1./vet.)
Bankovci po 1, 2 i 10 kron se pomali potegnejo iz prometa. Ministerstvo za finance je že eden del teh bankovcov potegnolo z prometa. Na mesto teh pride kovani drobiž. Te drobiž se že pomali spüšča v promet te dnih v Sloveniji, na Hrvatskom i Vojvodini. Naj prle bo razdeljen drobiž po 10 par (40 fil.) potem prido novci po 25 par (1 krona.)
Vse, k obüteli potrebne reči, kože (leder), podplati itd. se dobijo küpiti pri Špilak Janoši na Selnici v Medjimurji.
Državna krajevna zaščita dece i mladine v Dol. Lendavi. Državna krajevna zaščita dece i mladine v D. Lendavi je začela poslovati. Uradne vöre so vsaki den od 4. do 5 popoldne, Po nedelah i svetkah pa od 10. do 11. vöre dopoldne v ravnateljovoj pisarni državne meščanske šole. Opozarja se, da dobivajo podporo v penezaj ali blagi le sirote mrtvi vojakov ali invalidov, potem šele ostale sirote. Vsak oskrblenec deteta more prinesti s sebov od občinskoga i župnoga urada
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Če se šteri zakon spozna za nevarnoga ali se Čisto loči, ali pa Če ženi njen mož vmrjc i je žena v drügom stani, se ne sme poročili, dokeč ne porodi. Če se ne ve na-tančno, ali je noseča ali ne, more čakati na novo Ženitev 180 dni, če se pa misli, da ne v drügom stani, lehko prosi pri okrajnom glavarstvi, v Prekmurji pa pri civilnom komisarijati, da se sme že v 3 mesecih zopet poročili.
Če se rodijo v zakoni deca, morejo za nje skrbeti starišje je tüdi po svoje vzgojiti. če pa vidi dete, ka je Že 14 let staro, da ima več)e veselje za kakše' drüge pozvanje, očé ga pa nešče tak vzgojiti, dete lehko napredi sodišče, da se vzgoji v polici, za šteroga ma veselje.
Dobro je poznati naše postave
glede nezakonske dece. Nezakonska deca se lehko rodi v zakoni i zvün zakona. Mislimo si, da je mogeo v zadnjoj vojski mož za vojaka iti i da se je njegova žena doma spozabili i mela z drügim nezakonsko dete. Ar je to dete mela opletena ženska, zapisali so dete v krstno knjigo kak zakonske dete očeta, ki je bio v vojski. Kaj je posledica toga? Ta, da more mož, če se vrne iz vojske, za to dete skrbeti kak svoje, če v pravom časi sodnijsko ne toži, da to dete ne njegovo. To pa mora včiniti 3 mesece potem, kak je zvedo, da je njegova žena rodila nezakonsko dete. To pravico ima pa tüdi dete samo, če je mati s tem zadovoljna, in ima to pravico do 22. leta. Ravnotako imajo pravico tožiti, da je dete nezakonsko, tüdi moževi dediči, tei pa samo te, če je mož matere neza-kanskoga deteta vmrl prele, nego so minoli oni 3 meseci v šterih ima pravico tožiti pred sodnijov, da je dete nezakonsko.
-Najbolj pogosti so pa slučaji, da redi nezakonsko dete še neeme-
žena ženska. Ravno v toj stvari, je ljüdsko mnenje Čisto napačno i morem za toga volje vso stvar nataniti eje povedetk
Naše postave hočejo, da ima vsako neboze dejte človeka, ki za nje skrbi. To je skoraj vedno oča. Zato potrebno tüdi za nezakonsko dete iskati očeta. Sto pa je oča nezak deteta? Naša postava, §. 163. obsega drž. zakonika pravi, da se misli, da je oča tisti, od šteroga se posvedoči, da je bio pri detetevoj materi v časi, od šteroga do dctetovoga rojstva ne preteklo menje kak 180 dni' i ne več, kak 300 dni.
Što toži? Ljüdje navadno govorijo, da toži nezakonskoga deteta mati, to-pa ne istina, toži dete po tutori i mati je svedokinja, da je bio teženi res pri njej. Zato se tüdi te tožbe za toženoga očeta celo težke, i si je težavno v teh stvareh pomagati,
(Dale.)
Naročte si Novine!
3
NOVINE
1921. 13. marc.
potrjen ubožni list, (siromaški) iz šteroga mora biti natančno razvidno starost deteta, datum smrti starišev i. t. d. oziroma eventuelno tüdi poročilo či vživa sirota že kakšo podporo. V občinah izven Lendave zbirajo te podatke tutorje, ki jih pošljejo potem v pisarno v Dol. Lendavo. Tutorje se opozarjajo, da prido v poštev le deca i mladina, nikak pa ne stari ljüdje i siromaki. Tutorje, ki hočejo meti kakše podatke od državne krajevne zaščite, se lahko oglasijo vsaki den v ravnateljovoj pisarni državne meščanske šole od 10. do 12. vöre dopoldne, kje je obednim tüdi pisarna državne zaščite.
Povanje tobaka v Sloveniji. 29. občin se je zglasilo, kak nam naznanja ravnateljstvo tobačne fabrike v Ljubljani, za povanje tobaka. Naznanile so te 160 sadivcov z 450 jezero betvami, to je približno 20 plügov se posadi z tobakom. Največ sadivcov se je prijavilo iz Štajarskoga, malo pa z Kranjskoga i Prekmurja. Vsaki, ki brez dovoljenja sadi, čeravno samo nešterno betvo, bo ostro kaštigan. Vsi tobačni nasadi se bodi sekulérali proti toči. Voditeo nasadov bo prebivao v Ptuji i sadilcom vse pove, kak se more z tobakom ravnati.
Prosimo odgovor! Kam so vozili les — do 30 vozov ga je bilo — 23. februara iz kobilijanske gošče mimo lendavskoga kolodvora. Naše ljüdstvo ne dobi ni drv, ni lesa za povanje podirajočih se svojih hramb — radi bi znali zato i mamo juš za to, kam se vozo té les? Čakamo odgovor od delegata agrarne reforme.
Ki majo pri našem g. poslanci kaj za opraviti, naj se predpoldnom do 10 vöre glasijo. Sledkar več ne mogoče strank sprijémati, ár iz celoga Prekmurja teliko prošenj leži pri njih, ka je ovak dugo ne moro rešiti, če se nete povedanoga reda držali. — Prek 10 vöre se nišče ne more sprejeti.
Kmečka zveza se je obrnola na g. civ. komisara, naj pri finančnom okrajnom ravnateljstvi v Maribori se zavzeme za naše ljüdi, ki so mogli 40 K trošarine plačati od litra pri žagnji sliv, nešterni pa, ki so meli posodo i čakali, pa nikaj. Trpeli so najbole žganjarje i siromaki. G. civ. komisar kak v vsakoj reči i v toj so šli hvale vredno našemi prebivalstvi na roko. A odgovor delegacije financ je pa nikak ne zadovoljiv. Zato smo prošnjo ponovili.
Neznosna dragoča v Rusiji. Eden zavzetnik, ki se je ne davno povrno domo z Rusije, nam poroča, da je bila v Rusiji slednje dni grozna dragoča. Edni moški boksani črevlji so koštali 70,000 rublov, sol 1 fünt: 1000 rublov, 1 put — 40 füntov grozdja 30—40.000 rublov, 1 škatlica spic 100 rublov, 1 fünt cukra 2000 rublov, 1 finejša obleka 150,000 rublov, ½
litra vina v Moskvi 5000, v Taškendi 3000 rublov, 1 srednji konj 500,000 rublov. Na to so prinesli svet boljševiki z svojimi papernatnimi penezi.
Poletni čas. Na Českom letos ne bo tak zvanoga „poletnoga“ časa to je, ka bi mogli zdaj na sprotoletje palik vöre na prej rivati. Nam v Jugoslaviji ga tüdi z nikšim talom ne trbe, ar to samo dosta nereda spravla i vnogo pomote dela pri prostom ljüdstvi. Tak se nihče ne ravna po novoj vöri, samo uradi i železnice. Nam pavrom je dobra vöra sunce. Ostanemo pri tom.
Páli nikaj za Vas!
Za ceranje! Prebavni prašek 4 — K. Soda bicarbonica 3 — K. Odprejača želodčna sol 6 — K. Karlsbadska sol 6 — K. Regenerol znamka Hega — (Fisiologične soli po prof. Neusseri)
1 škatlja 25 K Najfinejše ricinovo olje 6 i 30 K. Tamarindev pastille 2.50 fil. Čaj (tej) za čiščenje krvi 8 K. Sennesblätter i Mutterblätter od 3 K više.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Sejalni stroj (mašin
za sejanje) na 19 redov, najnovejša forma, novi — eden kosilni stroj (mašin za kositi Deringove vrste), edna trojdelna železna brana pa eden železen plüg Sockove vrste, se po ugodnoj ceni odajo pri logari Drimal Jaroslavi v Kamniki (Slovenija.) 
Svoj pov smemo brez carine nositi prek meje, samo plačamo pristojbino (illeték). Potrebno je pa zato vzeti vö legitimacijo, štera vala na edno leto i je koleka (štemplna) prosta. To legitimacijo dobijo vsi, ki posvedočijo, ka od meje 10 kilometrov više ne prebivajo. Poskrbite se za to legitimacijo i jo pri carinarskom urado vsele pokažite.
V Dolnjoj Lendavi je gospodarska zadruga dobila dobro blago po jako fal cenah. Naj si vsakši pogledne.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Brez odlašanja, včasih se zglasite pri svojih orožnikaj (žandaraj) vsi tisti, ki ščete biti orožniki. Slüžiti se more tri leta, plača na leto za navadnoga orožnika že 19 jezero 200 koron i drüžinski dokladi ešče coj. Včasi se trebe glasiti!
Spravišče zveze županov dolnjelendavskoga okraja je bilo v sredo dne 2. toga meseca. Sklenolo se je mnogo hasnovitih reči, med, drügim se je sklenolo podeliti častno članstvo vlč. g. župniki i poslance Klekli i civilnomi komisari za Prekmurje g. Lipovšeki za njidva zasluge v gospodarskih stvareh v Prekmurji. Obema gospodoma najlepše čestitamo! — Od drügih gospodarskih sklepov pa bomo poročali, kda dobimo poročila od županskih spravišč, ki se včera i predvčeraj vršijo v Križovcih i Murskoj Soboti.
Dom i svet.
Jugoslavija. Ustavni odbor nadeljavlje razprave od naše bodoče ustave. Dele težko ide naprej. Rešilo se je ešče samo 45 paragrafov vladnoga načrta, šteri jih pa ma 80. Šole morejo biti vse državne. Sprijeti je tüdi kancelparagraf, to je pravda, poleg štere vsaki državljan ma pravico gorijaviti uradnike i dühovniki, či bi tej svojo slüžbo v strankarske namene obračali. Važen je 13. člen, šteri določa razmerje med državov i Cerkvov. Demokrati i samostojni so glasüvali za razločitev Cerkvi od državi, a naši poslanci so njim to preprečili. Napravi se konkordat (pogodba) med sv. Stolicov i našov državov. Uradni naslov naše države ne bo „Jugoslavija“, nego „država SHS“. Vlada ešče ne popolna. Pašič muslimane šče v  vlado potegnoti, a pogajanja so se znova razbila, Muslimani neščejo v Pašičovo vlado stopiti.
Občinske volitvi v Sloveniji se bodo konca meseca aprila vršile.
V Kotori (Kattaró) smo prevzeli od francuskih oblastih 2 trdnjavi, 12 torpedovk i 2 velkivi vojni ladji iz bivše austro-ogrske mornarice.
Na Francuskom je vmrl bivši črnogorski kralj Nikita, 80 let star.
Amerika. Vlada Zdrüženi držav je sklenola, da omeji priseljavanje tühincov v Ameriko. Zato de izseljavanje v Ameriko v bodočem cilo otežkočeno ali celo nemogočno. Dosta ljüdi je v Ameriki že brez posla i dela. V Chikagi do 100,000, v Nevjorki više 80,000, v Filadelfiji okoli 200,000 brez poslenih delavcev.
Törki so v Maloj Ažiji Grke palik fejst narezali.
Na Vogrskom je bio tiskarski strajk, šteri je pa zdaj že končani. Novine se več redno tiskajo.
Vrednost penez. Za 1 dolar se dobi naših 144 — 145 kron, za naših 22 — 23 kron dobiš 100 austrijski kron, za 100 nemški mark moreš dati 238— 240 kron, za 100 taljanski lir naših 528—530 kron, za 100 čehoslovaški kron naših moreš plačati 178—180 K.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1921. 13. marc.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Novi jugoslavski fiškališ
Dr. Josip Goljevšček
je odpro svojo kancelarijo v Murskoj Soboti v varaškoj hiši.
ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Podpirajte Novine.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).