AKTUALNO VPRAŠANJE Gorenjska pravzaprav za sedaj nima prave hitre cestne zveze s kraji Primorske, še večji pa je problem transporta lesa iz teh gozdov. Prav zato so že lani gozdarji mnogo razpravljali o tem, kako potrebna bi bila cesta, ki bi omogočila prevoz lesa in hkrati povezala Bohinj s Primorsko. Sredi maja letos pa jim je uspelo, da so začeli graditi cesto iz Bohinja preko Petrovega brda na Primorsko. Z razpoložljivimi sredstvi Uprave za go- zdarstvo pri OLO Kranj, katera je tudi glavni investitor teh del, ceste ne bi bilo mogoče dokončati, če ne bi priskočile na pomoč enote JLA. Zanimali smo se pri Upravi za gozdarstvo OLO Kranj, kako dela pri gradnji napredujejo. »Z ene strani, to je z bohinjske, gradi cesto Gozdno gospodarstvo Bled, I druge strani pa JLA. Cesta bo dograjena v rekordnem času, saj bo gotova še letos. Dolga bo 13 km in široka okoli 5 m. Do sedaj, to je v slabih dveh mesecih, je gotovih že več kot polovico del. Največ zaslug za hitro delo gre seveda vojski, ki sodeluje z vso svojo mehanizacijo. Delo je bilo na tem oddelku od So-rice do Petrovega brda zelo težko zaradi slabega terena in velikega vzpona. V maju pa je motilo delo tudi slabo vreme. Toda kljub temu delo lepo napreduje. Cesta bo velikega pomena za gozdarstvo in za povezavo Gorenjske preko Bohinja s Primorsko.« Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE PETE MEDNARODNE MOTO-DIRK.E NA LJUBELJ LJUBELJ VAS VABI GORENJSKE GLASIIO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 55 — CENA DIN 10.— Kranj, dne 15. julija 1957 Za zadovoljstvo vsakoletnih obiskovalcev gorskih dirk na Ljubelj so letos prireditelji poskrbeli tudi na ta način, da so razpisali tako imenovano Nagrado Ljubelja 1957. Ta nagrada je namenjena za ekipno prvenstvo tekmovalcev, ki sicer kot posamezniki tekmujejo s solo stroji v kategorijskih razredih 125, 250, 350 in 500 ccm. Ekipo tekmovalcev za to nagrado bodo sestavljali štirje tekmovalci iste države: iz vsakega kategorij-skega razreda po en tekmovalec. Člani takšnih ekip bodo tekmovali z?, svojo ekipo med svojo redno vožnjo, tako se bodo borili pravzaprav za dve trofeji: za čim boljšo uvrstitev v svoji kategoriji in za ekipo četvorice kot celote. Tak sistem tekmovanja bo nedvomno pripomogel, da bodo posamezne države oziroma organizacije poslale čim bolj pestro sestavo tekmovalnih strojev in tekmovalcev. INDUSTRIJSKA VZGOJA Eden glavnih problemov skoro vseh ^°djetij je, dobiti dober strokovni ka-Qer. Nekoliko na boljšem so tista pod-i5*Ja> ki imajo svoje industrijske šole. vendar pa so delovna mesta in teh-Jtoložki postopki tako raznoliki, da te *°le ne morejo vzgajati delavca, ki bo VeŠč takoj po dokončanem šolanju de-*U na določenem delovnem mestu. Ra-2en tega dobijo učenci v nekaterih šolah še vse premalo praktičnega znanja, praktični in teoretični pouk sta v nekaterih Šolah še vse premalo povezana. Razen tega prihaja v podjetja precej ljudi, ki nimajo pogojev za šolanje v industrijskih šolah (bodisi paradi starost* itd.) in končno — pod-y»*t ?°tr6bujejo delavce, ki se bodo r° in ceneno priučili določeni fazi proizvodnje, ljudi, ki bodo hkrati ime-1 tudi določeno ekonomsko znanje. To Je le del problemov, s katerimi se podjetja vsak dan srečujejo. Nekatera, predvsem manjša in podjetja s specifično proizvodnjo, te težave občutijo bolj, druga manj. Kako se rešiti teh težav? V kranjski tovarni obutve »Planika« 50 prvi začeli s praktičnim izobraževanjem na delovnih mestih. »Začeli smo, ker smo bili enostavno pred od-*°*itvijo — ali vzgojiti svoj kader, ali Pa zapreti tovarno,« je rekel na nedavnem prvem republiškem posvetovanju inštruktorjev PIV direktor »Planike« tov. Andrej Verbič. Dandanes pa so lahko že zadovoljni z uspehi. Se toliko bolj, ker jih lahko imenujemo pionirje PIV metode v kranjskem okraju. KAKO SO ZACELI? Pokazalo se je, da je vzgoja po delavnicah nesistematična, razen tega je bilo kvalificirane delovne sile ali vsaj priučene, zelo malo, ker je podjetje še mlado. Junija 1956. leta so organizirali prvi PIV tečaj v podjetju. Kmalu je nastala potreba po drugem PIV tečaju itd. In prav na osnovi te analize so v tovarni ustanovili center za izobraževanje. Centri za izobraževanje nimajo določenih oblik, prilagojeni so vrsti in načinu proizvodnje. Lahko so to popolnoma ločeni oddelki od proizvodnje, če pa zahteva vrsta proizvodnje, se delavci priučujejo po posameznih obratih. Skratka, ti centri nikoli ne morejo biti urejeni za vsa podjetja po nekih enakih, predpisih, ker predpisov za to sploh ni, temveč je določen le sistem dela v centrih. V »Planiki« so uredili center za izobraževanje v posebnem oddelku, kjer imajo na razpolago ustrezni strojni park. Za priučevanje delavcev imajo 26, delovnih mest, kjer delavci spoznajo lahko 70 % vseh del v podjetju. S temi stroji hi v redni proizvodnji izdelali 180 parov, v centru pa izdelajo 60 do 80 parov obutve dnevno. Izguba je malenkostna oziroma je sploh ni, saj center sam krije stroške za vzdrževanje, pri tem pa je treba upoštevati še velike prednosti takega pri-učevanja ljudi. Razen tega, da se delavci v centru za izobraževanje za 36,5% preje priučijo delu kot če ne bi šli skozi center, ima tako priučevanje tudi druge prednosti: redna proizvodnja je ne- motena, preje se doseže dobra kvaliteta dela, ljudje v centnu lahko v primeru bolezni ipd. nadomestijo delavce iz redne proizvodnje. S priučeva-njem v centru so dane tudi večje možnosti hitre prekvalifikacije in učinkovite vzgoje vodilnega osebja — mojstrov, razen tega pa je tudi fluktuacija delovne sile mnogo manjša. Preden gre delavec v »Planiki« v redno proizvodnjo, je torej povprečno poldrug mesec v centru za izobraževanje. Se preden pa pride v center, se razgovarja v personali, nakar sledi zdravstveni in psihološki pregled. Po vsem tem delavca odklonijo ali pa ga, upoštevajoč vse njegove sposobnosti, sprejmejo. Za tem sledi priučevanje v centru. Razen praktičnega dela in usposabljanja po učnih načrtih, dobi delavec tudi teoretično znanje, seznanijo ga z organizacijo podjetja, delom organov samoupravljanja, tarifno in finančno politiko podjetja, dolžnostmi in pravicami delavcev, z osebno in industrijsko higieno itd. Morda bi med prednosti tega poučevanja lahko prišteli tudi način posredovanja teoretičnega znanja, ki ga delavec dobi postopoma, tedaj ko mu je potrebno in hkrati s praktičnim znanjem. Rezultati tega dela se kažejo počasi, vendar zanesljivo in se bodo prav gotovo bogato obrestovali. V »Planiki« so od 1. novembra lani do 30. junija letos sprejeli v center za izobraževanje 62 ljudi, od teh se jih je že izučilo 43, 12 jih je še v centru, 7 pa jih je odšlo iz podjetja. V centru svoje delo še neprestano izpopolnjujejo, kajti doseči hočejo, da bi vzgojili kader s potrebnim druž-beno-ekonomskim in strokovnim znanjem, ki bi prevzel prevzgojo celotnega kolektiva. Tudi v nekaterih drugih večjih podjetjih na Gorenjskem že uvajajo praktično izobraževanje n. pr. v »Iskri«, Železarni, Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Ponekod jim je že uspelo, da so skrajšali čas nekaterih faz proizvodnje, ne da bi se povečal fizični napor delavcev. Koristi pa je opaziti tudi v odnosih med ljudmi in dalje — ljudje so začeli razmišljati o svojem delu, zato so začeli delo proučevati, kar je vsekakor velikega pomena za povečanje proizvodnje in poglobitev njihovega znanja. TUDI ZA MANJŠA PODJETJA Manjša podjetja pa nimajo možnosti, da bi uredila centre za izobraževanje. Ta podjetja nimajo toliko strojev, da bi jih lahko oddvojila iz redne proizvodnje za priučevanje, niti nimajo nekaterih drugih pogojev. Vendar pa ni vzgoja strokovnega kadra v teh podjetjih nič manj važna, zato bodo morala tudi ta najti sebi ustrezno obliko izobraževanja. V takih podjetjih bi kazalo, da bi priučevali nove delavce posamezni vodilni ljudje-mojstri, preddelavci, inštruktorji itd. po določenem učnem načrtu, ki bi ga sestavili na osnovi analitske ocene in po katerem bo delavec v ustreznem času dobil potrebno družbeno - ekonomsko in strokovno znanje. Morda bi veljalo razmisliti tudi o nekakšni servisni službi za pomoč manjšim podjetjem oziroma o nekakšnem skupnem centru za izobraževanje ljudi iz manjših podjetij. Lj. Tekmovanje za nagrado Ljubelja je vzbudilo posebno veliko pozornost v vzhodnih državah. Udeležbo so obljubili Madžari, Cehi, Poljaki, predstavniki Sovjetske zveze pa so obljubili poslati opazovalce. Udeležba sovjetskih tekmovalcev na letošnjih mednarodnih gorskih dirkah na Ljubelj je bila sicer po lanskih izjavah odgovornih sovjetskih činiteljev že malone zagotovljena. Toda kaže, da so v Sovjetski zvezi dokaj temeljiti ih se*" dolgoročno pripravljajo na svoje nastope v tujini in tako so najbrže odmaknili z dnevnega reda aktualnosti tudi Ljubelj. Za nagrado Ljubelja bodo tekmovale poleg jugoslovanskih ekip — prav gotovo bosta vsaj d"" če nft tri, še ekipe iz sosednjih držav, Avstrije, morda tudi Nemčije in Italije. Uspeh za nagrado Ljubelja bo ocenjen po točkovalnem sistemu glede na rezultat posameznih tekmovalcev ekipe. Za prvo mesto je namenjena ena točka, za drugo dve točki, za tretjo tri itd. Ekipa štirih tekmovalcev iste države, ki bo dosegla najmanjše število točk v razpisanih kategorijah, ki veljajo za to tekmovanje bo dobila nagrado Ljubelja za letošnje leto. Ce bosta dve ekipi dosegli enako število točk, bo uvrstitev odločilo število boljših mest, ki si jih bodo priborili posamezniki v svojih kategorijah. V izrednem primeru bo odločal seštevek doseženih časov. Nagrade so razpisane za prve tri ekipe. Tudi letos, na petih mednarodnih motoclklističnih in avtomobilskih dirkah na Ljubelj, ki veljajo v okviru državnega hitrostnega prvenstva za motocikle, sta prireditelja AMD Tržič in AMZ Slovenije razpisala posebno nagrado za rušenje rekorda Ljubeljske proge v znesku 50.000 din. Sedaj velja za rekord čas, ki ga je lani postavil Avstrijec Er-win Orsario na angleškem stroju Ariel 500 ccm v času 4:50 minut s povprečno hitrostjo 63,2 km na uro. V Tržiču pričakujejo,- da bo letos vodil napad na Orsarijev čas imetni prikoličar Hillebrand s sovozačem Grii-vvaldom iz Zahodne Nemčije. Njegova udeležba je skoro povsem zanesljiva in če bo prišel, se nam verjetno prvo nedeljo v avgustu, t. j. 4., ko bodo dirke na Ljubelj, obeta nov čas na tej gorski progi, ki bo tako še bolj privlačna v mednarodni areni tega športa. Prireditelja sta poskrbela tudi za razvoj domače športne motorizacije. Precej imamo že strojev 175 ccm in zato bo njihovo tekmovanje prav posebno zanimivo, bo brez tuje konkurence, tako da je ta kategorija namenjena za tako imenovani nacionalni razred. J. K. „Naš cilj: zdravje otro Konec* preteklega meseca so odšle prve izmene kolonij zdravstveno ogroženih otrok na letovanje. Otroke za te kolonije določi po predhodnem zdravniškem pregledu zdravnik. V teh kolonijah niso bolni otroci, temveč taki, ki so slabega zdravja, slabotni, skratka taki, ki jim je potrebno okrevanje »Tem otrokom je prav zato potrebna dobra in izdatna hrana ter urejeno življenje,« je med drugim dejal načelnik Tajništva za zdravstvo pri OLO Kranj tov. Ogorevc. »Kje letujejo ti otroci?« »Iz kranjskega okraja odhajajo otroci na letovanje v Opat.'.jo, na otok Stenjak in na Planino pod Golico. Tako lahko po zdravniški presoji odhajajo otroci v gorsko ali obmorsko letovišče. V Opatiji so predšolski otroci, na Stenjaku pa šolski. Prizadevamo si, da otroke razdelimo nekako po starosti v tri skupine — predšolske, šolske v starosti 7 do 10 ter 10 do 15 let.« »Koliko otrok je sedaj na letovanju?« »Še ta teden se bo predvidoma vrnila prva iz- mena otrok. V prvi izmeni je v vseh treh krajih skupaj 240 otrok. Takoj za tem bo odšla na letovanje druga in v avgustu še tretja izmena zdravstveno ogroženih otrok. »So otroci pod strokovnim nadzorstvom?« »Da. Otroci so pod strokovnim nadzorstvom učiteljstva in medicinskih sester.« »Kako sprejemajo starši ta letovanja?« »Reči moram, da je letos odziv za letovanja otrok med starši mnogo boljši in večji kot prejšnja leta. Medtem ko so starši sprva z nezaupanjem gledali na kolonije, so sedaj spoznali, da so ta letovanja dobro organizirana, da so otroci pod nadzorstvom, da imajo hrano v redu in, kar je največje koristi ter tudi cilj letovanj, da se otroci vračajo domov zdravi, zagoreli in zadovoljni. Oddih jih krepi. Posledice se opazijo tudi v boljših uspehih v šoli in končno — ti otroci bodo posebno v poznejših letih mnogo bolj odporni kot sicer. To je tudi glavni namen organiziranja kolonij za zdravstveno ogrožene otroke.« L j. LjUfiELJ VABI! Sterle in sovozač Pajk na »Nortonu« 500 ccm LJUDJE IN DOGODKI A Prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev je na mitingu v tovarni »Stalingrad« v Pragi izjavil, da ima vsaka dežela socialističnega tabora« svoje posebnosti, svoje značilne poteze, pogojene z zgodovinskim, gospodarskim in kulturnim razvojem ter z narodnimi tradicijami. Hruščev je govoril tudi o stikih z Jugoslavijo in izrazil mnenje, da so dani vsi pogoji za njihovo izboljšanje. Potem je govoril o delavskih svetih v Jugoslaviji in dejal, da niso edina organizacijska oblika. Na koncu je kritično govoril o gospodarski pomoči, ki jo Jugoslavija dobiva od Združenih držav Amerike in o jugoslovanskem stališču do lanskoletnih oktobrskih dogodkov na Madžarskem. A Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjdld je obiskal Pariz in se sestal s predstavniki francoske vlade. Sodijo, da si je Hammar-skjold v razgovorih s francoskimi državniki prizadeval, da bi dosegel egiptovsko-francoska pogajanja. A V prihodnjih dneh bo odpotovala v Moskvo jugoslovanska gospodarska delegacija. Vodil jo bo predsednik komiteja za zunanjo trgovino Ilasan Brkič, razgovarjala pa se bo s sovjetskimi predstavniki o uresničitvi že prej sklenjenih trgovinskih sporazumov med našo državo in Sovjetsko zvezo. A Grška vlada jo sklpnila, da bo vprašanje Cipra predložila v razpravo Združenim narodom. Poučeni krogi v Atenah pravijo, da bodo grške zahteve do otoka Cipra temeljile na uporabi načel samoodločbe ciprskega prebivalstva. Kot je znano, je večina Ciprčanov za to, da Britanci zapustijo otok in da Ciper priključijo Grčiji. A V ožjem odboru razorožitvene komisije Združenih narodov v zadnjih dneh ni prišlo do pričakovanega napredka. V Londonu ugotavljajo, da nekateri konzervativni krogi, ki so s strahom gledali postopno arneriško-sovjetsko zbliževanje, z zadovoljstvom komentirajo zastoj v pogajanjih o razorožitvi. A V juniju je Jugoslavija izvozila za približno osem in pol milijard dinarjev raznega blaga, uvozila pa za, približno devetnajst in pol m:lijard dinarjev blaga. Izvažali smo največ kovine, kmetijske proizvode in živila ter les, gradbeni les in plutovino. Največ smo izvažali v Italijo, Sovjetsko zvezo, Zahodno Nemčijo, Združene države Amerike in Egipt. Uvozili pa smo največ kmetijskih pridelkov, surovin za tekstilno industrijo, mineralnih goriv in strojnih olj ter kemičnih proizvodov. Največ smo uvažali iz Združenih držav Amerike, Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, Italije, Velike Britanije in Egipta. A V Moskvo je prispel predsednik Demokratične republike Vietnam Ho Ši Minh. V Moskvi se bo mudil teden dni, zatem pa bo obiskal druge vzhodnoevropsko države. Najbrž bo prišel tudi v Jugoslavijo. A Predsednik indijske vlade Nchru se je po obisku v Sudanu spet mudil v Kairu, kjer se je razgo-varjal s predsednikom egiptovske republike Naser-jem. A Bivši podpredsednik sovjetske vlade Malenkov je postal direktor neke hidrocentrale v Kazahstanu, Molotov pa. bo, kot poročajo nekatere tuje agencije, baje postal svetovalec v zunanjem ministrstvu. Po istih vesteh bo Šepilov univerzitetni profesor, Ka-ganovič pa bo vodil neko podjetje za gradbeni material. PREDVOLILNA BITKA IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Sredi julija nevihte z ohladitvijo. V ostalem lepo vreme. Po nevihtah bo spet nastopila silna vročina. Čeprav sedanja huda poletna vročina ni prizanesla niti Zahodni Nemčiji, je predvolilni boj v polnem razmahu. Obe glavni stranki in seveda tudi vse ostale si za zadnja dva meseca pred volitvami brusijo volilno orožje. Predvolilni boj postaja iz dneva v dan ostrejši, razgibanejši in hujši. Glavna stranka v opoziciji, socialdemokratska, se je tokrat posebno vestno pripravila na vnovično priložnost, da z morebitno zmago 15. septembra prevzame državno krmilo v svoje roke. Svoj volilni program so socialdemokrati v kratkem orisali v desetih tezah, ki jih zdaj njihovi najsposobnejši govorniki razlagajo po vsej deželi. Zaradi zanimivosti kar naštejmo teh deset tez: mir z razorožitvijo in popuščanjem mednarodne napetosti, ponovno združitev v svobodi in varnosti, atomska energija samo za blagor človeštva, trdna valuta in trdne cene, blaginja za vsakogar, zagotovitev svobodnega tekmovanja, starost brez gmotne bede, gospodarsko obvarovanje družine, za vsakogar iste možnosti izobraževanja in dela, zaščita demokracije in svobode duha. Vse te so seveda tipične predvolilne obljube, ki bi se bržkone docela drugače pokazale, če bi socialdemokrati zmagali na volitvah. Vendar vpliva nekaterih njihovih gesel na nemške množice ni mogoče zanikati. Dosti je gesel v tem predvolilnem boju, vendar je med njimi najvažnejša, skratka poglavitna: združitev Nemčije. Ni govora kateregakoli vodilnega politika niti pomembnejšega članka o volitvah, ki nc bi obravnaval tega, za vsakega Nemca najbolj občutljivega problema. To se dogaja tolikokrat, tako pogosto, da se je težko znebiti vtisa, da gre včasih le za izkoriščanje nemške narodne nesreče za ozke, sebične politične cilje te aH one stranke. Posebno veliko odobravanje je požel tisti del Ollenhauerje-vega predvolilnega govora, ki je obsodil ponovno oživitev nemške vojske v duhu starega pruskega militarizma. Znano je, da je pred kratkim 15 mlađih rekrutov našlo smrt v hladnih valovih, ker so morali samo zaradi vaje in na povelje podofi-cirja prebroditi naraslo reko. Odgovornost ni samo na neposrednih starešinah, pravi Ollen-hauer, marveč na vseh tistih, ki so politično odgovorni za prenaglo upostavljanje nove nemške vojske. Zato socialdemokratska stranka terja popolno ukinitev vojaške obveznosti in vzpostavitev prostovoljske vojske. Vodja socialdemokratov Ol-lenhauer je zlasti ostro napadel politiko »hladne vojne« kanclerja Adenauerja in nasproti njemu zatrdil, da je združitev Nemčije neločljivo povezana z razorožitvijo in popuščanjem mednarodne napetosti. Eden prav tako močnih argumentov v socialdemokratskem volilnem napadu na nasprotno krščansko - demokratsko stranko je uporaba atomske sile v mir-nodobske namene in nasprotovanje atomski oborožitvi nemške armade. Socialdemokrati prav tako vstajajo proti kopičenju tujega atomskega orožja na nemškem ozemlju in upravičeno trdijo, da to ne bi prineslo nemške združitve, ampak le neogibno uničenje Nemčije v primeru vojnega spopada. Ollenhauerjeva stranka se je tokrat pripravila temeljiteje tudi na socialnem in gospodarskem področju. Po vrtoglavem nemškem vzponu v prvih desetih povojnih letih je zdaj že občutiti zastoj v gospodarskem poletu. Gospodarski strokovnja- ki socialdemokratske stranke skrbno proučujejo napake in razpoke v gospodarski politiki vladajoče krščansko - demokratske stranke, da bi jo porazili tudi tam, kjer se Adenauerjevi pristaši počutijo trenutno najmočnejše. Socialdemokrati terjajo »pravično gospodarsko ureditev«. Pod tem razumejo predvsem pravičnejšo razdelitev imovine in dohodkov, kakor tudi stabilizacijo cen, ker je prav tu nezadovoljstvo množic najobčutnejše. Prav tako se zavzemajo za »resnično socialno reformo«. Znano je namreč, da v Zahodni Nemčiji kljub znatnemu življenjskemu standardu v socialnih pravicah zaostajajo za večino evropskih držav. Posebno zanimivo pa je dejstvo, da v programu socialdemokratske stranke ni nikjer govora o nacionalizaciji in socializmu. Ta dva bistvena pojma za stranko socialdemokratov nista izpuščena po naključju, saj je sedanji program v zadnjih 8 letih najbolj obsežen, določen in jasen. Vzrok je pač treba iskati v sedanjih političnih razmerah v Zahodni Nemčiji. Socialdemokrati imajo neprijetne izkušnje z objavo brošure njihovega ideologa Elchlcrja o nacionalizaciji težke industrije. Ta brošura je zbudila veliko razburjenje v vrstah socialdemokratskih zaveznikov, pri liberalcih. Ti se namreč zavzemajo za zaščito privatne lastnine, prav tako kot vodilna demokr-ščanska stranka. Zato je prav spričo drobne brošure že grozila nevarnost, da socialdemokrati izgubijo najvažnejšega zaveznika na prihodnjih volitvah. Odtod tudi sedanja taktična poteza, ki naj bi zadovoljila tudi manj korenite volivce. Ce pa je bila ta orientacija pravilna in učinkovita, bodo najbolj pokazale bližnje volitve. MARTIN TOMAZlC v ne de I jo smo za be I e ŽIČNA VALJARNA ŽELEZARNE PX)TOLKLA VSE REKORDE Žična valjarna jeseniške železarne je v juniju dosegla proizvodnjo 4390 ton in s tem presegla največjo dosedanjo mesečno proizvodnjo za 9,8%. V petek pa je dosegla s 217 tonami rekordno dnevno proizvodnjo in s 84 tonami rekordno proizvodnjo v izmeni. Zasluga za te rekorde gre dobri organizaciji dela in uspešno opravljenemu remontu. U. KRANJSKI ŠOFERJI SO PRAZNOVALI . Na praznik šoferjev in avto-mehanikov v soboto, 13. julija je podružnica šoferjev v Kranju priredila veliko parado motornih vozil. Sprevod se je pomikal od Jezerske ceste proti Titovemu trgu, kjer je bila slavnostna tribuna. V mestu se je zbralo nad 2500 gledalcev. Pa- rada je bila dobro pripravljena. V sredo, 17. t. m. bo v domu JLA v Kranju odprta razstava o razvoju in problemih prometa na Gorenjskem, ki jo pripravlja AMD Kranj skupno s prometnim odsekom Tajništva za notranje' zadeve in podružnico Združenja šoferjev Kranj. Čr. NA DAN ŠOFERJEV NI BILO NESREČ Kranj, 14. julija. Po poročilih, ki smo jih prejeli danes s Tajništva za notranje zadeve v Kranju, včeraj, to je na praznik šoferjev, ni bilo na Gorenjskem nobene prometne nesreče. Naši šoferji so se torej dobro zadržali. Karambol sta včeraj doživela pri Bledu le dva inozemca po lastni krivdi. PARADA MOTORNIH VOZIL V KAMNIKU V soboto, 13. julija popoldne je Avtomoto - društvo Kamnik r % NE MARAM GA p o E D E L J E Zdrav, čeden in malce samosvoj deček je bil. Srečala sva se na »plaži« ob Kokri. Bil sem tam s svojo šestletno nečakinjo Metko. Sonce je prijetno grelo in skoraj bi bil zaspal, da ni bila skrb za otroka močnejša. Ležal sem in razmišljal o vsem mogočem. Metka se je igrala z mivko in kamenčki. Komaj doher meter od nje je deček s črnimi lasmi gradil nekaj koči podobnega. »Ti fantek, ali delaš grad?« ga je vprašala Metka. »Gotovo bo za Trnuljčico,« je še dodala. Deček jo je pogledal, vendar ni ničesar odgovoril. »No, ali nimaš jezika?« ga je ponovno vprašala Metka. »Imam, pa ne za babe!« je mrko odgovoril. »Jaz sem punčka, pa ne baba,« je hitro zatrjevala. »Pa si baba — ena čenča si, da veš,« je še bolj vneto pribil. »Uh — ti si pa hudoben fant,« je z jokavim glasom odgovorila Metka. »No,« počakal je in ozrl naokrog, »kaj se pa cmeriš? Lej, hišo delam. Gradu ne potrebujem. Veš, samo ena soba bo, pa kuhinja. Zadaj bom naredil še hlevček za zajčke in putke.« »O, to bo lepo!« je potolažena vzkliknila Metka. »Daj, še meni jo naredi — veš, s hlevčkom za zajčke in pulke.« »Ne,« je hitro povzel. »Samo za mamico in mene.« »O, pa za očka tudi,« je Metka veselo zažgolela. »Za očka pa ne!« je jezno odvrnil fant. Metka ga je začudeno pogledala in čez čas plaho iztisnila iz sebe: »Ti je očka umrl?« »Škoda . ..« je kratko siknil. Metka ga ni razumela. Nekaj časa je vneto premišljevala, nato pa zamrmrala tjavdan: »A tako.« Sedla je k fantku in brskala po pesku. Fantek je še z večjo naglico zidal hišico. Na moč radoveden sem bil, kaj je hotel reči fant z besedo: »Škoda.« Izvlekel sem malico, poklical Metko in ponudil še fantku. Nerodno mu je bilo, vendar je prisedel. Med jedjo sem ga opazoval. Lep deček je bil, razumen, toda nič otroškega ni bilo v njem. Kaj lahko je bilo opaziti, da je zagrenjen. Vprašal sem ga: »Ti fantek, kako je z očetom?« »Ne maram ga,« je jezno odvrnil. Nato je s temnim obrazom nadaljeval: »Samo tepe in zmerja. Veste, včeraj me je z dežnikom — pa mamico tud"i. Pijan je bil. Večkrat je pijan in kadar se ga naleze, zmerja mamico z babo in še grše besede ji reče. Mene pa zmerja s pankrtom.« Umolknil je. V tišino je padel Metkin glas. Toplo je zazvenelo: »Ti si pa revček.« Presunilo me je. Da bi prekinil mučno tišino, sem vprašal dečka: »Kako ti je ime?« »Stanko sem — pa hvala za malico. Zdaj grem pa nazaj delat hišo.« »Le pojdi, pa še ti pojdi Metka!« Gledal sem za dečkom in nisem mogel urediti svojih misli in čustev. Trudil sem se, da bi se vživel v Stankovo bodočnost. Mislil sem na stotine njemu podobnih otrok, ki jim pijančevanje staršev odvzema sončno mladost. S. A. J proslavilo praznik šoferjev z uspelo parado, v kateri so se razvrstila lepo okrašena motorna vozila. Vozila so v sprevodu obšla mesto, nato pa so se ustavila na Titovem trgu, kjer je bilo zborovanje. Z. V ČETRTEK BO POLLETNA KONFERENCA SINDIKATA ŽELEZARNE Ker so se take konference v zadnjih letih zelo obnesle, bo imela sindikalna podružnica jeseniške železarne tudi letos polletno konferenco, ki bo v četrtek, 18. t. m. Konferenca bo imela delovni značaj in bo omogočala široko razpravo o problemih Železarne in komune. Razpravljali bodo tudi o napotkih in sklepih I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije. U. PO NAŠIH KOPALIŠČIH Lepa nedelja je tudi tokrat privabila na gorenjska kopališča, pa tudi na obrežje Sore, Save in Zbiljskega jezera veliko kopalcev. Na kranjskem kopališču je bilo danes okoli 1000 obiskovalcev. Voda je imela 23 stopinj, zrak pa okoli 14. ure 2« stopinj Celzija. Na Bledu je bila temperatura vode za 3° višja kot v Kranju, zrak pa je imel 29» C. V kopališče je prišlo okoli 1800 obiskovalcev. V Radovljici je bilo na kopališču 400 kopalcev. Temperatura vode je bila 22° C. Zrak je imel na soncu 38, v senci pa 26 stopinj. OBČINSKI PRAZNIK V MEDVODAH Medvode, 14. julija. S svečano sejo ObLO Medvode in odhodom partizanskih patrulj na grobove padlih borcev so začeli danes v Medvodah praznovanje letošnjega občinskega praznika. Popoldne je Prostovoljno gasilsko društvo Preska-Medvode slavilo 45-let-nico obstoja. I. V. PROMETNA NESREČA V BRITOFU V petek, 12. t. m. se je na cesti Jezersko—Kranj v vasi Bri-tof pripetila prometna nesreča. Voznik vprežnega voza F. Ješe je vozil iz Kranja proti Visokem, v Britofu pa se je konj verjetno prestrašil nasproti prihajajočega poltovornega avtomobila in skočil proti sredini ceste. Avtomobil je konja podrl. KRAJEVNI PRAZNIK V ŠENČURJU Dne 16. julija 1941 so se prvič množično zbrali člani Partije, SKOJ, aktivisti in simpatizerji OF iz Šenčurja in okolice na skrivnem zborovanju v šenčurskih gozdovih. Večina navzočih je ibila že oborožena, pa tudi ostali so obljubili, da bodo čimpreje poiskali orožje in municijo. To je bilo pravo ljudsko zborovanje, saj so se ga udeležili razen Šenčurja-nov 'tudi tovariši iz drugih vasi,- iz.. Vogelj, Srednje vasi in od drugod. Okupatorji so na ta dan priredil: veliko hajko, da bi vidnejše borce, predvsem pa člane Partije, polovili, vendar se jim to ni posrečilo; ujeli so samo enega, ki so ga odgnali na prisilno delo. Po tem sestanku je kmalu nastala tako imenovana šenčurska četa, v katero je najprej vstopilo sedem članov-partijcev, nato pa še drugi. Vseh teh dogodkov se spominjamo te dni, ko že petič praznujemo naš krajevni praznik. Razne prireditve bodo od 14. julija v Šenčurju, Vogljah, Voklu, na Visokem in Olševku. Glavna proslava pa bo letos v Olševku v nedeljo, 21. julija ob 15. uri popoldne, kjer bo veliko zborovanje, potem pa partizansko rajanje. M. J. DVOJNI BEGUNJSKI JUBILEJ Begunje bodo slavile 20. in 21. julija dvojni praznik, 60 - letnico prosvetnega delovanja in 75-letnico obstoja gasilskega društva. Letos poteče 60 let, kar je bil ustanovljen pevski zbor gasilskega društva, kateremu je sledil dramatski odsek, ki je prosvetno deloval vse do leta 1947, ko je prevzela prosveto DPD Svoboda. Prav tako mineva 75 let, odkar so v Begunjah ustanovili gasilsko društvo, ki je v % stoletja nad 70-krat reševalo premoženje in domove pred grozečim požarom. Člani obeh društev se z vnemo pripravljajo, da ta jubilej proslavijo čim bolj slovesno. Člani DPD Svobod Begunje in Lesce bodo v soboto, 20. julija uprizorili na prostem Kreftovo zgodovinsko igro »Velika puntarija«, na katero opozarjamo vso bližnjo in daljno okolico. Gasilci pa bodo v nedeljo, 21. julija dopoldne z odlikovanjem starih gasilcev, slavnostnimi govori, sprevodom gasilcev in narodnih noš ter parado zaključili slavnostni del praznovanja. Popoldan bodo priredili gasilci veliko tombolo z lepimi dobitki. Po tomboli pa bo velika ljudska veselica, na kateri bo staro in mlado zabaval kvintet bratov Avsenik. A. A. KOPANJE V BISTRICI IN MLINŠČICI OD KAMNIKA NAVZDOL ZDRAVJU ŠKODLJIVO V vročih dnevih je hitelo staro in mlado v Bistrico in Mlinščico, da si ohladi razgreto telo. Kopalci pa so to hlajenje kaj neprijetno občutili, ko so se jim pojavili po životu kozam podobni izpuščaji. To rii nič čudnega, saj so napeljane v to vodo greznice od Kamnika navzdol, kot na primer iz tovarne »Titan«, »Stol« in od drugod, verjetno pa še največ iz Tovarne usnja v Kamniku. Nekateri to nesnažno vodo celo uživajo. Dobro je, da dokončujejo vodovodno napeljavo iz Kamnika proti Duplici. Sedaj bodo imeli prebivalci teh krajev zdravo pitno vodo. Primerno bi bilo, če bi zgradili na Duplici in v Jaršah kopalne bazene s finančno pomočjo tovarn in občine. • Saj bi bilo to v korist vsem delovnim ljudem v teh krajih. Oblak Š. RESTAVRACIJO IN MENZO NA DUPLICI PRI KAMNIKU JE SANITARNA INSPEKCIJA ZAČASNO ZAPRLA v Obsodbe je vreden kolektiv restavracije in menze na Duplici pri Kamniku z upravnikom na čelu. Gostom so servirali kar črvivo pečenko, v kuhinji in kleti pa je sanitarna inšpekcija odkrila vrsto malomarnosti, da ni kazalo drugega kot lokal zapreti. . 2e dlje časa so se gostje pritoževali, pa je upravnik vsako kritiko v kali zatrl z besedami: »Ce ni komu prav, pa hrane ne dobi.« V tovarni »Stol« je okoli 1000 delavcev. Mnogi se ne morejo drugje hraniti kot v menzi, pa so morali molčati ali pa biti lačni. Prav zaradi tega je bilo tudi prekomerno število obolenj na prebavilih. Ali bi ne bilo prav, če bi celoten kolektiv restavracije in menze poklicali na odgovornost? Oblak š. 116 ČLANOV KOLEKTIVA BO DALO KRI Pred nedavnim je predaval v tovarni »PLAMEN« v Kropi dr. Slivnik iz Radovljice o pomenu in namenu krvodajalstva. 116 članov kolektiva, kar znaša 34% vseh čl*.nov, se je prostovoljno prijavilo, da bo oddalo kri. C. R. Kranj, dne 15. julija 1957 Glas Gorenjske 3 Izgubila sem d,rap jopico dne l2- 7. 1557 od tov. Tiskanine do Mestne pekarne Kranj. Poštenega najditelja naprošam, naj Jo vrne proti nagradi na oglasni oddelek. H. julija sem izgubila od gledališča do novega doma črno Jopico. Najditelja prosim naj jo Proti nagradi odda v oglasni oddelek. Prodam čevljarski stroj, uporaben tudi /.a šiviljstvo. — Loka 1| Križe. Prodam hišo v Centru mesta Kranja z obrtnim lokalom. Naslov se dobi v Cankarjevi ul. 7. Prodam dobro ohranjeno mo-'0fno kolo znamke »Adler« 98 Cctr» za 55.000 dinarjev. Naslov v oglasnem cddelku. Kupim sadni mlin na ročni Pogon. Ponudbe z navedbo cene natančen naslov pošljite na: Kobal Franc, Jesenice, Obrtnika 7. Prodam dve stavbni parceli, na katerih je že voda in elektrika. Naslov v oglasnem odd. Motorno kolo NSU 200 ccm1, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Ekonomist s 5-letno prakso sPrejme — najraje iz Kranja ali okolice — štipendijo za Studij na Ekonomski šoli v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. Sprejmemo učenca za trgovino. — Manufaktura — konfekcija pri »Kranjcu«, Kranj. Sprejmem takoj strojarskega Pomočnika. — Slavko Mali, Radovljica Nudim hrano in stanovanje dekletu za pomoč na kmetiji, "aslov v oglasnem oddelku. Na Akademiji za glasbo je diplomiral Engelman Leon iz Kranja. Čestita KAD. Na slavističnem oddelku ljubljanske Univerze je diplomiral eden najaktivnejših članov Akademskega društva Kocijan Grc-Kor. K uspehu čestita KAD. Preklicujem veljavnost bloka • 34167 izdanega v Komisijski ^Sovini Kranj dne 31. maja 1957. Bratina Mira. »RADIO« JESENICE, 15. in 16. julija, amer. barvni film »TUJEC NA KONJU« ob 18. in 20. uri; 17. in 18. julija, prem. franc. barvnega filma »STOPNIŠČE« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« JESENICE, 16. julija franc. film »KADET RUSSEL« ob 18. in 20. uri. 18. julija, amer. 'barvni film »TUJEC NA KONJU« ob 18. in 20. uri. ŽIROVNICA, 17. julija, franc. barvni film »KADET RUSSEL« ob 20.30. uri. DOVJE MOJSTRANA, 17. julija, amer. barvni film »TUJEC NA KONJU« ob 20. uri. KINO BLED, 15. julija, angleški barvni film — komedija »PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH«; od 16. do 18. julija, ameriški film — drama »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. RAZPIS ŠTIPENDIJ Na osnovi Temeljnega zakona 0 štipendijah Uradni list FLRJ št. 32/55 Odloka o višini štipendij, Uradni list št. 3P/55 in Odloka o ustanovitvi sklada za štipedije ObLO Bled, 01/1-1707/1 -57 z dne 18/6-1957 razpisujemo tele štipendije 1 za slovenščino in srbohrvaščino — VPŠ ali visoka šola 1 za zgodovino ali zemljepis — VPŠ ali visoka šola 2 za matematiko in fiziko — VPŠ ali visoka šola 1 za risanje in ročne'spretnosti VPŠ 1 za angleščino in slovenščino — VPŠ 2 za višjo gospodinjsko šolo 1 za študij defektologije 9 za učiteljišče 1 za višjo šolo za socialne delavce 2 za srednjo Ekonomsko šolo (moški) 2 za administrativno šolo 1 za medicinski higienik 1 za sanitarni tehnik Štipendije bomo podelili v predpisani višini: do din 5000.— Tovarisice, spretne v ročnem vezenju, lahko dobijo delo na dom Zglasijo naj se v podjetju »PLETENINA« - Kranj SGP »PROJEKTU - Kranj s 3 m VEC ZIDARJEV in ZIDARSKIH VAJENCEV Interesenti za vajence morajo imeti najmanj 2 gimnaziji oz. 6 razredov osnovne šole dijakom srednjih šol in 5000 do 6000 din študentom visokih šol. Štipendija se zniža za otroški dodatek, ki ga štipendist prejema, ali bi ga prejemal, če ne bi imel davčnega predpisa. Enako so znižajo štipendije onim štipendistom, katerih starši niso v delovnem razmerju, a imajo davčni predpis. Prosilci naj do 15/8-1957 predlože kolekovane prošnje z din 180.— državne takse in din 90.— občinske takse, vsaka priloga din 25, v kateri naj navedejo podroben življenjepis, točen opis dosedanjega šolanja in podatke o številu in zaposlitvi družinskih članov. Prošnji prilože zadnje šolsko spričevalo, (slušatelji univerze potrdilo o zadnjem vpisu in potrdilo o opravljenih izpitih), potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in mn< -nje rr.ladinske ali druge množične organizacije o prosilcu. Prošenj brez naštetih podatkov in prilog ne bomo obravnavali. Občinski ljudski odbor Bled Komisija za štipendije OBJAVA V petek, 19. julija ob 20. uri bo v prostorih Prešernovega gledališča Kranj tretji redni letni občni zbor Športnega društva »Triglav« Kranj. Vse člane vabimo, da se ga zagotovo udeležijo. ŠD »Triglav« Kranj NA JESENICAH Rodile so: Ana Kovač, gospodinja — dečka; Marjeta Stare, gospodinja — deklico; Majda Kuntič, uslužbenka — deklico; Danica Pratnik, gospodinja — deklico; Anica - Marija Veber, krojačica — deklico; Nada Ja-len, gospodinja — deklico; Frančiška Cerne, gospodinja — dečka; Ivanka Jarkovič, gospodinja — deklico; Marija Šuštar-šič, gospodinja — deklico; Frančiška Lukan, gospodinja — deklico; Matilda Smagin, uslužbenka — deklico; Marija Mle-kuš, gospodinja — deklico; Ivana Felicijan, pletilja — deklico; Kati Puc, delavka — deklico; Jož i cm Uršič, gospodinja — dečka; Anica Sodja, natakarica — deklico; Helena Jev.šček, gospodinja — deklico; Mira Pra-protnik, gospodinja — deklico; Darnka Bavdaž, gospodinja — deklico; Volida Kuharevič, gospodinja — deklico; Stanislava Kcprivee, uslužbenka — dečka. Poročili so se: Justin Sorli, železničar in Terezija Veršič, delavka; Cvetko Rosic, sanitarni tehnik in Ljudmila Marcela, učiteljica; Janez Omejc, vratar in Marija Ovsenek, bol. strežnica; Radovan Antič, carinski uslužbenec in Angela Kopriv-nik, učitelijca; Marijan Jelov-čan, dipl. tehnik in Ljuba Pre-šern, bolničarka. Umrli so: Vera Kokalj, uslužbenka; Katarina Brgant, rojena Podlesnik, gospodinja; Marija Pazlar roj. Veber, gospodinja. V KRANJU Poročili so se: Dimitrije Ra-failovič, oficir JLA in Frančiška Videnšek, bolničarka; Janez Učak, dipl- tehnik in Miroslava Kranc, nameščenka; Maks Bla-žir, prešivalec usnja in Kristina-Benedičič, tov. delavka; Andrej Kerč, gumar in Pavla Ožek, gu-marka; Avguštin Vrhar, vodovodni instalater in Marija Bre-zac, tkalka. NESREČE »UNIMOG« POD CESTO V petek okoli 12. ure je peljal šofer Ivan Uršič \7. Kmetijske zadruge Gornji Logatec na avtomobilu znamke »Unimog« s tritonsko prikolico 4500 kg betonskega železa. Na viaduktu pri Naklem se je nenadoma utrgala os zadnjega desnega kolesa prikolice tako, da je avto vrglo na levo stran ceste v obcestno ograjo, nato pa pod cesto. Vendar se avto ni prevrnil. Z levim prednjim delom avtomobila je zadel ob drevo, odtrgano kolo je »drvelo« naprej po cesti, nato pa zletelo ob cestno ograjo. Naloženo železo je ležalo vse vprek po cesti. K sreči na cesti ni bilo ljudi. Prisebnost šoferja pa je preprečila T«čjp materialno ikodo. PLAVANJE 19 Prešernu" ni v se v redu Pretekli itecfen sem obiskal prsnega sloga. O plavalcih ne radovljiške plavalce, da bi zve- morem ničesar posebnega pove-del, kako so pripravljeni na dati. Čebul j evo ste videli na ponoven start v prvenstveni dvoboju s Srbijo, od Piklja, Čiri:,valni sezoni. Bil je lep son- lenška in Bolka pa pričakujem, čen dan, vendar razen nekaterih da bodo največ dosegli na re-plavalcev plavalnega kluba in publiškem mladinskem prven-njihovega trenerja na kopali- stvu. Ahac, Sare, Bole in neka-šču ni bilo nikogar. Ker se je teri drugi še ne trenirajo in ura nagibala že močno proti nam letos ne bodo mnogo kori-poldnevu in so s treningom v stili. Precej pričakujem tudi. od glavnem že končali, sem po- Mladenovičeve, poleg teh pa vprašal trenerja radovljiških imamo še nekaj zeilo mladih plavalcev Mirana Kendo, kako tekmovalk, ki pa letos še ne boje kaj zadovoljen s svojimi pla- do mogle nastopati. Mladinci valci. Na prvo vprašanje je od- mislim, da se bodo letos na govoril takole: »S treningom republiškem prvenstvu uvrstili smo pričeli šele sredi junija, na drugo mesto, ki ga po kvali-Vendar tudi takrat še ni bila na teti tudi zaslužijo. »Res, radov-treningu celotna ekipai Moram ljiški plavaici so še zelo mladi povedati, da še sedaj ne treni- in bo večina lahko nastopila na rajo vsi plavalci, čeprav dose- mladinskem prvenstvu. Škoda je daj to pri nas ni bila navada. Zato tudi ne morem kdove kako optimistično govoriti o naših nastopih v prihodnjih mesecih. Ekipa je nekoliko oslabljena in bo zato napredek letos verjetno manjši, kakor je bil lansko poletje, vendar upam, da le, da v Radovljici nimajo plavalne šole, ki bi jim prav gotovo nudila nove plavalce. Upaj- mo, da bo tudi to sčasoma urejeno.« Zanimalo me je tudi delo wa-terpolistov in skakalcev. »''Vaterpolisti delajo resneje kakor pretekla leta, vendar je žalostno, da je zamrlo delo skakalcev,« je povedal Miran Kenda. Skoraj nerazumljivo je, da bo Radovljica, ki je bila znana po dobrih in številnih skakalcih kar naenkrat izgubila ta sloves. Tako je torej delo plavalnega kluba v Radovljici nekaj dni pred prvimi nastopi. Glavna ovira uspešnemu delu je nedisciplina tekmovalcev, ki se ne zavedajo, da je klubu dragocen vsak posameznik. Morda se bo disciplina do republiških in državnih prvenstev zboljšala in da bodo radovljiški plavalci potrdili vrednost svoje članske ekipe in zboljšali plasman mladincev. M. Oslabi)«ni „Triglav" poražen V četrtek je bilo na Mestnem se bomo dostojno udeležili na kopališču v Kranju prijateljsko vseh prvenstvih, ki se jih mi- plavalno srečanje med ekipo slimo udeležiti. prvaka Bosne in Hercegovine Obiskal sem jih ravno pred »Velež« iz Mostarja in ekipo srečanji z Veležem in drugo domačega Triglava. Gostje so se ekipo kranjskega Triglava, za- predstavili kranjskemu občin-to me je zanimalo, kako je kaj stvu kot mnogo boljša ekipa od z rezultati. Toda kakor vsi dru- one, ki je nastopila lani. Nogi trenerji, tako je tudi Miran čemo zmanjševati njihovega Kenda ljubosumno čuval rezul- uspeha, da so porazili renomi-tate in mi ni nobenega izdal, rano moštvo, vendar moramo Na vprašanje, kje bodo letos pripomniti, da je Triglav nasto-tekmovali in s kakšno ekipo, je pil močno oslabljen, saj mu je dejal: »Letos se bomo prvič v ekipi manjkalo kar 16 stalnih srečali ^ Veležem. Kakor smo imeli priliko slišati, so plavalci iz Bosne in Hercegovine precej boljši kakor lani in bomo zadovoljni, če poraz ne bo prevelik. Seveda bi bilo lahko mar- plavalcev, kar pa je za še tako množično in kvalitetno moštvo preveč. Gostje so kmalu prevzeli vodstvo in ga niso izgubili do konca. Doseženi rezultati niso sikaj drugače, če bi bilo moštvo na visoki kvalitetni ravni, to pa popolno, tako pa nam manjka predvsem zato, ker je nanje nekaj najboljših tekmovalcev vplivalo slabo vreme in utrujena katere smo vedno računali nost tekmovalcev. Plavalci Ve-in zato ne moremo pričakovati leža so pred .nastopom v Kranju realnih izidov pri naših prvih startali že v Kamniku in Ljub-srečanjih. Ostala tekmovanja ijani, plavalci Triglava pa so bodo predvsem nastopi na dr- bili utrujeni od potovanja v za vnem prvenstvu, vseh repub- Split. Kljub temu pa je bilo hskih prvenstvih in tekmovanje nekaj dobrih rezultatov. Clani-v republiški ligi, kjer smo v ca Veleža Novakova, je s časom skupini s Kamnikom in drugo 1:18,2 na 100 m prosto postavila ekipo Triglava, s katero se sre- nov republiški rekord, ki je za čamo že v četrtek. Ko se bo- gitifi desetinke sekunde boljši mo vračali z državnega prven- od starega, ki ga je postavila stva, pa bomo vrnili obisk Ve- dva dni prej v Kamniku. Koc-ležu. Mislim, da večjih tekmo- mur je prav tako na 100 m pro-vanj ne bomo organizirali.« sto postavil dober čas 1:02,7. V Ko sem ga vprašal, kako je štafeti je plaval še nekoliko bo-s posameznimi progami in tek- lje, vendar to ni zadostovalo za movalci, je povedal tole: »Letos zmago celotne štafete! Gostje so bomo imeli precej težav pri se- zmagali tudi v ženski štafet: stavljanju ekipe na progah za medtem ko so v waterpolo tek-hrbtni slog pri ženskah in prav mi klonili z rezultatom 8:2 (1:2). tako pri moških, poleg tega pa Rezultati: je zelo pereče vprašanje plavalk Moški: 400 m prosto: 1. Brino- __- vec 5:37,9 — 2. Zrimšek (oba T) 5:39,8; 100 m prosto: 1. Kocmur 1:02,7 — 2. Brinovec (oba T) 1:06,8; 200 m prsno: 1. Zrimšek — 2. Kocmur (oba T) 3:13,5; 100 m hrbtno: 1. Kojič 1:24,5 — 2. Marovič (oba Vel.) 1:29,8. 4 krat 100 m mešano: 5:13,0 — 2. Triglav VELE Z VODI Štafeta 1. Velež 5:14,9. Ženske: Radovljica, 14. julija Sinoči se je začel v Radovljici 3:03,0 mladmski prijateljski plavalni dvoboj med Veležem iz Mostarja in Prešernom iz Radovljice. REZULTATI: 1500 m prosto moški: Cilenšek (Prešeren) 23:37,8. 100 m prosto ženske: Novak (Velež) 1:19,6. 200 m prsno moški: Pikelj (Prešeren) 3:09.3. 100 m hrbtno ženske: Šunjić (Velež) 1:37,1. 100 m prosto moški: Grubišič (Velež) 1:08,6. štafeta 4X100 m prosto ženske: Velež 5:30,6 (nov republiški rekord BIH), Prešeren 5:58,7. Štafeta 4 krat 100 metrov moški: Velež 5:10,6 (nov rekord BIH), Prešeren 5:42,4. Trenutno vodi Velež s 57 točkami pred Prešernom s 46 200 m prosto: 1. Raj- OKRAJNO STRELSKO TEKMOVANJE NA JESENICAH ZAKLJUČENO Jesenice, 14. julija. Na jeseniškem strelišču je bilo danes zaključeno okrajno strelsko tekmovanje z vojaško puško, vojaško pištolo in vojaško pištolo karakas programa. Tekmovanja se je udeležilo 10 gorenjskih strelskih družin; 25 točkami. Toda, strelcev z vojaško puško in 17 ž to so le rezultati prvega dneva. vojaško pištolo. Ekipno so za-Tekmovanje se bo nadaljevalo sedie prvo mesto Jesenice (945 nocoj ob 20. uri. V waterpolo tekmi je včeraj zvečer premagal Velež Prešerna z rezultatom 4:0. J. S. VELEZ — KAMNIK 96:62 krogov). Posamezniki z vojaško puško so se plasirali p0 naslednjem vrstnem redu: Franc Peternelj (Kranj) 214, Tone Lužnar (Radovljica) 211, Stane Sekne (Je-Prv.i plavalni dvoboj so Kam- senice) 211. Hitro streljanje z ničani letos odigrali z Veležem vojaško puško od 100 možnih iz Mostarja in ga izgubili z vi- krogov: Lado Brejc (Tržič) 10/60. sokim rezultatom 96:62. Kamni- Streljanje z, vojaško pištolo čani so dobili samo dve zmagi v od 200 možnih krogov: Franc moških disciplinah, in sicer 100 Peternelj (Kranj) 134. Streljanje metrov hrbtno in 200 m prsno, z vojaško pištolo po karakas Pozna se jim, da lani vse leto programu od 600 možnih kro-niso imeli trenerja. V waterpolu gov: Stane Sekne (Jes.) 487.1 so zmagali Kamničani s H5:3 Najboljši tekmovalci so pre-(9:1). Z. jeli zlate značk«. kovic (Vel.) 3:04,0 — 2. Čolnar (T) 3:07,1; 100 m prosto: 1. Novak 1:18,2 — 2. Šunjič (obe Vel.) 1:20,8; 200 m prsno: 1. Danon ?:31,9 — 2. Pištalo (obe Vel.) 3:?4,0; 100 m hrbtno: 1. Skorja 1:36,4 — 1:40,1. Štafeta 1. Velež 7:00,2. Sunjič (obe Vel.) 4 krat 100 m prosto: 6:35,2 — 2. Triglav M. STRELCI OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V ŽIROVNICI Letošnjega praznovanja krajevnega praznika v Žirovnici so se udeležili tudi strelci. Izvedli so strelsko tekmovanje r Vojaško puško, ki se ga je udeležilo 14 ekip. Za tekmovanje je bilo veliko zanimanja tudi med ostalimi organizacijami. Tekmovali so za pokal krajevnega odbora Zveze borcev, ki je tudi tokrat ostal žirovniškim strelcem. V počastitev tega praznika je bilo v Žirovnici tu-dis trelsko kolesarsko patrolno tekmovanje z dvakratnim streljanjem z vojaško puško. Proga je bila dolga 10 km in precej naporna. Nastopilo je 8 ekip. Najboljši čas in največ krogov je dobila ekipa SD Žirovnica (41,56,1), 2. ekipa JLA (56,45) itd. ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV JESENIŠKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA V počastitev občinskega praznika, ki bo 1. avgusta, je teren Sava napovedal drugim sedmim terenom mesta Jesenice tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, balinanju, kegljanju, košarki, odbojki, streljanju in nogometu. Nekatera tekmovanja so že zaključena. V šahu je zmagal teren Plavž, v namiznem tenisu teren Podmežaklja, v balinanju teren Stara Sava, v kegljanju' teren Sava, v streljanju prav tako teren Sava. Za ta tekmovanja kažejo Jeseničani veliko zanimanje. U. ŠPORTNI DAN V ŠENČURJU Šenčur, 14. julija. V počastitev krajevnega praznika, ki bo ▼ nedeljo, 21. t. m. je bil tu danes nogometni turnir. Sodelovala je nogometna sekcija Svobode Šenčur, Partizan Predoslje in nego-metnj klub iz Cerkelj. Rezultati: Šenčur : Cerklje 7:0; Šenčur : Predoslje 1:0; Predoslje : Cerklje 3:0. V odbojki so oba prehodna pokala krajevnega odbora SZDL Šenčur osvojili Šenčurjani. Jutri bo na sporedu tekmovanje v namiznem tenisu. K. JUNIORSKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BOKSU Jesenice, 14. julija- V dvorani TVD Partizan na Jesenicah je bilo sinoči juniorsko republiško prvenstvo v boksu. Udeležili so se ga tekmovalci Branika in Železničarja iz Maribora, Odreda in Železničarja iz Ljubljane ter domačini. ZMAGOVALCI: muha kategorija Mlakar (Jes.), banUni Vili Žižek (Mar.), peresno lahka Anton Žižek (Mar.), lahka Kobsn (Mar.), polvelter Vuk (Ljubij.), velter Ceh (Mar.), polsrednjn Pečnik (Mar.), srednja Draksler (Mar.), poltcžka Podkonjak -O 1 km. -- 1 Na desni strani Save leži nasproti Okroglega vas Besnica. Spodnja Besnica z zaselki Trata, Srednja vas in Pri cerkvi zavzema nižji dobravski svet med Savo in potokom Besnico, Zgornja Besnica z večjimi sestavnimi deli vasi Čepulje, Pod-rovnik, Dvor in Videm pa je prislonjena na prisoj nejše vznožje 706 m visokega Rovni-ka. Celotna besniška pokrajina leži na vzvišenem svetu, ki ga ne severu in vzhodu omejujeta Dobrava in reka Sava, na jugu in zapadu pa z gostimi gozdovi poraslo javorniško in besni-ško pogorje od Spičastega vrha pri Sv. Joštu do Rovnika nad Zgornjo Besnico. Besničani se večinoma pečajo s poljedelstvom. Zaradi debele, večinoma bolj vlažne zemlje suša poljskim pridelkom ne škoduje tako hitro in dobro uspevajo zlasti pšenica, krompir in koruza. Razen krompirja zadoščajo ostali pridelki le za lastno porabo. Precej donaša prebivalstvu sortno sadje (besniška voščenka), predvsem pa drva iz številnih bukovih gozdov in razni gozdni sadeži (gobe, borovnice, brusnice, zdravilna zelišča itd.). Ker so gozdovi bogati tudi na raznovrstni divjačini, donaša skupnosti oddaja lova kar lep dohodek. Nekdanji kočarji so danes večinoma zaposleni po tovarnah v Kranju in na Jesenicah. Čeprav je svet ilovnat in v nekaterih krajih precej močvirnat;, je Besnica s pitno vodo bolj slabo preskrbljena in jo primanjkuje zlasti spodnjemu koncu. V vasi sta dva potoka, Besnica in obmejni potok Ne-miljščica. Potok Besnica ima dva izvira: Mala Besnica izvira pod hribom Ofarce, Velika Besnica pa pod Jančevim vrhom in se oba združita pod Brezjem v en sam potok, v katerega se ob desnem in levem bregu izliva več studencev. Besnica je svojčas gonila štiri mline in tri žage, danes pa je znamenita zaradi sodobne ribogojnice za postrvi, ki jo je na njej zgradilo Ribiško društvo iz Kranja. Drugi potok je Nemilj-ščica, ki priteče izpod Bukovca. Nemiljščica ni znamenita samo zaradi Okusnih postrvi, ampak predvsem zaradi šestnajst metrov visokega slapa Suma z zelo slikovitim dohodom iz bes-niške strani. Nedaleč nad slapom so ohranjeni ostanki nekdanjih Rimskih toplic, ki imajo dva studenca, gorskega in mrzlega. Kljub temu, da je voda iz obeh studencev danes pomešana, znaša njena toplota še vedno 25 do 30 stopinj C in ne zamrzne niti v najhujšem mrazu. Svojčas so toplice uporabljali za zdravljenje protina, skrnine in podobnih bolezni. V listini iz 1. 1618 je lastnik šentpeterske graščine pl. Siegersdorff sporočil loškemu oskrbniku Fankhelu, da bo s svojim pastorkom pl. Laper-gom odšel v besniške toplice zaradi zdravljenja protina. Obenem ga prosi, da mu dovoli posekati v besniških gozdovih dva hrasta, ki jih nujno rabi za popravila v svoji graščini. V takratni dobi so bile torej toplice še uporabne in tudi obiskovane. Skoda le, da se v poznejši dobi ni nihče zanimal za vzdrževanje obeh studencev in njihove okolice. Studenca bi se dalo še danes ločiti in napraviti manjše zdravilišče. Seveda bi bilo treba za to precej dobre volje in tudi denarja, ki bi se kmalu bogato obrestoval ne samo v gotovini, ampak tudi z večjo storilnostjo delov, ljudstva. Zaradi zdravega podnebja, zelenih gozdov in lepih sprehodov preživi marsikdo svoj dopust v besniški okolici, o čemur pričajo tudi letne hišice, ki so si jih zgradili nekateri zasebniki v tem lepem koščku Gorenjske. o m > S 8 o a * c I i LU O O 2 Poslušal je še nadalje in tehtal različne domneve o tem, kaj so v mestecu mislili, da se je pripetilo z njimi. Sredi tega premišljevanja pa ga je prebudila gospa Harper, ki je odhajala domov. Tudi tetka Polly in Sid sta si voščila lahko noč in oba požirala solze. Tom pa je moral mirovati, dokler tetka Polly ni legla v posteljo, kjer je od časa do časa zavzdihnila iz strtega srca, nemirno po-kašljevala in se obračala. Zdaj se je Tom prikradel izpod postelje, po prstih stopil do nje, obsenčil svečo z roko in gledal teto. Smilila se mu je. Sklonili se je nad njo, ji poljubil uvele ustnice, potem pa jo je ubral naravnost ven in zaprl vrata za seboj. Vračal se je po poti do tistega kraja, kjer je pristajal brod. Tam ni našel nikogar in je bahavo koračil po krovu, kajti vedel je, da je parnik neobljuden. Odvezal je čoln, smuknil vanj in kmalu previdno veslal po reki. Ko je bil oddaljen kak kilometer od mesteca, je obrnil čoln povprek in se močno upiral v vesla. Imelo ga je, da bi vzel čoln s seboj. Vedel pa je tudi, da bodo čoln iskali, pa bi to iskanje lahko privedlo do neljubih odkritij. Zato je stopil na breg in odšel v gozd. Sedel je in počival. Mučiti se je moral, da ni zaspal, kajti noč se je že precej nagibala h koncu... Lep dan je že bil, ko se je spet znašel na obaji nasproti peščenega brega. Malce je še posedel, dokler ni sonce visoko vzšlo, potem pa je skočil v reko. Nekoliko pozneje je obstal ob vhodu v taborišče. Z obleke mu je curljala voda in natanko je slišal, kako je Joe dejal Hucku: »Tom je zvest in Tom se bo vrnil, ne bo nama pobegnil!« — »Tu sem,« je vzkliknil Toni zmagoslavno in kar se da imenitno prikorakal k njima...