Leto 1905.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 26. aprila 1905.
Vsebina: Št. 61. Ukaz o razglasitvi brzojavnega reda.
64.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 18. aprila 1905.1.
o razglasitvi brzojavnega reda.
Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 10. aprila 1905. 1. in izvršuje dekret dvorne pisarnice z dne 25. januarja 1847. 1. šl. 2581 (z. p. z. št. 9) se izdaja nastopni brzojavni red, ki naj stopi v moč po-čenši od 1. dne maja 1905. 1. Z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 16. julija 1873.1. (drž. zak. št. 130) razglašeni brzojavni red se s tem razveljavlja.
Brzojavni red.
I.	Obča določila.
§ 1. (Področje veljavnosti.) Določila tega brzojavnega reda veljajo za ves brzojavni promet, ki ga posredujejo c. kr. državni brzojavni zavodi in za obči brzojavni promet odprte železniške brzojavne postaje.
§ 2. (Pravica rabiti brzojavni zavod.)
Rabiti c. kr. državni brzojavni zavod je vsakemu dano na voljo. Vlada pa ima pravico, ako se ji zdi potrebno, ustaviti brzojavno službo ali sploh ali na določenih črtah in za določene vrste korespondenc, bodisi na določen, bodisi na nedoločen čas.
(SloTonUoh.)
§ 3. (Kontrola vsebine brzojavk.) Zasebne brzojavke, kojih vsebina se zdi nevarna za varnost države ali greši zoper zakone, javni red ali nravnost, se ne odpravljajo. Ako se kaka brzojavka izključi od odprave (inhibira), mora vzprejemno mesto pošiljača — ako mu je znan — o tem takoj obvestiti.
Ne samo vzprejemno mesto, temveč tudi vsak brzojavni urad na potu ali namembni urad lahko inhibira brzojavko.
Izvirni zapisi tistih brzojavk, ki so bile inhibi-rane, ko so se vzprejele, se ne vračajo pošiljaču.
§ 4. (Varstvo brzojavne tajnosti.) Tajnost brzojavk se strogo varuje.
Izvirni zapis brzojavke se ne sme nikomur izročiti, njegov prepis samo pošiljaču ali adresatu ali njih izkazanim pooblaščencem.
Uslužbencem brzojavnega zavoda je strogo prepovedano sporočati vsebino brzojavk ali tudi samo imena korespondentov — pošiljača in adresata — ter druge brzojavne podatke tretjim osebam.
§ 5. (Vroëevaiye v primeru kazensko-sodne preiskave in v primeru konkurza.) Ob
kazenskosodnih preiskavah je treba na zahtevanje rednega sodišča obdolžencu dohajajoče brzojavke izročati temu sodišču.
31
Na zahtevanje državnega pravdnika se morajo brzojavke pridržati dotlej, da dojde kak sodni ukrep. Ako se pa v treh dneh nič ne ukrene, se vročba ne sme dalje odlašati.
Ako je adresat v konkurzu, se morajo zanj prihajajoče brzojavke na zaukaz konkurznega sodišča izročati upravniku mase.
§ 6. (Pojasnila, prepisi.) Tako pošiljač kakor tudi adresat kake brzojavke lahko po brzojavu ali po pošti zahteva pojasnila gledé te brzojavke, in sicer s posredovanjem brzojavnega urada oddaje ali prihoda. Nadalje imata pošiljač in adresat kake brzojavke ter njih pooblaščenci pravico zahtevati vpogled v izvirni oddajni zapis in si dati izročiti proti plačilu ustanovljene pristojbine poverjene prepise izvirne brzojavke ah morda shranjene izdaje ob prihodu. V ta namen je treba pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu vložiti pismeno zaprosilo, ki naj obsega podatke (ime oddajnega urada, dan oddaje, adresat, vsebina in podpis brzojavke), ki so potrebni, da se najdejo brzojavke.
Pravica zahtevati pojasnila in prepise ali vpogled v izvirni zapis, mine po preteku dobe, ustanovljene za hrambo brzojavk, to je po osmih mesecih, raču-naje od meseca, ki sledi mescu oddaje brzojavke.
Prepise brzojavk, ki se izročč, opremi izroča-joče oblastvo z besedilom: „Za pravilni prepis (Pour la copie conforme:)“ in z uradnim pečatom ali uradnim kolkom.
Po spredaj omenjenih pogojih se lahko zahtevajo tudi prepisi oddajnic in sprejemnic.
§ 7. (Odgovornost, brzojavne uprave.)
Brzojavna uprava ne prevzema nikakršne odgovornosti gledé brzojavk, izročenih jej v odpravo ali vročbo; ona torej tudi nikakor ni odgovorna za škode, ki nastajajo morda po pomotah ali slučajih, ki se pripeté v brzojavni službi.
Taksa se vrača samo v mejah, določenih s tem brzojavnim redom (§ 45).
§ 8. (Oblastva, postopanje.) O pritožbah v stvareh brzojavne službe odloča poštno in brzojavno ravnateljstvo; zoper njegove odločbe je v roku štirih tednov, počenši od dneva, katerega se je vročila odločba, dopusten priziv na trgovinsko ministrstvo. Priziv je treba izročiti pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, ki je izdalo odločilo.
II.	Naloge brzojavk.
A.	Sestava.
§ 9. (Zapisi.) Vsaka brzojavka mora biti zapisana z razločnimi nemškimi ah latinskimi črkami ali takimi pismenkami, ki se dajo izraziti z brzo-javom (§ 10).
Vse, kar je dano v oklepaj, vse dostavke na robu, kar je prečrtano ali prepisano mora potrditi pošiljač.
§ 10. (Pismenke.) Za sestavljanje brzojavk se lahko rabijo naslednje pismenke:
a)	črke: A, B, G, Gh (za eno črko), D, E, F, G. H, I, J, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T, U, V, W, X, Y, Z, Ä, Â, À, É, N, Ö, Ü; ali a, b, c, ch (za eno črko), d, e, f, g. h, i, j, k, 1, m, n, o, p, q, r, s, t, u, v, w, x, y, z, a, â, â, é, fi, ö, ü;
b)	številke: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0. Rimske številke je treba izražati s pristavkom „rimsko “.
c)	Ločila in druga znamenja: pika (.), vejica (,), podpičje (;), dvopičje (:), vprašaj (?), klicaj (!), apostrof (’), veznik ali pomišljaj (—), oklepaj 0, narekaj („“), drobčeva črtica (/), podčrtaj;
d) dogovorna znamenja:
= D = ali j	Nujno 1 urgent
= RPx = ali j	[ Odgovor plačan x besed [ Réponse payée x mots
== RPDx = ali j	i Nujen odgovor plačan x besed 1 Réponse payée urgente x mots
= TG = ali j	j Kolacijoniranje 1 Collationnement
= PG = ali <	' Brzojavka z brzojavnim pre-( jemnim naznanilom ) Télégramme avec accusé de réception télégraphique
= PGD = ali <	' Brzojavka z nujnim brzojavnim 1 prejemnim naznanilom Télégramme avec accusé de J réception télégraphique urgent
= PCP = ali	[ Brzojavka s poštnim prejem-1 nim naznanilom ) Télégramme avec accusé de ( réception postal
			j Poslati za adresatom
—	FS	= ali	j Faire suivre
			( Pošta
			j Poste
	DP		 „i:	j Pošta priporočeno
	rn	= ali	j Poste recommandée
			1 Brzi sel (ekspres)
			( Exprès
=	XP	= ali	j Brzi sel (ekspres) plačan j Exprès payé
	XPfrx	= ali	j Brzi sel plačan x fr. j Exprès payé x fr.
=	XPT	= ali	( Brzi sel plačan, potnino za sla / brzojavno naznaniti 1 Exprès payé télégraphe
			( Brzi sel plačan, potnino pisme-
=	XPP	= ali	/ no naznaniti 1 Exprès payé lettre
	RO	i;	j Vročiti odprto
' “		= ali	1 Remettre ouvert
	MP		( Vročiti v roke adresatove
		= ali	( Remettre en mains propres
	J		( Vročiti po dnevi
—		= ali	( Jour
	mn	„i;	( Ostane na telegrafu
—	IK	= ali	( Télégraphe restant
	nn		j Ostane na pošti
	br	= ali	j Poste restante
==	GPR	= ali	( Ostane na pošti priporočeno ) Poste restante recommandée
	TMx		j x naslovov
rrr:		— ali	j x adresses
§ 11. (Sestava brzojavke.) Sestavljaje brzojavko je treba njene bistvene sestavine zapisati v nastopnem redu:
1.	Kaka posebna naročila za odpravo (§ 12) ;
2.	naslov (§ 13);
3.	besedilo (§ 14 do 17):
4.	podpis (§ 18).
§ 12. (Posebna naročila.) Pošiljač naj na izvirnem zapisu razločno zapiše kaka posebna naročila, to je: dogovorna znamenja (§ 10 d) in druga določila, ki se nanašajo na odpravo in vročitev.
Na brzojavki z več naslovi se morajo te napovedi postaviti pred vsak naslov, za katerega veljajo. Ako gre za kako nujno brzojavko ali brzojavko z več naslovi, ki jo je treba kolacijonirati, zadošča, če se
zapišejo na nujnost ali kolacijoniranje mereče napovedi samo enkrat, in sicer pred prvim naslovom.
§ 13. (Naslov.) Naslov mora obsegati vse podatke, ki so potrebni, da se zagotovi odprava brzojavke na namenišče in njena vročitev adresatu brez posebnega poizvedovanja ali popraševanja. Ti podatki, izvzemši imena oseb, morajo biti pisani na mednarodnih brzojavkah v francoskem jeziku ali v kakem v namembni deželi navadnem jeziku.
Zlasti mora biti pri naslovih v velikih mestih povedana vsaj cesta in hišna številka stanovališča, nadalje ime in priimek adresata.
Brzojavke, kojih naslov ne obsega vsaj adresa-tovega imena in imena namembnega urada, se praviloma ne sprejemajo v odpravo.
Naslov je lahko pisan v kaki dogovorjeni ali okrajšani obliki. Vendar mora biti ime namenišča povedano na koncu okrajšanega naslova. Pravica zahtevati vročevanje brzojavk s takim naslovom, je odvisna od poprejšnje zglasitve naslova in od njegove pripustitve na uradu prihoda. Za to je treba plačati vpisnino.
Sprejemati poste restante- ali télégraphe restant-brzojavke z dogovorjenimi ali okrajšanimi naslovi je nedopustno.
V vseh primerih mora pošiljač prevzeti posledice nedostatnosti njegove napovedi naslova. Zato nikakor nima pravice do povračila pristojbin, ako je naslov nedostaten.
§ 14. (Besedilo.) Besedilo brzojavk je lahko sestavljeno v javnem ali tajnem jeziku; tajni jezik je lahko ali dogovorjen ali šifriran. Vsaka teh jezikovnih vrst se lahko uporablja v isti brzojavki sama ali v zvezi z drugimi; v tem primeru se oznameni brzojavka za .mešano“.
Brzojavke brez besedila so dopustne; dovoljeno pa ni, da bi se besedilo brzojavke sestavilo edino le z enim ali z več ločili.
§ 15. (Brzojavke v javnem jeziku.) V javnem jeziku je sestavljeno besedilo, ako je sestavljeno iz besed za brzojavni promet pripuščenih jezikov tako, da daje stavek obče umeven zmisel; dopustno je, da se vzamejo besede besedila iz enega samega jezika ali iz več teh jezikov.
Pripuščeni jeziki so: nemški, češki, hrvaški, ilirski, italijanski, poljski, rumunski, rusinski, srbski,
slavonski, slovaški, slovenski, ogrski, anamitski, arabski, armenski, bulgarski, danski, angleški, flamski, francoski, grški, hebrejski, holandski, japonski, maloruski, latinski, luksemburški, malajski, norveški, perzijski, portugiški, ruski, švedski, siamski, španski in turški.
če se uporabljajo trgovinske znamke, črke, ki zastopajo znamenja občega trgovinskega kodeksa in se uporabljajo v semaforskih brzojavkah, potem okrajšani izrazi, ki so običajni v navadnem ali trgovinskem dopisovanju, to ne jemlje brzojavki značaja brzojavke v javnem jeziku.
Jezikovni rabi nasprotujoče združitve ali izpre-membe besed niso dovoljene.
§ 16. (Brzojavke v dogovorjenem jeziku.)
V	dogovorjenem jeziku je sestavljeno besedilo, ako sestoji iz besed, ki, dasi so vzete iz enega ali več v nastopnem navedenih jezikov in imajo torej v posameznem svoj pomen, vendar v celoti ne tvorijo obče umevnega stavka.
Posamezne besede v dogovorjenem jeziku sestavljenih brzojavk, bodisi da so vzete iz besednega zaklada kakega jezika ali nalašč ustvarjene, morajo sestojati iz zlogov, ki se lahko izgovarjajo po rabi kakega v nastopnem navedenih jezikov; ti jeziki so: nemški, angleški, francoski, holandski, italijanski, portugiški, španski in latinski. Posamezna beseda ne sme obsegati več nego deset črk Morsejeve abecede.
Kombinacije, ki ne ustrezajo tem pogojem, se štejejo za črke s tajnim pomenom in se temu primerno taksirajo; take kombinacije, ki so nastale z združitvijo dveh ali več besed, ki nasprotuje jezikovni rabi, pa so sploh nedopustne.
§ 17. (Brzojavke v šifriranem jeziku.)
V	šifriranem jeziku je sestavljena brzojavka, ako se besedilo sestavi:
1.	Iz posameznih arabskih številk ali iz skupin ali serij takih številk s tajnim pomenom ali
2.	iz posameznih črk ali iz skupin ali serij črk s tajnim pomenom ali
3.	iz besed, imen, izrazov ali zvez črk, ki ne ustrezajo pogojem, ustanovljenim za javni jezik (§ 15) ali za dogovorjeni jezik (§ 16).
V besedilu iste brzojavke ni dopustno mešati številke in črke s tajnim pomenom.
V predzadnjem odstavku § 15 (javni jezik) omenjene skupine črk se ne štejejo za črke s tajnim pomenom.
§ 18. (Podpis.) Podpis lahko dobi okrajšano obliko ali se povsem opusti.
Pošiljač zasebne brzojavke ima pravico v brzojavko dati sprejeti poverilo svojega podpisa in ga odpraviti ali dobesedno ali s formulo: „Podpis pove r j e n p o . . . . “.
Vzprejemno mesto sme poveritev podpisa kake brzojavke sprejeti in odpraviti samo tedaj, kadar jo je izvršilo kako c. kr. sodišče ali kak c. kr. notar in je opremljena s kolkom ali pečatom podpisanega obla-stva ali uradne osebe; brzojavni uradi sami niso upravičeni za take poveritve.
Poveritev, kakor je napisana na brzojavki, je treba šteti, kadar se štejejo taksi zavezane besede.
Izvirni zapisi državnih brzojavk morajo biti opremljeni s pečatom ali kolkom pošiljajočega oblastva.
§ 19. (Izpolnjevanje kolkovne dolžnosti pri brzojavnih vlogah.) Na avstrijska oblastva naslovljene kolku zavezane vloge je treba oddajati dotičnemu brzojavnemu vzprejemnemu mestu ne-kolkovane, če se vlagajo brzojavno.
Kolkovna dolžnost se izpolnjuje pri takih brzojavkah tako, da vpošlje stranka oblastvu, na katero je naslovljena brzojavka, v osmih dneh po oddaji te brzojavke dodatno vlogo, ki ponovi njeno vsebino popolnoma ali vsaj na kratko in ki mora biti primerno kolkovana ter na kolku prepisana „Izpolnilni kolek za brzojavko z dne............(datum) na-
stopne vsebine“.
B.	Oddaja.
§ 20. (Oddajna mesta.) Brzojavke se lahko oddajajo :
na brzojavnih uradih,
na poštnih uradih,
na poštnih nabiralnikih,
na telefonskih mestih,
oddajaje selskim pismonošam,
dajaje jih v nabiralnike za pošto po ceveh,
končno v krajih, v katerih ni niti državnega brzojavnega urada niti železniške brzojavne postaje,
izrocujé jih brzojavnemu slu. Ta sel je dolžen, da prevzame take brzojavke, čakati deset minut.
§ 21. (Službeue ure.) Brzojavke se lahko oddajajo na brzojavnih uradih samo v času službenih ur, ki veljajo zanje in so nabite.
Vendar so brzojavni zavodi dolžni državne brzojavke ter zasebne brzojavke, ki se nanašajo na nezgode vseh vrst, ako moči, sprejemati tudi izven predpisanih uradnih ur; take brzojavke naj se kolikor moči hitro odpravijo, kamor so določene.
Brzojavni uradi se razdeljujejo po času, v katerem so odprti, v štiri razrede, namreč v brzojavne urade
a)	z nepretrgano dnevno in ponočno službo (N),
b)	s polovično (do 10. ure zvečer ali do polnoči
trajajočo) ponočno službo (N/2),
c)	s polno dnevno službo (G) in
d)	omejeno dnevno službo (L).
Službene ure uradov s polovično ponočno službo se začenjajo celo leto ob 7 uri zjutraj.
Službene ure uradov s popolno dnevno službo se začenjajo praviloma, in sicer v času od 1. dne aprila do 30. dne septembra ob 7. uri zjutraj, v ostalih mesecih ob 8. uri zjutraj in trajajo vseskoz do 9. ure zvečer.
Službene ure uradov z omejeno dnevno službo trajajo praviloma ob delavnikih in ob praznikih, ki pridejo na delavnike, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ob nedeljah pa samo od 8J/a do 111/2 dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
V brzojavnem obratu velja srednjeevropski čas.
§ 22. (Brzojavke za krajo izven brzojavne mreže.) Brzojavke v kraje izven postajnega kraja adresnega urada se lahko odpravljajo na svoje namenišče, kakor zahteva pošiljač, po pošti ali po slu; nadaljnja odprava po slu pa se more zahtevati samo gledé brzojavk v take države, ki imajo in so naznanile za vročevanje brzojavk kako hitrejše vozilo nego pošto. Natančnejša določila o tem obsega brzojavna tarifa.
Stroške za odpravo čez brzojavne črte po hitrejšem vozilu nego pošta mora vobče plačati adresat.
Pošiljač pa lahko adresata oprosti plačila pot-nine in prevzame to plačilo nase ; v zagotovilo mora v takem primeru na oddajnem uradu položiti primeren znesek ter svoje ime in stanovališče sporočiti oddajnemu uradu. Ko se naznani višina izplačane potnine, se mu vrne ostanek, manjkajoči znesek pa pozneje pobere.
Oddajnemu uradu se lahko naznani višina potnine, kakor želi pošiljač, ali
a)	pismeno; v tem primeru mora imeti brzojavka pred naslovom taksi zavezano napoved — XPP == ali »brzi sel plačan» pošta“ ali ,Exprès payé lettre“, ali
b)	po brzojavu; v tem primeru je treba pred naslov brzojavke postaviti taksi zavezano napoved = XPT — ali „brzi sel plačan, brzo-jav“ ali „Exprès payé télégraphe“.
Ako je uprava prihoda že poprej določila in naznanila odpravne stroške, ki jih je treba plačati, mora stroške brezpogojno plačati pošiljač. V tem primeru morajo stati pred naslovom taksi zavezane besede „brzi sel plačan“, „Exprès payé“ ali „= XP =“.
Ako želi pošiljač kake na kako inozemsko postajo naslovljene brzojavke njeno odpravo čez brzojavne črte plačati in more povedati takso, ki jo pobira za to vročilni urad, lahko plača brez zagotovila; potem mora imeti brzojavka pred naslovom taksi zavezano napoved; „brzi sel plačan fr.. . . “ ali „Exprès payé fr......“ „= XP fr.........= *.
Ako plačana vsota ne zadošča, se pobere dopolnilni znesek od adresata; ako je pa pobrana vsota previsoka, se razlika pošiljaču ne povrne.
§ 23. (Oddajni listi.) O oddanih brzojavkah se izda oddajni list (recepis) samo na izrečno zahtevo pošiljača, ki jo je treba staviti ob oddaji brzojavke, proti plačilu 10 h.
Za državne brzojavke se izdajajo oddajui listi pristojbine prosto.
C.	Posebne odredbe pošiljača.
§ 24. (Umikanje brzojavk.) Kdor se izkaže za pošiljača kake brzojavke, jo lahko umakne ali dâ njeno odpravo zadržati (jo uničiti).
Ako pošiljač svojo brzojavko umakne, preden se je začela odpravljati, se mu vrne za to
brzojavko plačana taksa odbivši 25 h stalne pristojbine (pri lokalnih brzojavkah 10 h). Pošiljač mora na zapisu brzojavke potrditi, da je dobil ostalo brzojavno takso nazaj.
Ako je izvirni urad brzojavko že odbrzojavil, more pošiljač samo s plačnim službenim naznanilom zahtevati, da se brzojavka uniči. To službeno naznanilo se pošlje, kolikor moči vsem tistim uradom, katerim se je oddala prvotna brzojavka, dotlej da doseže to brzojavko. Ako se je pa brzojavka, ki naj se uniči, med tem že vročila adresatu, se adresat obvesti o uničbi brzojavke, ako službeno naznanilo ne obsega morda kakega nasprotnega naročila.
Ako se kaka brzojavka umakne, se zapis ne vrne pošiljaču.
§ 25. (Nujne zasebne brzojavke.) Pošiljač kake zasebne brzojavke lahko zagotovi tej brzojavki prednost ob odpravi in ob vročitvi na naslov nasproti drugim zasebnim brzojavkam, če zapiše pred naslov napoved „Nujno“ ali = D = ali „Urgent“ in plača trojni znesek takse navadne enako dolge brzojavke in za isto pot.
§ 26. (Plačani odgovori.) Pošiljač kake brzojavke lahko plača naprej odgovor, ki ga zahteva od svojega dopisnika.
V tem primeru je treba pred naslov napisati napoved „Odgovor plačan“ ali — RP = ali „Réponse payée*, dopolnjeno z zaznamkom, koliko besed je plačanih za odgovor.
Taksa za brzojavni odgovor se preračuni po napovedanem številu besed in za isto pot odprave, po kateri se pošlje prvotna brzojavka.
Pri brzojavkah z več naslovi je treba napisati napoved „Odgovor plačan* ali = RP = ali „Réponse payée“ s pristavkom, koliko besed je naprej plačanih za odgovor, pred naslov vsakega adresata, čigar pričakovani odgovor naj se frankuje.
Ako hoče pošiljač naprej plačati nujen odgovor, je treba pred naslov zapisati napoved „Nujen odgovor plačan“ ali = RPD = ali „Réponse payée urgente“ s pristavkom, koliko besed je naprej plačanih, in po številu besed plačati takso za nujno brzojavko.
Pri brzojavkah z naprej plačanim odgovorom izda urad prihoda hkratu z došlo brzojavko adresatu z uradnim pečatom opremljeno nakaznico, ki daje
pravico, da se sme v mejah v naprej plačane takse brezplačno oddati brzojavka na kakem vzprejemnem mestu na kak poljuben naslov.
Za oddajo naprej plačanih brzojavnih odgovorov se morejo rabiti samo za to izdane uradne nakaznice v dobi 42 dni, ki sledi dnevu njihove izdaje.
Ako presega taksa brzojavnega odgovora znesek, ki je po nakaznici zanj naprej plačan, mora pošiljač brzojavnega odgovora plačati večji znesek v gotovini ali s poštnimi franko-znamkami. Ako je pa naprej plačani znesek višji nego taksa brzojavnega odgovora, se razlika med vrednostjo nakaznice in med zneskom za odgovor spadajoče takse vrne pošiljaču prvotne brzojavke, ako prosi za to in ako znaša ta razlika vsaj 1 K.
Ako adresat nakaznice za odgovor iz kateregakoli vzroka ni uporabil ali je nje sprejem odbil, se na pošiljačevo zaprosilo vrne za odgovor naprej plačana pristojbina, ako se vrne nakaznica, preden poteče rok treh mesecev, računaje od dneva izdaje. Dotično zaprosilo je treba izročiti na oddajnem uradu.
Pravico oddati kak odgovor za državno brzojavko, je treba dokazati s tem, da sc pokaže državna brzojavka, na katero se hoče odgovoriti.
§ 27. (Kolacijoniranje.) Pošiljač kake brzojavke lahko zahteva, da se brzojavka kolacijonira, to je ob odpravi popolnoma ponovi in primerja. V tem primeru je treba pred naslov zapisati napoved „Kolacijoniranje“ ali = TG = ali „Collation-nemet“.
Taksa za kolacijoniranje je enaka četrtemu delu takse za navadno brzojavko z istim številom besed in za isto pot; tudi pri nujnih brzojavkah jo je preračuniti samo s četrtim delom takse za navadno brzojavko.
§ 28. (Brzojavke z več naslovi.) Pošiljač lahko brzojavko naslovi:
a)	na več adresatov v istem kraju ali v različnih, toda v dostavnem okraju istega brzojavnega urada ležečih krajih, ali
b)	na istega adresata z več stanovališči v istem kraju ali v različnih, toda v vročilnem okraju istega brzojavnega urada ležečih krajih.
Potem je treba pred naslov zapisati taksi zavezano napoved „x naslovov“ ali „x adresses“ ali = TMx =.
Ime namembnega brzojavnega urada je treba pristaviti samo enkrat, in sicer na koncu naslova.
V primerih, omenjenih zgoraj pod a), nosi vsaka izmed izdaj došle brzojavke samo naslov tistega adresata, za katerega je določena, ako pošiljač ni zahteval izrečno kaj nasprotnega. Ta zahteva se mora izraziti s taksi zavezano napovedjo: „Vse naslove sporočiti“ ali „Communiquer toutes adresses“, ki naj se postavi pred naslove.
Za brzojavke z več naslovi se pobira razen besedne takse še pristojbina za napravo vsakega prepisa. Dotična natančnejša določila so razglašena v brzojavni tarifi.
Posebna naročila — izvzemši na nujnost ali kolacijoniranje se nanašajoča naročila — je treba postaviti pred naslov vsakega adresata, za katerega se zahteva dotična posebna služba. Pri brzojavki na istega adresata z več stanovališči v istem kraju je treba te napovedi postaviti tudi pred tiste naslove, gledé katerih se zahtevajo posebna uradna dejanja.
§ 29. (Brzojavke, ki se naj vročajo odprte ali v adresatove roke.) Pošiljač brzojavke lahko zahteva, da se brzojavka vroči adresatu odprta ali v njegove roke. V ta namen je treba pred naslov postaviti napoved „Odprto vročiti“ ali = RO — ali „Remettre ouvert“, oziroma „V adresatove roke vročiti“ ali — MP = „Remettre en mains propres“.
§ 30. (Prejemiia naznanila.) Pošiljač brzojavke lahko zahteva, da se mu brzojavno ali pismeno naznani dan in uro, ob kateri se je brzojavka vročila adresatu, ako je pa treba brzojavko poslati po pošti na njeno dokončno namenišče, dan in uro izročitve poštni službi takoj po vročitvi, oziroma izročitvi pošti. Pošiljač naj v ta namen oddajnemu uradu pove svoje ime in stanovališče.
Ako se naj to sporoči po brzojavu, je treba pred naslov postaviti napoved „Prejemno naznanilo“ ali = PC = ali „accusé réception“. Taksa za brzojavno prejemno naznanilo je enaka taksi navadne brzojavke s petimi besedami za isto namenišče in isto pot odprave. Ako pa hoče pošiljač, da se smatra prejemno naznanilo za nujno, potem je treba pred naslov postaviti napoved = PCD = ali „Nujno prejemno naznanilo“ ali „accusé réception
urgent“ in plačati pristojbino za nujno brzojavko s petimi besedami za isto namenišče in isto pot odprave.
Brzojavno prejemno naznanilo je gledé odprave uvrščeno med zasebne brzojavke; nujna prejemna naznanila ter naznanila o državnih brzojavkah se odpravljajo s prednostjo, ustanovljeno za nujne zasebne brzojavke in za državne brzojavke.
Ako naj se prejemno naznanilo pošlje po pošti, je treba pred naslov postaviti napoved „prejemno potrdilo po pošti“ ali = PCP = ali „accusé réception postal“ ; obsega naj iste pojas-nilne podatke kakor brzojavno prejemno naznanilo in se odpravlja kakor frankirano priporočeno pismo od urada do urada; pripadajoče poštne pristojbine naj plača pošiljač ob oddaji brzojavke.
Brzojavno ali poštno prejemno naznanilo se takoj, ko pride na oddajni urad, naznani pošiljaču brzojavke.
Ako se brzojavka ni mogla takoj vročiti, se najprej odpravi povratno naznanilo nedostavnosti, ki naj se izroči pošiljaču. Ako se more nazaj sporočena brzojavka pozneje, in sicer v roku šestih tednov od dneva, katerega je došla brzojavka na urad prihoda, adresatu vendar vročiti, se odpravi poštno ali brzojavno prejemno naznanilo takoj po vročitvi brzojavke; ako poteče ta šesttedenski rok brez uspeha, se pristojbina za prejemno naznanilo vrne pošiljaču brzojavke na njegovo zaprosilo.
Ako je šlo brzojavno prejemno naznanilo, ker se je brzojavka poslala za adresatom, po drugi, ne prvotno namerjani poti, mora pošiljač brzojavke doplačati po meri, kolikor se je zvišala pristojbina, spadajoča za prejemno naznanilo po njenem v resnici storjenem potu; ako pa pride na pot, ki ga je v resnici storilo prejemno naznanilo, manjša nego naprej plačana pristojbina, se iz tega izvirajoča razlika pristojbine ne vrne.
§ 31. (Pošiljanje za adresatom na po-Šiljacevo zahtevo.) Pošiljač brzojavke lahko zahteva, da se brzojavka pošlje za adresatom v kak drug kraj. V ta namen je treba pred naslov brzojavke postaviti napoved „Poslati za adresatom“ ali = FS — ali „Faire suivre“ in pošiljač naj oddajnemu uradu naznani svoje ime in stanovališče.
Ako obsega brzojavka naročilo, naj se pošlje za adresatom, brez nadaljnje opomnje, naj namembni urad vstavi novi naslov, ki ga je poizvedel na licu
mesta, in pošlje brzojavko tja za adresatom. To se ponavlja dotlej, da je brzojavka vročena ali da se ni izvedel noben nov naslov več.
t
Ob oddaji brzojavke, ki naj se pošlje za adresatom, se pobere zgolj pristojbina, pripadajoča za odpravo na prvotni naslov.
Pristojbina za to, da se pošlje brzojavka za adresatom, kar je zahteval pošiljač, se pobere od adresata. Od prvega v naslovu povedanega urada naprej se torej preračuni taksa, pripadajoča za vsako nadaljnjo odpravo. Skupna vsota se uradoma pove začetkom brzojavke.
Ako se kaka za adresatom poslana brzojavka ne more vročiti, se vzame uradno v hrambo in se sporoči nazaj. V tem primeru mora plačati pošiljač pristojbine, kojih višina se službeno naznani oddajnemu uradu.
Ako spremljajo zaznamek »Poslati za adresatom“ ali = FS = ali „Faire suivre“ zaporedni naslovi, se odpravi brzojavka zapored na vsako povedanih namenišč.
Ako se zahteva k brzojavki, ki se naj pošlje za adresatom, brzojavno prejemno naznanilo, mora pošiljač, ako se pošlje brzojavka za adresatom čez meje prvotne namembne dežele, ne gledč na pristojbine za pošiljanje za njim, ki se niso izterjale ob vročitvi, doplačati po poti, ki jo je v resnici storilo prejemno naznanilo.
III.	Odprava in vročitev.
§ 32. (Razdelitev brzojavk po uradnem ravnanju ž njinii.) Brzojavke se dele v tri vrste:
1.	Državne brzojavke: Po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu in po udih Najvišje cesarske hiše ali po Njegovem ali Njihovem naročilu oddane brzojavke, brzojavke, ki jih oddajajo uradi in organi, spadajoči k c. in kr. Najvišjim dvornim štabom, diplomatski ali konzulski uradi, nadalje brzojavke državnih in vojaških oblastev in vojaških poveljstev, potem odgovori na te brzojavke;
2.	Službene brzojavke:
A)	Brzojavke, ki se menjavajo med vodilnimi brzojavnimi oblastvi in izvršujočimi brzojavnimi uradi in se nanašajo na brzojavno službo,
B)	brzojavke, ki se menjavajo v notranjem občevanju, potem v občevanju z Bosno-Hercegevino, Ogrskim, Bolgarskim, Rumunskim in Srbijo med vodilnimi poštnimi oblastvi in izvršujočimi poštnimi uradi in se nanašajo na poštno službo, in
C)	brzojavke, katerim je v javnem interesu s posebnim ukazom trgovinskega ministrstva priznan značaj službenih brzojavk. Te vrste brzojavk so razglašene v uradni brzojavni tarifi.
3.	Zasebne brzojavke, in sicer nujne in navadne zasebne brzojavke (§ 25).
Ob odpravi uživajo državne brzojavke prednost pred vsemi drugimi brzojavkami, službene brzojavke pred vsemi zasebnimi brzojavkami in nujne zasebne brzojavke prednost pred navadnimi zasebnimi brzojavkami.
§ 33. (Odpravni pot.) Brzojavke se odpravljajo praviloma po normalnem potu, to je po najcenejšem za obratovanje sposobnem potu.
Ako je pošiljač z naročilom na zapisu brzojavke predpisal pot, po katerem naj gre, se odpravi po napovedanem potu, ako ni prekinjen in ako proga ni preveč obremenjena.
Zahtevi pošiljača, naj se brzojavka do urada, ki ga je povedal, odpravi po brzojavu in od tam do namenišča po pošli, naj se kolikor moči ustreza.
Ako je proga pretrgana, ko se brzojavka odpravlja, jo odpravi naprej urad, od katerega naprej je proga pretrgana, po brzojavnem ovinku ali, ako ga ni, po brzih slih ali po pošti (kolikor moči kakor priporočeno pismo).
§ 34. (Odprava po semaforjih.) Semaforske brzojavke so take brzojavke, ki se menjavajo z ladjami na morju s posredovanjem semaforjev (pomorskih brzojavov). Brzojavke, ki jih posredujejo avstrijske semaforske postaje, morajo biti sestavljene ali v italijanskem jeziku ali v znamenjih občega trgovinskega kodeksa. Ta znamenja so: B, C, D, F, G, H, J, K, L, M, N, P, Q, R. S, T, V, W. Ako se šifrira z njihovo uporabo, se jih ne sme združiti v skupino več nego štiri črke.
Vsaka semaforska brzojavka, ki jo odda kaka ladja na morju, mora imeti v začetku službeni zaznamek „semaforsko“ ali „sémaphorique*.
Ako je kaka brzojavka določena za kako na morju se nahajajočo ladjo, mora naslov razen na-
vadnih podatkov obsegati tudi ime ali uradno številko namembne ladje in ozuamenilo njene narodnosti. Ime in stanovališče pošiljača je treba naznaniti semaforski postaji.
Pri semaforskih državnih brzojavkah, ki jih odpošlje kaka ladja na morju, je treba pečat nadomestiti z razlikovalnim znamenjem poveljstva. Ime ladje mora biti povedano.
Skupna pristojbina se pobira pri brzojavkah, ki so naslovljene na ladje na morju, od pošiljača, pri brzojavkah pa, ki prihajajo od ladij na morju, od adresata (§42). V tem primeru ima uvod napoved: .Pobrati je treba. . . . “ ali .Percevoir. . . . “.
Od kake ladje na morju prihajajoče brzojavke se sprejemajo v odpravo samo tedaj, ako je v naslovnem kraju kak brzojavni urad. Odpravijo sc v znamenjih občega trgovinskega kodeksa na določen kraj, ako pošiljajoča ladja to zahteva. Ako se to ni zahtevalo, prevede predstojnik semaforske postaje brzojavke v javni jezik.
Pošiljač kake za ladjo na morju določene brzojavke lahko določi število dni, v katerih naj ima semaforska postaja brzojavko pripravljeno za oddajo na ladjo; v tem primeru mora pred naslovom izrečno povedati število dni čakanja, v katero je všteti dan oddaje.
Ako bi ladja, za katero je določena semaforska brzojavka, ne prišla v dobi, ki jo je povedal pošiljač, ali ako sc ni napovedala, do 29. dneva zjutraj od dneva prihoda brzojavke na semaforsko postajo, naznani semaforska postaja to pošiljaču s službenim obvestilom. Pošiljač lahko potem s plačanim brzojavnim službenim naznanilom ali po pošti, ki se naslovi na semaforsko postajo, zahteva, da imej ta postaja njegovo brzojavko nadaljnjih 30 dni pripravljeno za vročitev itd.; ako ni take zahteve, se ravna z brzojavko, kakor da se ne dâ vročiti.
is 3o. (Nadaljnja odprava od naslovnega brzojavnega urada po pošti.) Brzojavke v kraje izven brzojavne mreže se odpravljajo od naslovnega brzojavnega urada naprej potem po pošti, ako
a)	je to izrečno zahteval pošiljač ali adresat, toda brzoja\ni urad prihoda lahko brzojavko, ki i osi zaznamek »pošta“, vroči tudi ekspresno, ako je adresat poslal uradu pismeno zaprosilo, naj se mu zanj prihajajoče brzojavke vročajo brez izjeme po brzih slih;
b)	ako brzojavni urad prihoda ne razpolaga s hitrejšim vozilom.
Razen tega ima brzojavni urad prihoda pravico se v namen nadaljnje odprave kake brzojavke po-služiti pošte:
a)	ako v brzojavki ni povedano, kako naj se odpravi ;
b)	ako se napovedano vozilo razlikuje od službeno zaukazanega načina odprave;
c)	ako se naj brzojavka odpravi naprej po slu proti plačilu po adresatu in se je adresat o kaki prejšnji priliki branil plačati potnino.
§ 36. (Prejemnik.) Brzojavke se izročajo adresatu ali doraslim udom njegove rodbine, njegovim nameščencem, najemnikom ali stanodajalcem, eventualno vratarju hotela ali hiše, v kateri stanuje adresat, ako s pismenim naznanilom brzojavnemu uradu prihoda ne naznani posebnega zastopnika, ali pošiljač ni izrečno zahteval, da se brzojavka vroči v adresatove roke.
Za vročevanje brzojavk osebam, ki so v kazen-skosodni preiskavi ali v konkurzu, so merodajna določila § 5.
§ 37. (Vročitev po slih.) Zasebne brzojavke, ki naj se dostavijo v adresatovo stanovališče, se vročujejo proti podpisu dotične prejemnice in proti plačilu brzojavk držečih se pristojbin praviloma po brzojavnih slih (raznašalcih brzojavk).
Ako sel (raznašalec) brzojavke ne izroči adresatu, temveč kaki drugi, v zmislu § 36 za prevzetje upravičeni osebi, mora ta oseba v prejemnici podpisu svojega imena pristavili besedo „za“ in adresatovo ime.
Na prejemnici naj prejemnik pove kraj in čas (dan, uro in minuto) vročitve brzojavke in eventualno potrdi prejem z brzojavko vročene nakaznice za odgovor; ako prejemnik kljub pozivu opusti pristaviti te podatke, jih pristavi raznašalec brzojavk.
Ako bi se vrata v adresatovo stanovališče ne odprla alia ko bi raznašalec nikogar ne našel, ki je upravičen in voljen sprejeti brzojavko za adresata, se pusti v povedanem stanovališču aviso in se brzojavka nese nazaj v urad, da se izroči adresatu ali njegovim pooblaščencem na poznejšo zahtevo. Ako
(SloronI»oh.)
32
bi se v 24 urah od časa prvega poskusa vročitve ue zahtevalo in ako je potem drugi vročilni poskus ostal brez uspeha, je ravnati z brzojavko, kakor da se ne dâ vročiti.
Ako je brzojavka naslovljena .ostane na hrzo-javu* ali .télégraphe restant*, se izroči samo adre-satu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku v brzojavnem uradu.
Brzojavke, ki so naslovljene .ostane na pošti* ali .poste restante“, ali ki naj se vročijo po pošti, so gledé vročitve in hrambenih rokov podrejene istim predpisom, kakor poštne pošiljatve.
Vse brzojavke — izvzemši semaforske na ladje ali .poste restante“ naslovljene brzojavke — ki se adresatom ne morejo vročiti v šestih tednih od dneva prihoda na brzojavni urad prihoda, se po preteku tega roka uničijo.
§ 38. (Izročitev brzojavk po telefonu.)
Brzojavke za adresate, ki imajo telefonsko zvezo z uradom prihoda (telefonski deležniki), se na zahtevanje lahko izročajo tudi po telefonu.
Uradne pismene izdaje kakemu deležniku po telefonu oddanih brzojavk se pošiljajo adresatu ali v poštnine prostih službenih pismih navadno po pošti ali pa se položijo (na splošno izjavo, ki jo odda deležnik pismeno naprej izročilnemu uradu), brezplačno poste restante ali télégraphe restant, ali ako ima deležnik pisemski oddelek, v ta oddelek.
Spredaj omenjena deležnikova izjava naj se glasi tako, da želi, naj se mu vse na središču zanj prihajajoče brzojavke vročajo po telefonu, in naj hkratu določno pove, na kateri zgoraj navedenih načinov naj se mu vročajo uradne izdaje brzojavk ; kaki gledé tega samo za posamezen primer stavljeni zahtevi se ugodi izjemoma v ozira vrednih razmerah.
Za vpis kakega posebnega vročilnega naročila se pobira letna pristojbina.
Po telefonu deležniku izročena brzojavka velja tudi brez vročitve uradne izdaje za vročeno po predpisu.
Ako hi se kaka brzojavka iz katerega koli razloga ne mogla nemudoma izročiti po telefonu, je treba brzojavko adresatu vročiti po sicer veljajočih določilih.
§ 39. (Popravki.) Tako pošiljač kakor tudi adresat lahko dâ odposlano, oziroma prejeto brzo-
javko, da se popravi, docela ali deloma ponoviti, bodisi po namembnem ali po oddajnem uradu, bodisi po kaki prehodni postaji. Za to je treba plačati :
1.	Pristojbino za brzojavko, ki izraža to zahtevo.
2.	Pristojbino za brzojavni odgovor;
a)	ako zahteva ponovitev adresat;
b)	ako zahteva pošiljač popravek iu izrečno zahteva brzojavni odgovor.
Pristojbine za popravne službene beležke se vrnejo na zahtevanje docela ali deloma, ako so se te službene beležke provzročile s pogreški, ki so sc primerili v brzojavni službi.
Pristojbina za tiste brzojavke, na katere se nanašajo popravne službene beležke, se nikakor ne vrača.
Ako so besede, kojili ponovitev se zahteva, nerazločno pisane, naj oddajni urad ponovitvi pristavi oponmjo .Pisava dvomljiva* ali .Ecriture douteuse*. V tem primeru se nič ne povrne.
Popravek ali ponovitev že odpravljenih brzojavk se lahko provzroči tudi potom pošte s posredovanjem oddajnih brzojavnih uradov ali uradov prihoda; ti uradi naj jo, ako se stavi dotična zahteva po pošti, odpravijo s priporočenim pismom. Poštne pristojbine mora plačati že naprej stranka, ki prosi za popravek, na uradu, na katerem je stavila' zahtevo.
§ 40. (Pošiljanje za adresatom na adre-satovo zahtevanje.) Vsakdo lahko zahteva, naj se pošiljajo na kakem brzojavnem uradu na njegov naslov prihajajoče brzojavke za njim na kak drug naslov, ki ga pove.
Vsako zaprosilo za pošiljanje za adresatom mora staviti pismeno in sicer s plačno službeno beležko ali po pošti adresat sam ali katera izmed oseb, ki so upravičene sprejemati njegove brzojavke.
Tako zaprosilo nalaga adresatu dolžnost poravnati pristojbine, ki jih morda ni pohral namembni urad.
Ako sc v naslovnem kraju kake brzojavke, ki ne nosi napovedi .poslati za adresatom* ali = FS =, izročilnemu uradu sicer naznani nov
naslov, pa se ne d;i naročilo, naj se brzojavno pošlje za njim, se pošlje prepis te brzojavke po pošti za adresatom, razen ako se je prosilo, naj se brzojavka hrani. Brzojavna pošiljatev brzojavke za adresatom se lahko v teh primerih iz tehtnih razlogov odredi uradoma.
V tuzemstvu se ne pobirajo nikake pristojbine, ako sc pošlje brzojavka uradoma za adresatom.
IV.	Pristojbine.
A.	Pobiranje pristojbin.
§ 41. (Pobiranje pristojbin ob oddaji.)
Brzojavne pristojbine je treba plačati, ne gledé na izjeme, navedene v § 42, ob oddaji brzojavke, in sicer v gotovini ali z nalepljenimi poštnimi franko-znamkami v znesku po tarifi na strani besedila brzojavke. V pisemske nabiralnike in v nabiralnike za pošto po ceveh vložene ter na poštnih uradih v krajih izven brzojavne mreže, pri poštnih nabira-liščih, selskih pismonošah ali brzojavnih slih oddane brzojavke mora plačati pošiljač brez izjeme s poštnimi franko-znamkami v znesku po tarifi.
Strankam, ki imajo posebno živahno brzojavno dopisovanje, se lahko na zaprosilo, naslovljeno na poštno in brzojavno ravnateljstvo, dovoli odlog obračuna pristojbin, ako položijo primeren denarni poklad. Proti poznejšemu obračunu pristojbin se morejo brzojavke oddajati samo na tistem brzojavnem uradu, na katerem seje položil denarni poklad.
§ 42. (Plačilo pristojbin ob izročitvi.)
Nastopne pristojbine se pobirajo od adresata:
a)	dopolnilna taksa brzojavke, ki se po naročilu stranke pošlje za adresatom ;
b)	cela taksa semaforske brzojavke, prihajajoče od kake ladje na morju;
c)	dopolnilna taksa za jeziku nasprotujoče združitve besed ali izpremembe besed, ki se ob prvem taksiranju niso opazile;
d)	stroški za nadaljnjo odpravo brzojavke čez brzojavne črte, ki jih pošiljač ni plačal. Višina potnine, ki jo plača adresat, se razvidi iz tarife potnine, ki je nabita na vsakem brzojavnem uradu. Ako se dve ali več brzojavk na istem potu vročijo istemu adresatu, je treba plačati
potnino samo enkrat. Ob vročevanju brzojavk različnim adresatom v istem kraju na enem potu je treba plačati potnino za vsako vročitev.
V vseh primerih, v katerih naj se pobere pristojbina ob vročitvi, se izr oči brzojavka adresatu samo proti plačilu dolžnega zneska.
§ 43 (Brzojavna tarifa.) Uradna brzojavna tarifa obsega natančnejša določila o pristojbinah, ki se plačujejo v brzojavnem prometu, in njih izmeri.
§ 44. (Odgovornost pošiljača za pristojbine.) Ako so se pristojbine za odpravljene brzojavke pobrale potoma v premajhnem znesku ali ako jih je bilo treba poterjati od adresata, pa se niso mogle izterjati iz katerega koli vzroka, jih mora plačati pošiljač.
Pomotoma v previsokem znesku pobrane pristojbine v gotovini se uradoma vrnejo pošiljaču, ako je znan, v poštnih Iranko-znamkah plačane pristojbine pa samo na posebno zaprosilo.
B.	Povračilo pristojbin.
§ 45. (Pristojbine, ki jih je treba vrniti.) Nastopne pristojbine se vrnejo na prošnjo tistim, ki so jih položili:
a)	polna taksa vsake brzojavke, ki po krivdi brzojavne službe ni prišla na svoje namenišče;
b)	polna taksa vsake brzojavke, ki je bila v teku odprave zadržana, ker je bila proga pretrgana, in koje uničbo je zahteval pošiljač iz tega razloga ;
c)	polna taksa vsake brzojavke, ki je po krivdi brzojavne službe prišla pozneje na svoje namenišče, nego bi bila prišla po pošti, ali ako se je vročila adresatu šele po preteku :
1.	12 ur pri brzojavki, menjani med krajema dveh sosednjih ali z neposrednjimi progami zvezanih evropskih dežel;
2.	24 ur pri brzojavki, menjani med dvema krajema ne sosednjih ali z neposrednjimi progami zvezanih evropskih dežel (h ka terim se v tem oziru šteje tudi Alžir, Tunis, kavkaška Rusija in azijska Turčija),
3.	trikrat 24 ur v vseh drugih primerih.
Doba, v kateri so uradi zaprti, in doba, v kateri se odpravlja po slu, se ne všteva v zgoraj omenjene rokove.
Za državne brzojavke in nujne zasebne brzojavke se vrača taksa zaradi zamude roka v spredaj pod 2 in 3 navedenih primerih že, če se prestopi polovica tam navedenih rokov;
d)	polna taksa vsake v tajnem jeziku sestavljene brzojavke s kolacijoniranjem ali vsake v javnem jeziku sestavljene brzojavke, ki očividno svojega namena ni mogla izpolniti, ker so bile napake v odpravi, ako se pomote niso morda popravile s plačanim službenim naznanilom;
e)	pristojbina za posebno službo, ki se ni opravila;
f)	polna taksa za vsako plačano brzojavno službeno naznanilo ali tako naznanilo po pošti, ki se je odposlalo, ker se je v brzojavni službi pripetila pomota;
g)	polni znesek vsake za odgovor naprej plačane vsote, ako se adresat ni poslužil nakaznice ali jo je zavrnil, in ako se vrne nakaznica, preden potečejo trije meseci od dneva izdaje;
h)	taksa za ne izvršeno električno odpravo, ako se je brzojavka odpravila na svoje namenišče po pošti ali kako drugače, ker je bila brzojavna pot pretrgana. Toda tisti stroški, ki so se izdali, da se je brzojavna odprava nadomestila s kako drugo odpravo, se odbijejo od vsote, ki se vrne;
i)	taksa za besede, izpuščene ob odpravi, ako znaša vsaj 1 K in ako se napaka ni odpravila že s plačanim popravnim službenim naznanilom;
j)	takse za tista plačana službena naznanila, s katerimi se zahteva ponovitev kakega domnevano napačno oddanega mesta, nadalje tudi zneski za na to se nanašajoče odgovore, ako ponovitev ni soglasna s prvo pošiljko. Ako pa se na podstavi tega popravnega ravnanja do-žene, da so se izmed besed v izvirni brzojavki, kojih ponovitev se je zahtevala, samo nekatere besede napačno oddale, druge pa pravilno, se taksa za tiste besede popravnega zahtevka in odgovora, ki se nanašajo na besede, že prvikrat prav oddane, ne vrne;
h) razlika med vrednostjo nakaznice za odgovor in med manjšim zneskom takse za brzojavko,
plačano s to nakaznico, ako znaša ta razlika vsaj 1 K;
l) taksa za vsako besedo brzojavke, ki se je na podstavi uradne odredbe izključila od odprave (inhibirala) ;
m) takse, oziroma delni zneski takse, ki pridejo v poštev, da se morda vrnejo, ako se brzojavka umakne (uniči).
§ 46. (Reklamacijski rok in reklamacijsko ravnanje.) Vsaka reklamacija za vračilo takse se mora vložiti v petih mesecih, računaje od dneva oddaje brzojavke, sicer se izgubi pravica do nje.
Za dokazila je treba priložiti :
a)	pismeno izjavo namembnega urada ali adre-sata, ako se je brzojavka zakasnelo vročila ali ako sploh ni prišla na svoje namenišče;
b)	adresatu vročeno izdajo, ako gre za kako popačenje ali za izpust.
Reklamacijske vloge je treba vlagati na oddajnem uradu ali uradu prihoda ali na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, kateremu je podrejen oddajni urad ali urad prihoda.
C.	Oprostitve od pristojbin.
§ 47. (Pristojbine proste brzojavke.)
Oprostitev od brzojavnih pristojbin uživajo:
a)	izmed državnih brzojavk:
po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu in po udih Najvišje cesarske hiše ali po Njegovem ali Njihovem naročilu oddane brzojavke, nadalje brzojavne korespondence uradov in organov, spadajočih k c. in kr. Najvišjim dvornim štabom, v notranjem avstrijskem prometu ter v prometu z Ogrskim in Bosno-Hercegovino (dvorne državne brzojavke).
Vse druge državne brzojavke so zavezane pristojbinam.
b)	Službene brzojavke.
D.	Znižbe pristojbin.
§ 48. (Brzojavke vremenskih napovedi.)
Dobava brzojavk vremenskih napovedi, ki jih vsak
d3n pošilja c. kr. osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju in državni brzojavni urad v Insbruku, je pripuščena potom naročbc po znižani pristojbini, ki jo lahko vsakdo na vsakem državnem brzojavnem uradu in vsak dan začne in opusti, pa mora obsegati vsaj prvi in zadnji dan istega meseca.
Brzojavke vremenskih napovedi se pošiljajo šifrirane; naročniki jih morajo sami dešifrirati in dobé v ta namen od urada za to potrebni ključ šifer.
Naročniki morajo hoditi po brzojavke vremen skih napovedi na brzojavni urad.
v
§ 49. (Casniske brzojavke in najemnine za vode.) V notranjem prometu ter v prometu z Ogrskim se lahko pošiljajo proti poprečni pristojbini v javnem jeziku sestavljene brzojavke, ki so naslovljene na časniška podjetja in obsegajo poročila, ki so določena za objavo v dotičnih časnikih. Tako poprečno dopisovanje je dopuščeno samo v ponočnih
urah in se mora na oddajnem uradu zglasiti najdalje do 7. ure zvečer. Časniško podjetje, ki prosi zanj, se v dveh urah obvesti o pripustnosti ali nepripust-nosti priglašene korespondence.
Vzprejem več naslovov v časniške brzojavke, odpravljene po poprečni pristojbini, ni dovoljen.
Razen tega se lahko na posebno zaprosilo časniškim podjetjem v ponočnih urah v najem prepuščajo ne zadostno izrabljeni brzojavni vödi.
Prošnje za dovolilo takih najemov vodov naj se pošiljajo na c. kr. trgovinsko ministrstvo, ki ustanovi pogoje rabe v najem danih brzojavnih vödov, ako jih dovoli, in pristojbine, ki jih je treba plačali za to.
Natančnejša določila o znižbah pristojbin za tiskovne brzojavke obsega tarifa.
Call s. r.
glovenUob.)
33