Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 7
Urednikov uvod -
kakofoni ritmi subjektivnega
in objektivnega ~asa in sveta
V dru‘boslovju najte‘je obra~unavamo s ~asom. V~asih ga pozabimo, v~asih nas
moti in je v analizah nekako odve~, v~asih, ko imamo na razpolago asinhrone nize
podatkov o pojavu, pa je edina koli~ina, ki daje zapa‘enim stvarem in procesom nov
pomen, ta prese‘ek neobi~ajnosti nad obi~ajnim obnavljanjem. Pribli‘ati se ~asu in
~asom, znotraj katerih sicer dokaj samoumevno ‘ivimo, od zunaj, kot opazovalci, je
bila morda najzahtevej{a naloga dru‘benih znanosti celega dvajsetega stoletja, polnega
pravih in navideznih sprememb. Za vrsto sprememb je {e danes te‘ko re~i, ali so (bile)
zgolj deviacija od tradicij, nekak{na fluktuacija, ali pa bistvo, ki spreminja tradicije in
uvaja nove -  saj je to spet odvisno od ~asa, ki ga ‘elimo vzeti v po{tev. V dru‘benem
prostoru in njegovem ~asu, ki ju malo bolje poznamo in ju varljivo obujamo kot tradicijo,
pa prav gotovo dr‘i naslednje: v slabem stoletju so se na {e nepojasnjen na~in korenito
lo~ili ritmi obnavljanja narave od ritmov obnavljanja vse bolj segmentirane dru‘be in
ritmov ‘ivljenja ljudi z razli~nimi dru‘benimi vlogami.
Podobne spremembe najdemo v vseh dru‘bah, ki so jih pri~eli poganjati ritmi
avtomatov in novih tehnologij. Diferenciacije relativno homogenega ~asa - in s tem
varnega ~asa samega,  torej interference posami~nih ritmov - se najbolj ovedemo po
motnjah v obi~ajnih ritmih in njihovih pomenih, torej po motnjah v vra~anju znanega,
takoreko~ negibnega, v obmo~je na{ih zaznav. Tipi~ne motnje znanih ritmov tako
tekmujejo za na{o pozornost, za dolo~itev osnovnih pomenov v okviru objektivnega in
subjektivnega ~asa: motnje v vesolju (letni ~asi, vzhajanje in zahajanje sonca), motnje v
naravi (vreme, katastrofe, naravni viri), motnje v dru‘bi (vojna, mir, slu‘be in drugi
pre‘ivetveni viri), motnje v dru‘ini (rojevanje, lo~evanje, umiranje, bolezni), motnje v
prisebnosti (prisotnost, odsotnost), motnje v obnavljanju ‘ivljenjskih funkcij (te{itev
‘eje, lakote, po~itek). [ele motnje in spremembe obi~ajnih ritmov nam poka‘ejo, da je
kljub navidezni svobodi ~loveka njegovo ciljno ravnanje, torej tak{no, ki je oprto na
ustaljeno dojemanje in razumevanje, globoko ujeto v ritmi~ne pogoje njegovega okolja.
Dokler je ritmi~nost glavnega okolja {e predvidljiva, lahko gojimo iluzijo, da smo
gospodarji svojega ~asa, okolja in pomenov, pa ~eprav le znotraj pri~akovanih udarcev
diferenciranega ~asa in znotraj omejitev, ki nam jih postavljajo drugi s podobnimi
‘eljami, kot jih imamo mi sami. Ko pa nam ti ritmi pobegnejo vsaksebi, tudi na{a
zgubljena tradicija in s tem svoboda postaneta sporni, odvisni od nepredvidljivih naklju~ij.
Najbolj so se nam razbe‘ali ritmi v segmentih dru‘benega ‘ivljenja, ki nas prevzemajo
dokaj nepovezano in nas predajajo drug drugemu v toku dneva, tedna, leta in ‘ivljenja.
Zato po po~itek in varnost be‘imo proti kateremukoli olaj{ujo~emu negibnemu, tja, kjer
se nam zdi, da ta {e obstaja: ali proti dru‘ini ali proti sebi, ali pa v nasprotno smer,

8 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Uvod
denimo proti naravi ali vzhodnja{ki filozofiji. Filozofsko utemeljevanje iskanja novih
vezi razcepljenega ritma, s tem pa ~asa in svobode, zna~ilno za dvajseto stoletje, je tako
ali hoteno iskanje primernega nosilnega vala in njegovega novega ritma, ~asa in smisla,
ali pa ‘alobna te‘nja po zanikanju vsakr{ne povezanosti sprememb na razli~nih ravneh.
Z izgubo varnih in predvidljivih interferenc med objektivnimi in subjektivnimi ritmi
nastopa bole~i ~as, nekak{en brez~as, poln iskanja in vna{anja novih ritmov in njihovih
mitologij. Te mitologije, ki lahko slonijo bodisi na proklamiranih nosilnih valovih
kolektivnih projektov (volja, mo~) ali pa zgolj brez~asno lebdijo nad kakofonijo ritmov,
~akajo~, ali se morda ti le ne bodo ponovno in samodejno ujeli v novo sozvo~je, bri{ejo
vse najbolj bole~e motnje ritma in ~asa - tako dale~ in tako dolgo, dokler ne zaidejo v
obmo~je za‘eljenega negibnega. Pa ~eprav ima ta slepljivo odre{ujo~i ritem najve~krat
eno samo samcato periodo, v~asih (v ~asih!) levo ali desno cenzurirano. Zna~ilno za
anga‘irana, politi~na gibanja kakofonega obdobja je torej ve~ja verjetnost, da se javna
sfera zgane {ele, ko ji je vsaj zasilno predo~en in obljubljen, ~e ‘e ne zagotovljen, nov
odre{ujo~ ritem, torej novo negibno okolje, ki naj bi pomagal, da se lahko vsaj ve~ji
del bole~e spodmaknjenih pomenov znova sesede na dno razli~nih ~asov.
Dru‘boslovje je {ele z rahlim zarisom kakofonije objektivnih in subjektivnih ritmov,
~asov in pomenov na razli~nih ravneh sodobne dru‘be in (malo manj sodobne) narave
opredelilo svoj nov, osrednji objekt opazovanja. Ni pa {e na{lo formule, ki bi kazala na
red v kaosu, pa ~eprav bi tak red slu‘il drugim ciljem kot jih imajo ljudje (ali ima tak red
lahko smisel?). Sociologija se tako ‘e nekaj ~asa otepa z ustreznej{o tematizacijo svojih
klju~nih konceptov, ki naj pove‘ejo ljudi in strukture v umljivo celoto, dopu{~ajo~, da
je celota zgolj diferencirana verjetnost, ne pa ve~ enoten probabilisti~en stroj, o ~emer
so {e sanjali zgodnji dru‘boslovci.
Razprave o opredelitvi robnih pogojev za opazovanje relativno aktivnega subjekta
se, ob naslonu na tradicionalna vpra{anja epistemologije in fenomenologije, razpredajo
nekje med filozofijo in sociologijo znanja, u~enja in delovanja. V svojih sporo~ilih se
zaenkrat {e mo~no razhajajo, zlasti glede pojavov, akterjev in njihovih razli~ih ozemljitvah
smisla, denimo glede tega, kaj je in kaj ni kriti~ni realizem (Callewaert, Archer, Bourdieu,
Foucault, Wacquant). Ni najbolj jasno, kako dale~ ka‘e robne pogoje delujo~ega subjekta
dekontekstualizirati in dehistorizirati (preiti od teksta in konteksta do teorije), da nam v
dojemanju ne pri~no nagajati ravno odstranjeni, manjkajo~i ritmi, izgubljena okolja in
izgubljeni kolektivni spomini (memorije), ki so implicitno, a trajno zapisani v tekste in
druge ostaline sporo~il. A vse to je te‘ko vla~iti s seboj, zlasti v ‘ivi komunikaciji, ki
pretaka znanje in spoznanje na ra~un neznanja. Nekateri pri~no zato grizljati ta problem
s polovi~nimi koncepti (npr. znanemu ~asu ukradejo dovolj spomina na spremembe, da
ga lahko zanemarjajo), a ob tem sebi in drugim le ste‘ka prikrijejo dvom, ki prihaja
ravno iz navidez lagodnej{ega brez~asja uporabljenih bli‘njic. Dvomi opozarjajo: da
predvsem veliko neznanja rodi koncept “dru‘be znanja”; da ravno veliko podivjane
politike rodi koncept “demokracije”; da ravno veliko nekulture rodi koncept “kulture”.
Tak{ni dvomi vedno znova potrjujejo te‘avnost izhodi{~, s katerimi ‘elimo na ~as
pogledati od zunaj: stvari imajo (v zunanjem pogledu) pomen samo {e tedaj, ~e se
poka‘ejo dvoumne.

Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 9
Uvod
Del teh razmi{ljanj in dvomov je implicitno ali eksplicitno prisoten tudi v prispevkih
te {tevilke. Po obi~aju je objavljeno raziskovalno gradivo razporejeno v nekaj rubrik. V
prvem delu se nahajajo trije ~lanki, ki sistemati~no opazujejo variacije v vedenju in
mi{ljenju ljudi (v razli~nih arenah), nato pa iz njihovih razporejanj sklepajo na socialne
in komunikacijske mehanizme (ki seveda rabijo ~as, da se udejanjijo v izidih!) v njihovem
ozadju. V prvem ~lanku nas avtorice (T. Rogelj, M. Ule, V. Hlebec), ki jih zanimajo
faktorji kooperativnosti v socialnem omre‘ju ljudi, seznanijo z empiri~no potrjenim
dejstvom, da je komunikativnost posameznih dijakov nekega prou~evanega razreda
povezana z njihovim strukturnim polo‘ajem v omre‘ju; obenem pa nas soo~ijo tudi s
pomenljivo ugotovitvijo, da so fantje sicer socialno manj izolirani kot dekleta, a intimno
verjetno bolj osamljeni od njih. V drugem ~lanku nas avtor (B. Kragelj) skozi empiri~no
evalvacijo spletnih strani vlade privede do sklepnega razmi{ljanja, da ponujene storitve
elektronske demokracije, ki jih je slovenska vlada predvajala preko spleta leta 2002,
sicer niso kaj prida razvite, a za~uda vseeno zado{~ajo pri~akovanjem ljudi; avtor
meni, da je za zahtevnej{o, bolj interaktivno udele‘bo prebivalstva v njih verjetno potrebna
manj kolektivno naravnana politi~na kultura kot pa je slovenska, saj le odzivno in zahtevno
~love{ko okolje lahko bolj iz~rpa vse potencialne komunikacijske mo‘nosti novih
tehnologij. Manj pomislekov glede kulture si, vsaj navidez, delita avtorja tretjega ~lanka
(M. Zver, T. @ivko), ki se uvodoma sicer zaskrbljeno vpra{ata, ali so kulturne orientacije
prebivalcev Slovenije sploh ustrezne za kolikor toliko nemoteno delitev skupnih pomenov
s prebivalci dosedanjih ~lanic Evropske unije, a na koncu svojega empiri~nega
popotovanja, v katerem primerjata “kulturne profile” prebivalstva ve~ dr‘av, vsa olaj{ana
ugotovita, da se “nimamo” ~esa bati, saj naj bi bili, vsaj po “povpre~nem kulturnem
vzorcu”, ‘e trdno sestavni del stabilnega “razvitej{ega” sveta. Dvom ostaja: ali nima
ravno ta razvitej{i svet danes nemalo te‘av s svojo kulturo in nekulturo, kadar ju sku{a
narediti komunikativni preko lastnih nacionalnih meja?
Drugi del te {tevilke posve~amo uglednemu sociologu Toma‘u Luckmannu, ki ga
vsaj deloma lahko {tejemo za potomca in hkrati zunanjega opazovalca slovenskih
okoli{~in, njenih poti, ovinkov in stranpoti. Niz prispevkov, ki vsebuje predstavitev
njegovega opusa (Adam, ^as), zapis njegovega nagovora udele‘encem sre~anja
Slovenskega sociolo{kega dru{tva v letu 2003, pa dva avtorsko redigirana prevoda iz
njegovih ‘e objavljenih, a v sloven{~ino {e neprevedenih del, in {e izbrano bibliografijo
(Samec), je vestno uredil vabljeni urednik tega sklopa, Bojan ^as, ki je sklopu napisal
tudi kraj{i predgovor. Razse‘nosti in pogledi na stvarnost, s katerimi se sistemati~no
ukvarja Toma‘ Lucmann, znan kot eden najvplivnej{ih utemeljiteljev fenomenolo{ke
smeri v sociologiji, so seveda precej bli‘je uvodoma omenjenim problemom - neujemanju
kakofonih ritmov in pomenov razli~nih lokacij in ravni sodobnega sveta. Predlagam, da
si njegova razmi{ljanja, objavljena tu (in marsikje drugje), preberete po~asi (po-~asi!),
kajti zdi se mi, da so bila napisana za po~asno branje. Verjetno se boste  vsaj nekateri
strinjali z mano, da bo potrebno {e veliko tak{nih odprtih razmi{ljanj in modelov, kakor
nam jih tu, ~eprav le v zna~ilnih izsekih, prina{ajo razmi{ljanja  Toma‘a Luckmann, da
si bomo lahko bolje razjasnili, kateri so danes tisti dru‘beni ritmi in njihove strukture, ki
porajajo ali laj{ajo glavna nasprotja smislov med razli~no dinami~nimi kulturami,

10 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Uvod
dru‘bami in ljudmi. Pa tudi, kako smo ljudje opremljeni, usposobljeni in naravnani, da
jih sku{amo prevarati - z novimi/starimi iluzijami ali njihovimi moralnimi odkru{ki, ki
stre‘ejo na{im sku{njavam o ve~ji svobodi, ali vsaj o njeni znosni obvladljivosti.
Med knji‘nimi recenzijami boste na{li skrbno spisane ocene petnajstih knjig doma~ih
in tujih avtorjev, ki jih neumorno dostavljajo profesionalni javnosti zlasti na{i mlaj{i
kolegi (uredil Bo{tjan [aver). Ker se nam je z bli‘ajo~o se evropsko integracijo zamajal
neko~ pretirano presti‘ni pomen “tujine”, smo v soglasju z urednikom bibliografskih
prikazov, Janezom Jugom, prenehali spremljati objave ~lankov in sestavkov “doma~ih”
“sociolo{kih” avtorjev v “tujini”. Lahko pa si v - sicer le ob~asno uporabljeni - rubriki
“Odmevi” {e preberete, kako si sociolog srednjih let (A. Kramberger) zmotno predstavlja,
kaj bi lahko bil Laboratorij slovenske kulturne politike.
Anton Kramberger, urednik