168
Naši dopisi.
Z Notranjskega. {Postojnska jama in glad pri nas) Marsikdo se bo morebiti čudil temu naslovu, in vprašal: kako je to, da se ti dve jako različni reči, ki se nikakor med seboj ne vjemate, druga drugi nasproti stavljate? A dragi čitatelj potrpi malo, in prečitaj celi članek, in vse ti bode potem jasno. — Kedo ne pozna velikanske, jako krasne, kot podzemeljsk biser se bli-ščeče Postojnske jame, ki jo od leta do leta obiskuje več ljudi od vseh stanov iz bližnjih in daljnih krajev, da! cel6 iz inostranskih deželi, ter občudujejo lepoto njeno, pa tudi dotičnemu zakladu z določeno vstopnino donašajo mnogo tisučev goldinarjev na leto, katerih veliki del se za zboljšanje potov in druzih naprav v njej porabi. Pred malo leti se je ondi cel6 podzemeljska železnica naredila, po kateri se v posebno za to narejenih vozičkih posamesni ljudje ali male družbice — se ve da proti posebnemu plačilu — prevaževajo ter se jim s tem pot polajša in krajša. Največ ljudstva pa privre vsako leto tje na binkoštni pondeljek. Leta 1857. jo je cel6 presvitli naš cesar s cesarico in z mnogimi visokimi dvorniki svojimi obiskal in jo z veliko pohvalo zapustil. — Po vsi pravici se more tedaj misliti, da pota k jami in v jami sami, pa tudi druge naprave ondi so take, da obiskovalcem jame popolnoma zadostujejo in da jih vprihodnje ne bo manj, če se tudi vsak krajcar jamnega dohodka v jamo ne vtakne. Nasproti nam je pa tudi znano, da po več zaporednih slabih letinah je ljudstvo Postojnskega političnega okraja jako onemoglo in tako v dolgove zabredlo, da posestniki večidel nimajo nobenega kredita; njih žitnice so prazne, zaslužka ni nobenega in tudi mogoče ni, si kaj prislužiti; prodati nimajo nič, živeža pa tudi nič, in družine glada trpe, in usmiljenja dobrih ljudi prosijo. Glede na vse to ni tedaj vprašanje s trte zvito: ali ne bi bilo pri teh žalostnih okoliščinah mogoče in tudi prav, ako bi se cisti dokodek Postojnske jame letošnjega binkošt-nega pondeljka revežem Postojnskega političnega okraja naklonil in jim za dotični znesek živeža nakupilo? To vprašanje resno prevdariti in na pomoč revežem rešiti, prav gorko priporočamo dotičnemu jamskemu odboru, in pa c. k. oblastim, ki imajo v tej
zadevi odločilno besedo. S tem bi se stradajočim ljudem dosti pomagalo, Postojnska jama bi pa nasproti čisto nič škode ne trpela, ker bo obiskovalcev jame, kakor vsako leto, tudi prihodnje leto zadosti, če se v jami tudi čisto nič novega letos ne naredi. Jama Postojnska slovi po vsi Evropi, tedaj jej obiskovalcev ne bo nikdar več zmanjkalo! Naj se ne ugovarja, da to ne gre in da po dotičnih pravilih se mora vsa vstopnina na korist jami sami obrniti. Temu ugovoru je odgovor lahek. Pravila jamska so bila ustanovljena že takrat, ko jama ni dobivala toliko dohodka kot dandanes. In dalje gledč na ondašnjo sedanjo splošno revščino naj se tudi pomisli to, da Postojnska jama je prav za prav lastnina Postojnske občine; svet je njen, kjer se jama nahaja. Spodobi se tedaj, da bi vsaj nekoliko jamskih letnih dohodkov Postojnski občini pripadalo, ali se v občni korist ubozih prebivalcev Postojnskega okraja obrnilo, če se jej že ves dohodek prepustiti noče. Občina bi si s tem dohodkom marsikatero potrebno reč omislila , ki se mora zarad slabega stanja njenih financ na boljše čase odlašati. Zmirom in zmi-rom se vendar ne sme apelirati na tujo pomoč, Če se doma more kaj storiti — za revščino domačo!
V Blokah v polit, okraji Logaškem. — Za našo občino , katera šteje 22 podobčin in 76 vasi, so bili pri novi volitvi županstva 1. maja izvoljeni: Jože Modic, posestnik v Novi vasi, za župana, posestniki Jakob T ur k iz Ravnika, Janez C i m p er man iz Mramorovega in Janez Tekavčič iz Jeršiš pa za svetovalce.
Iz Brezovice okraja Kamniškega. — 8. dan u. m. je
bila nova volitev županstva za našo občino, pri kateri so bili France Orehe k, posestnik z Lačnega vrha, za župana, Anton Novak, posestnik iz Lačnega vrha, in pa Andrej Cerar, posestnik s Kokošinj pa za svetovalca izvoljeni.
Suhadole 20. maja. — Za občino našo je bila nova volitev županstva 8. dne t. m., pri kateri smo dobili za župana Boštijana Koncil j o, za svetovalca pa Janeza Peterco in Jerneja Berganta; vsi so naši domači posestniki.
Iz Šmartna Kamniškega okraja 10. maja. — Nova
volitev županstva za občino našo je bila 15. dne u. m. Izvoljeni so bili: za župana Martin Repanšek, posestnik jz Buč, Pavel Pavlic, posestnik iz Smartna in Jernej Strajhar, posestnik iz Buč pa za svetovalca.
Iz Ljubljane. — V naši sicer mirni Ljubljani je bilo binkoštne praznike vse živo deloma po birmancih, deloma po železniČnih vozovlakih, ki so jej pripeljali mnogo gostov iz severnih in južnih krajev, potujočih v Postojno, v Trst in še dalje na Laško in v Rim. Zbirališča gostov na večer so bila pa osobito v kazini, čitalnični in v Tavčarjevi gostilni; povsod je bilo jako živahno gibanje z godbo , petjem in zdravicami, ki so se navdušeno glasile tu in tam, kakor to ne more drugače biti, kedar se prvikrat vidijo prijatelji od blizo in daleko. Iz Hrvaškega je došlo mnogo cenjenih narodnjakov, še veliko več pa jih je došlo iz Češkega, Mo-ravskega in Slezije, med njimi mnogo duhovnov, ki potujejo v Rim k slovesni petdesetletnici papeževi. Naravno je tedaj bilo, da so v čitalnični restavraciji bili s posebno radostjo sprejeti naši bratje iz Češkega, ki tudi na svoji zastavi imajo, kakor narod slovenski, zapisano sveto trojico: „za vero, dom, cesarja", katere nikdar zatajili niso in je tudi vprihodnje ne bodo , če tudi za Avstrijo pridejo zopet burni časi, vedno zvesti svojemu geslu: „ne udajmo se!" — V pondeljek so se velecenjeni možaki odpeljali iz Ljubljane v Postojno in dalje v Rim, kamor je uni teden že odpotoval častiti nas grof Barbo s svojo  soprogo in kamor ta teden od-
169
ide nekoliko duhovnov  iz   Ljubljane   in   druzih   krajev Kranjskega, katerim vsem želimo srečno pot!
—   (O uravnavi zemljiškega davka.) Vcenitev zemljišč zarad uravnave zemljiškega davka na podlogi vr-stilne tarife nadaljuje se v naši deželi v vseh cenilnih okrajih, izvzemši mesta Ljubljanskega, kjer se vcenitev še ni začela.
—   (Deželni odbor) je 19. dne t. m. še enkrat obravnaval stavbene zadeve nove norišnice na Studencu v seji, v kateri so pričujoči bili: strokovnjak v stavbenih zadevah pl. gosp. Gabriely, c. k. profesor na veliki tehnični šoli Graški, gospodje zdravniki: dr. Valenta, dr. Keesbacher, dr. K. Bleiweis in pa gospoda Vičel inPrizel. Večidel je bil potrjen načrt , ki sta ga z dr. Kar. Bleiweisom izdelala gospoda Vičelj in Prizelj , pa enoglasno so bili sprejeti tudi nekateri dobri nasveti gosp. prof. Gabriely-a.
—   (Druga dražba goveje Živine) iz državne podpore po naročiiu družbe kmetijske po gosp. odborniku Seunigu na Stajarskem nakupljene, 19. dne t. m. v Ljubljani bila je tudi živahna. 20 glav Muriškega plemena Lilo je kmalu prodanih, ker je kupcev bilo mnogo. Živina je bila lepa, ali kazala je večidel, da tudi   Stajarcem je pozimi manjkalo klaje.
Binkoštni pondeljek popoldne je velika množica meščanov vseh stanov na pokopališče spremila truplo gospoda                                                                 I
I                 Mihaela Pregl-na,                  I
oskrbnika križauske komende, lastnika zlatega zaslužnega
križa, častnega meščana Ljubljanskega,  Častnega uda
družbe kmetijske Kranjske itd.,
ki je po kratki bolezni 19. dne t. m. v 86. letu svoje starosti umrl. Odbor družbe kmetijske je med druge vence,   ki   so   pokrivali   trugo   mrliško,
I položil mu   tudi   venec  z napisom:   „Družba kme- I tijska zasluženemu starosti svojemu",   kajti   rajnki
I je bil najstareji ud družbe   njene   in blizo do zad- 1 njih let   njen   odbornik.    Tucli  je sodeloval pri te žavnem rojstvu „Novic", ki so imele mnogo zaprek odstraniti,   da  so   leta 1843.   smele priti na svitlo. Zato tudi one na gomili rajncega kličejo: Blag bodi spomin vrlemu domoljubu!
—  Umrli gosp. Viktor Bučar je čitalnici Ljubljanski volil 200 gold.    Hvala!
—   (Občni zbor dramatičnega društva) v petek 18. t. m. pod predsedstvom gosp. Murnika ni bil sicer zelo obiskovan, a vendar živahen. Po poročilu tajniko-vem o delovanji društva v pretekli letni dobi se je oglasil gosp. J. Alešovec in dal pod oster nož od-borovo delovanje gledč izdavanja knjig in igranja na odru. „V društvenih knjigah — je rekel gospod Alešovec — se nahaja več iger, ki udom nikakor ne v&tre zajo. To so veče igre in tako zvane „francoske", ki so brez vsega domačega zadržaja in narodnega duha. Tudi je premalo izvirnih del,^po večem so le prevodi, ki niso za odre po deželi. Čitalnice naše potrebujejo krajših, občinstvu bolj umljivih iger, a kje jih bodo dobile, če jih društvo ne izdaja! Veliko starejših dobrih iger je že pošlo, na pr. „Županova Micika" itd., po katerih se pa vendar še poprašuje. Naj bi se take tedaj vnovič na svitlo dale. Le manj tujega, pa več domačega blaga; če odbor nima izvirnih domačih iger, naj se obrne do pisateljev, kakor je storila „Matica". — Govornik nadalje ostro šiba igranje na odru. — Dokler so se dajale bolj domače igre,  vrelo je ljudstvo v gle-
dišče in se zabavalo; potem je jel pihati tuji nemški duh — poslušalci so zdehali; ko je pa slednjič prišel cel6 „fini nemško-francoski" duh, se poslušalcem ni zdehajo, pa tudi zabavali se niso, ampak — bilo jih več ni. Ce^že ni domačega gradiva za oder, naj se jemlje raje s Češkega, Hrvaškega, Ruskega, to je vsaj slovansko ; ako pa že na vsak način iz Nemškega mora biti, sezajte vsaj po dobrih igrah, saj jih je obilo. Zdaj ste spravili občinstvo srečno z gledišča s Čudnim okusom tiste pičle kopice, ki hoče biti ,,slovenska inteligenca*' po vsi sili; težko bo zopet spraviti občinstvo nazaj v gledišče. Temu so krive igre, kakoršnih smo letos več videli in ki bodo za zmirom obležale v kotu, pa tudi igralci, izmed katerih so nekateri tako igrali, da se po vsi pravici sme rečij „Die Kunst ist immer durch die Kunstler gefaHen". Ce propade slovensko gledišče, propade trden steber naše narodne stvari. Zavoljo tega in ker smo ga s tako težavo osnovali, si moramo na vso prizadevati, da ga ohranimo/' — Gosp. Jel o čn i k je glede društvenih knjig popolnoma Alešovčevih misli, g. Hribar pa trdi, da imajo te knjige služiti bolj slovenski literaturi, kakor pa čitalniškim odrom. Glede igranja se strinja z gosp. Alešovcem in pravi, da naša ,,inteligenca" se nemškega gledišča zato (?) bolj drži, ker se tam bolje igrd. On je za „fineje" igre, občinstvo se jih bo že privadilo; z ^Zupanovo Miciko" pa zdaj vendar ne smemo vnovič pričeti, — se ve da „Lumpacivaga-bundus" je več vreden. Temu ugovarja g. Alešovec: Dramatičnega društva knjige za slovensko literaturo pač ne bodo imele velikega pomena, ker so v njih tiskani po večem prevodi, ti pa ne veljajo v nobeni narodni literaturi. Gledišče se vzdržuje po občinstvu, tedaj se mora tudi po občinstvu ravnati. Kedar bo imelo društvo kakih 200.000 gold. denarja potrositi, naj dela poskušnje z občinstvom. Najprej domače, vsakemu razumljive in mikavne igre, potem se bo občinstvo sčasoma že privadilo tudi „finejih" iger. Kar na vrat na nos to ne gre. — Tajnik gosp. Krsnik odobruje glede igranja gosp. Alešovčevo kritiko, o igrah pa ni njegovih misli. Predsednik pritrdi, da je gledišče v preteklem letu veliko škodo trpelo po igralcih. — Tudi o poročilu blagajnikovem se je vnel razgovor, a le bolj o denarnih zadevah. Gosp. Alešovcu se dohodki iger prepičli zde; lahko bi bili visi, ako bi se bilo ravnalo bolj po okusu občinstva. Stroški bi bili tudi lahko nizi, ako bi se ne bili mesto engažiranih rabili po večkrat drugi igralci, ki so morali plačani biti. Gosp. Jeločnik je grajal, da se je na neko društvu podarovano delnico banke „Slovenije" vplačalo 90 gold.; tudi to bi se bilo lahko prihranilo, ker delnica ni prepisana na im6 društva, naj jo vzame dobrotnik nazaj. — Ob vo-litvi novega odbora se odpovesta predsednik g. Murni k in blagajnik g. Žagar. Za novega predsednika je potem voljen g. dr. K. B le i weis, ki pa zavoljo obilih druzih poslov ne more prevzeti volitve. Pri novi volitvi je voljen zopet gosp. Murni k, ki je po splošni prošnji prisiljen prevzel zopet predsedništvo. Za blagajnika je voljen potem gosp. dr. Stare, za odbornike pa gg.: J. Krsnik, prof. Wiesthaler, dr. Stempibar, Iv. Hribar, D. Žagar, F. Drenik, V. Valenta, J. Habe, dr. Karol Bleiweis in F. Jeločnik.
Zbor izreče zahvalo blagajniku gosp. Žagarju za večletno marljivost, gospodoma J eločn i ku in Juvan-čiČu pa zato, ker sta ves čas na odru brezplačno vspešno delovala, tedaj se v pravem pomenu besede žrtvovala narodni stvari. H koncu polaga gosp. Alešovec še novemu odboru na srce, naj pri izbiranji iger za prevod skrbi, da ne bo denarja trosil za take igre, ki bi jih občinstvo po prvi predstavi obsodilo zar zmiraj pod klop.
—  Go8p. Lašan je od Nj. Veličanstva cesarja za župana Ljubljanskega potrjen; danes bode z navadno slovesnostjo prisegal na to triletno častno službo.
—   {Spominek knezoskofa Slomsekd) g. Zajic marljivo izdeluje; marmor se tudi v notranjstvu kaže lep.
—   (Prve češnje) iz Goriškega smo letos dobili še le 19. dne t. m., — prave revice se ve da, pa se te drage: prvi dan po 3 za 1 kraje.
—    (Vremenski prerok dr. Skofka) je vreme maja meseca tako dobro zadel, da bi skoro mislili, da ni po vse prazno, kar izvedenci o vremenu včasih prerokujejo.
170