Conto corrente con l
gsssassssasGifsasGTSsas
GO
P,n,
dr. Karol Po l^ornii: Via Godal la
gorizia
JL^ 1
VESTNIK
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU =
Št. 7.
V Gorici, dne 1. julija 1926. - Gorizia, 1 luglio 1926.	Leto IV.
Izhaja mesežno. = Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka po 1 liro. - Esce ogni mese.
Izdaja:
ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU
Uredništvo in uprava se naha- ® jata v Gorici, viaS. Giovanni 6./I. = na dvorišču. =
Vsebina 7. Številke 192©.
126
127
128
120
131
Furlan Janko: Razmišljajmo! ..........125
ZADRUŽNIŠTVO:
Ci. F.: Peti redni občni zbor Zadružne zveze v Trstu ............................ .
ŽIVINOREJA:
Uredništvo: Koliko naj stane cepljenje proti rdečici prašičev?
Ur. G. /.: Prva pomoč v hlevu (dalje) .	.
Živinozdravnik Gerbic Josp: Bolezni na siskih pri govedu .................... >	•	•
Živinorejski nadzornik Klavžar Milton: Za napredek živinoreje na Goriškem .	.
* * *: Kdaj začni krmiti novo seno? .	.	.
MLEKARSTVO:
Ing. Podgornik Anton: Pinja »Astra« (s sliko)
ČEBELARSTVO:
—r—n:	Deset zapovedi za čebelarja*zas
četnika
***: Obvestila .................. . ,
VINOGRADNIŠTVO:
111 **: O zakotnih poganjkih na trtah .	.	.
KLETARSTVO:
Ušaj Just: Ravnanje z vinom poleti .	.	.
SADJARSTVO:
Štreketj Josip:	Rije in pršice na sadnem
drevju .............. UJ
POLJEDELSTVO:
Ing. čok Andrej: O umetnih gnojilih (dalje) 135
Ing. Podgornik Anton: Gnojenje in kolo barjenje ...........................
132
132
133 133
136
SVILOGOJSTVO:
G. F.: Ne zabite na murve!............. 137
VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO:
—r—n: Nagelj ....,,....................138
— r—n: Gnojimo špargljem ..............136
* * *: Zatiranje polžev ...............139
DAVKI IN PRISTOJBINE:
Gorkič France: Ugodnost, ki jo le malo kdo
pozna . . , , ......................139
GOSPODARSKI KOLEDAR:
Julij ............... , , .............140
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
46.	Kdo je dolžan poravnati bolniške stroške
za reveže?	141
47.	Kedaj bodo izplačane vloge pri bjvši av*
strijski poštni hranilnici?	.........142
48.	Ali je dovoljen uvoz sira iz Italije v
Jugoslavijo in Nemško Avstrijo?	.	.	142
49.	Kje se dobijo bergamoški	ovni? .	.	.'142
50.	Ali naj pinciram breskve v drugič?	.	.	142
51.	Ali naj pinciram štiriletne	češplje?	.	.	142
52.	Ali se moram ravnati po novem zakonu
o spuščevalnicah bikov?............. 142
TRŽNE CENE:	143
GOSPODARSKI DROBIŽ:	 143
NOVE KNJIGE:	144
Listnica uprave:	144
Z a m u d n i naročniki poravnajte takoj naročnino za ^Gospodarski vestnik"! — Sirite in
priporočajte nas list!
J
Knjicjarna-papirnico
Stoka - Trst
Via Milano 37 - zraven kavarne ..Roma'
ima v zalogi vse novejše slovenske knjige. Velika izbira vsakovrstnega papirja, šolskih in pisarniških potrebščin
Na debelo !
Na drobno I
Tvrdka „ViNOAGRARIA'
v GORICI, Piacza detla Viftoria (Travnik) štev. 4.
prodaja
Quassia-trske (najboljše in najcenejše sredstvo za pokončevanje listnih uši na breskvah), svinčeni arzenijat (najboljše sredstvo za zatiranje grozdnih in sadnih moljev), gumijeve trakce za cepljenje trt, cepilne nože znamke «Kunde», razna semena, orodja in čebelne panje ter druge potrebščine za sadjarje, vtrnarje, vinogradnike, živinorejce in kletarje. Posebnost: Mali in veliki posnemalniki za mleko, dunajske škropilnice za trte s pumpo od zunaj. Blago zajamčeno dobre kaKovost. - Cene konkurenčne.
Lastnik: JUST UŠAJ. enolehnik in agronom.
Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“
sta najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, in vsem drugim nezgodam. ——.
Zastopstvo za GORIŠKO In bivšo KRANJSKO ima
HROVATIN K S1 S T
V GORICI, Viole XXIV Nfagrgrio št. 11 - prej ul. Treh kraljev.
Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu.

KMEČKA BANKA
reglstrovana zadruga z omejeno
zadruga
zavezo
V GORICI, PIAZZA DE AMICIS (prej Koren) Štev. 12.
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5%, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji.
Kmetje!

Tržaška kmetijska družba v Trstu*
Via Torre bianca 19 ima v zalogi vse kmetijske potrebščine.
Kmetijsko društvo v Gorici, Via
CardUCCi 6, drugo dvorišče, ima v zalogi vse kmetijske potrebščine.
GOSPODARSKI VESTNIK
PQvtxxxK>OQOOOOOoo^ooooooooooooofiQonooooc^onnnoononofxxiooaoQOOQCxxvviocxxxioonoofyvvvv^n<Tririr>nrini^nfvvw^nnoriri^o^nMoof^norKi(^0000Q00Q000000
i? st. 7,	V Gorici, dne i. Julija 1026.	teto IV. |
g0oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOUtX)OOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ
§	I^Haija enkrat na mesec. Stone letno	8B	Uredništvo In uprava v Gorici, Via S.	§
g	lO lir. — Posamezna številka 1 liro.	gg	OlovannI štev. 6., I. nadstr.	g
Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira.	g
®°OOOOOOUOOOOOOO 300000003000000000000000000000000000000000000000000000000000000030000000OOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Furlan Janko:	v
RAZMIŠLJAJMO!
Na jasnem smo, da je kmetovanje temeljno pridobitveno delo, ker je v ve-kovečnem naravnem zakonu prva človekova potreba kruh, ki nam ga nudi zemlja s kmetovalčevim sodelovanjem. Iz te resnice izhaja druga resnica, da se omalovaževanje in preziranje tega stanu ali celo sovraštvo do njega zelo maščuje. Celo površni opazovalec danes to lahko ugotovi, danes, ko ni ravnovesja v gospodarstvu, še manj pa v kulturi. Zato •smo došli do edino pravega zaključka: kakor imata obrt in trgovina svojo kulturo, tako in še več jo imej tudi kmetovanje.
Zmota je bila in je še, če se misli, da je prezir do tega stanu v prid višjim so-eijalnim slojem. Narobe: neprecenljiva škoda je za celotno človeško družbo, ako in dokler kmetovanje ne uživa onega negovanja, spoštovanja in vsestranske podpore, ki mu po važnosti pritičejo. Zato moramo dati slovo današnji duševnosti, ki vpliva družabno razdiralno in ji dati drugo vsebino, ki nas usposobi za biavitno razumevanje naših nalog in bo delovala blagodejno in vzravnavajoče.
Sodobno gospodarstvo se je po-vspelo zelo visoko in ne sloni več toliko na ročnih (tehničnih) spretnostih, kolikor na prirodoslovnih in gospodarskih vedah. Kakor so narodi starih časov ustvar-iati le z izkustvi, tako so danes gonilna sila celotnega gospodarstva (moderno kmetijstvo, industrija, trgovina) prirodoslovne vede, na katerih postaja tehnično delovanje spretnejše. Današnji tehnik ne uPorabIja le ročnih sposobnosti, on mora Poznati prirodne sile. Kako naj bi bili prišli n. pr. do parnega stroja, ako bi ne bili
znanstveniki prej dognali in preračunali moči vodne pare! Kolikor so znanstveniki pridobili, za toliko se je gospodarstvo spopolnjevalo, osvojivši si izume. Kdor ni stopal sporedno s časom, je gospodarsko in kulturno zaostajal. Tako je bilo s kmetovalcem, katerega so višji sloji zapostavljali in smatrali za manj vredno bitje ah bolje: za živinče.
Danes imamo tedaj tako zvano znanstveno racijonalno (umno, razumno) delovanje, ki sloni na novejših prirodoslovnih vedah iz 18. stoletja, ki nas je obogatilo z izumi: dobili smo parni stroj, ki goni železnico in parnike, pojavil se je brzo-jav, telefon itd. Vse to je povzročilo preobrat v tehniki in jo pognalo iz izkustva v znanstveno zasnovano in izvedeno delovanje.
Zadnje čase si je tudi kmetijstvo usvojilo te izume. Tudi zemljo obdeluje stroj, ki pa se uveljavlja le na obširnih zemljiščih in ponuja ugodnosti le velikim zemljiškim posestnikom. Ker pa vsak izum, vsak napredek izvira iz skupnosti ročnega in možganskega dela v prošlosti in sedanjosti, smo uverjeni, da mora biti teh ugodnosti deležna tudi najnižja plast družbe. To pa bo mogoče edino z resnično kmetsko kulturo. V to smer torej delujmo! To vprašanje načnimo, semkaj pritegnimo posebno mladino, ki je poklicana sprejeti z boljšim razumevanjem vajeti bodočnosti.
Zasukajmo svoje delovanje v smer sodobnih in še bolj bodočih zahtev in v prilog onemu, ki ni bil deležen kulture v skladu s svojimi poklicnimi potrebami! In kdo je v to poklican? O tem pa prihodnjič.
Zadružništvo.
G. F.:
V. REDNI 05CN1 ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU.
V četrtek, dne 24. junija 1926 je. imela naša največja zadružna organizacija Zadružna zveza v Trstu, svoj V. redni občni zbor, ki se je vršil ob skoro popolni udeležbi udruženih članic. Iz podanih poročil je občni zbor prišel do prepričanja, da se Zadružna zveza nad vse pričakovanje dobro razvija in da dobiva vedno več upoštevanja pri vseh slojih našega ljudstva. A ne le med lastnim narodom, tudi med tujci, posebno pri tujih denarnih zavodih, se ugled in uvaževanje Zadružne zveze od dneva do dneva dviga. Naj bi se ta razmah nadaljeval v kar največjo korist našega ljudstva.
Zadružna zveza je štela z dnem 31. decembra 1925 vsega skupaj 136 članic, od katerih je delovalo 62 v puljski, 46 v tržaški, 20 v videmski in 8 v reški pokrajini.
Po svojem smotru in obratu se včlanjene zadruge delijo v sledeče vrste: 88 denarnih, 34 konsumnih, 8 mlekarskih, 1 vinorejska, 1 stanovanjska, 1 mlinarska zadruga in 3, ki se pečajo z drugimi posli.
Revizijska pravica je bila priznana Zadružni zvezi oktobra 1921. Dolžnosti, ki izvirajo iz te pravice, se je Zadružna zveza vedno dobro zavedala. Skrbela je, da zadružni revizor točno, vestno in nepristransko vrši svojo nalogo. In ravno potom strogega nadzorovanja po revizorju je dosegla, da so danes postavljene na dobro in zdravo podlago tudi one članice, ki so med vojno hudo trpele in ki so skoro že obupale nad svojo rešitvijo. V tem oziru je delovanje Zveze res uzorno in zasluži vso pohvalo. Ob pravem času izrečena stroga in odločna beseda spravi stvar skoro vsakokrat v pravi tir.
Od 1. januarja do 31. decembra 1925 je Zadružna zveza izvršila 85 rednih revizij.
Ako je promet merodajen za ugotovitev stanja in napredovanja kake zadružne organizacije, potem moramo reči, da more biti ta ugotovitev za nošo Zadružno zvezo nad vse častna. Iz na)-skromnejših početkov, napravljenih v najhujših časih in pod najtežavnejšimi razmerami, se je snovanje naše organi-zaoije širilo in večalo. Danes nam predstavlja to petletno dete krepkega odločnega moža v polnem razvoju njegovih sil, ki ima vse predpogoje za še večji razmah, za še silnejše udejstvovanje.
Promet 212,877.533.73 lir, ki ga je zavod dosegel v letu 1925 nam za našo domnevo daje več kot trdno podlago.
Ko je Zadružna zveza izvršila v prejšnjih letih dve svoji važni nalogi, ko je dosegla izmenjavo kronskih naložb in dovršila odnosno ukrenila vse potrebno za popolno sanacijo v stiskah se nahajajočih članic, se je začela v preteklem letu udejstvovati v večji meri tudi na splošno-gospodarskem polju.
Ko jc tržaška mestna uprava razglasila, da bo preuredila dobavljanje mleka za Trst, je Zadružna zveza takoj razumela dalekosežni pomen tega pre-okreta. Organizirala je takoj poseben odbor z nalogo, da ščiti vse one naše živinorejce, kojih koristi bi mogle postati ogrožene vsled novega položaja. Priredila je v to svrho celo vrsto poučnih sestankov med ljudstvom. Stopila je tudi v neposredne stike z tržaško mestno upravo, kakor tudi z drugimi či-nitelji, ki so prizadeti pri snovanju o-srednje mlekarne v Trstu. V pripravljalnem odboru za oživotvorjenje osrednje mlekarne v tržaškem mestu sedi tudi njen zaupnik.
Ugodnosti, ki jih imajo kmetovalci v starih pokrajinah države od agrarnega kredita, ki ga daje država potom nekaterih zavodov kmečkemu prebivalstvu po primeroma nizki obrestni meri, so le malo znane med nami. Zadružna zveza je obrnila tudi na to polje svojo pozor-
nosi in skuša doseči tudi v tem pogledu za svoje članice, odnosno potom njih za naše kmetovalce, čimveč olajšav. Dovoljevanje kratkoročnih posojil po ugodnih obrestih za pospeševanje poljedelstva (za to agrarni kredit) v novih Pokrajinah je poverjeno Zveznemu kreditnemu zavodu v Benetkah. Posojila so več vrst in sicer za dobo enega, treh in Petih let. Posojila se dajajo na menico, ki jo je treba točno ob dospelosti plačati. Za obresti in dodalne stroške takih Posojil znašajo izdatki 6% %, Dovoljujejo pa se ta posojila v sledeče namene:
1.	Podpore na menico posameznim ali pri kaki zadrugi včlanjenim poljedelcem za obdelovanje zemljišča, za spravljanje in predelavanje pridelkov, za nakup živine, strojev, orodja in potrebščin.
2.	Podpore na menico zadružnim kmetijskim organizacijami za nakupe, Potrebne v podjetju, in za dajanje predujmov včlanjenim zadružnikom.
3.	Predujme na račun kmetijskih Pridelkov, ki se nahajajo v splošnih ali v drugih za to določenih skladiščih.
4.	Posojila za nove Irtne in sadne nasade in za umno ureditev zemljišč in gospodarskih prostorov.
5.	Za namakalne in osuševalne naprave na zemljiščih.
6.	Za krajevne uravnave v gorskih krajih, ureditve planin, itd.
Zadružna zveza je stopila z omenjenim zavodom v stike in ima zagotovljeno že primerno svoto, ki jo bo dobila od Zveznega zavoda na razpolago.
Delovanje Zadružne zveze v Trstu je mnogostransko in tudi uspešno. To mora priznati vsak, kdor si je ohranil možnost lastnega presojanja. Iz neznatnih početkov stoji pred nami danes mogočna slavba, ki vzbuja občudovanje in uvaževanje pri vseh. Za 'to pa vsa čast možem, ki so v vodstvu, in ki so s svojo preudarno delekovid-nostjo in neumornim delom dali Zadruž-hi zvezi takega razmaha. Želimo, da bi njih trud in njih premišljeno snovanje za čimbolj popolno zaokroženje razvoja Zadružne zveze že v bližnji bodočnosti doseglo otipljiv uspeh.
Živinoreja.
koliko naj stane cepljenje proti
RDEČICI PRAŠIČEV?
Posrečilo se nam je zbrati nekoliko podatkov glede svote, katero bi naj bribližno plačali naši prasičjerejci za cepljenje enega prašiča proti rdečici. V rokah imamo pritožbe nekaterih občin s Kobariškega glede previsoke tarife, katera je tam vpeljana za to prepoireb-bo cepljenje. Evo tu nekaj naših podatkov, katere povzemljemo iz navodil za cepljenje proti rdečici s cepivom od 'dstituto sieroterapico Milanese«, katero se v naših krajih izključno rabi.
Za zaščitno cepljenje porabi^ živi-^ozdravnik za posameznega prašiča
do 25 kg teže - cm3 10 seruma °d 25 do	50 kg teže	-	cm1 15	seruma
°d 50 do	100 kg teže	—	cm3 20	seruma
°d 100 do	150 kg teže	-	cm3 30	seruma
°d 150 do	200 kg teže	-	cm3 40	seruma
Poleg tega porabi živinozdravnik 14 cm3 nasadov oslabelih glivic prašičje rdečice na vsakega prašiča.
Oglejmo še malo ceno tega cepiva, katera je razvidna z vsake škatljice tega zdravila:
Dvajset cm3 seruma stane lir 12, pet om3 kulture stane liri 2.
Ker se nahajajo sedaj v naših hlevih že večinoma bolj odrastli prašiči — po-največ taki, kateri spadajo v skupino od 50 kg do 100 kg, porabi živinozdravnik lir 12 za serum na vsakega prašiča in zraven tega še 20 stotink za kulturo. Živinozdravniki dobe pri direktni naro-čitvi cepiva iz Milana nekoliko popusta, tako da zamorejo izvršiti cepljenje s ceno ponajveč do 15 lir za komad, kot se to vrši v goriški okolici. Seveda velja ta cena samo za kraje, kjer je večje število prašičev javljenih za cepljenje in je dostop lahek.
Zdravilno cepljenje prašičev, to je takrat, ko je prašič že obolel na rdečici, je veliko dražje. Živinozdravniki navadno zaračunajo v takih slučajih svoto porabljenega seruma, zamudo časa ter vozilo na lice mesta. Zdravilno cepljenje proti rdečici odpove mnogokrat, to je prašič pogine vseeno, dočim je zaščitno cepljenje vedno učinkovito.
Ponekod mislijo prasičjerejci, da je bilo cepivo proti rdečici lansko leto bolj ceno, nego je letos. To ne odgovarja istini; pač pa je zavod, kateri proizvaja cepivo, zvišal količine seruma, katerega naj se vbrizgne posameznemu prašiču. Večja količina (doza) seruma več stane, zato se je cepljenje podražilo.
Kaj sledi iz teh naših podatkov? Cepljenje proti rdečici prašičev je precej draga stvar. Oblastva bodo morala priti do zaključka, da se ne bo v Furlaniji, tržaški pokrajini in Istri uničila prašičja rdečica tako dolgo, dokler ne bodo pokrajine priskočile na pomoč pra-sičjerejcem z brezplačnim cepivom. Kot vse kaže, bode boj proti prašičji rdečici, katera provzroča obmejnim pokrajinam ogromno gospodarsko škodo, še težak gospodarski problem bodočnosti, ako ne pribite dežele še pravočasno na pomoč.
Zivinozdravniški konzorcij kobariški pa naj naznani visokost tarife uvedenega cepljenja proti rdečici — pokrajinskemu živinozdravniku na prefekturi v Vidmu. — Uredništvo.
Dr. G. L:
PRVA POMOČ V HLEVU.
(Dalje.)
Izstop maternice.
Maternica izstopi ali se preobrne iz živali največkrat, kadar ’ se krava po porodu še močno sili, da bi izpahnila.
fak prevrat maternice iz života je večkrat silno nevaren za življenje živali.
Čim je krava storila, mora, kdor je zraven, prav skrbno opazovati, ali ima priperico (ali jo močno sili k potrebi).
Če to zapazi in vidi, da žival čedalje huje sili, naj jo postavi tako, da bo z zadnjim koncem stala na visokem ležišču; zunanji del spolovil naj ji tako obveže, kakor mora biti to znano vsakemu praktičnemu živinorejcu.
Pa to še ni zadosti. Dajmo taki živali tudi ponuditi kako tešilo. Ako nimamo drugega pri rokah, dajmo ji kamiličnega čaja, kakoršnega sem že večkrat priporočal v svojih prejšnjih člankih, posebno pri koliki. Ako pa je po nesreči maternica že izstopila, bodimo prav previdni in ravnajmo tako~le:
a)	dajmo kravi navadnega tešila;
b)	pospravimo maternico v široko, čisto brisačo in držimo jo visoko;
c)	zalivajmo maternico nepretrgoma z čimbolj mrzlo vodo; v to svrho se lahko poslužujemo navadne škropil-nkve;
č) pošljimo takoj po živinozdravni-ka. Ako ta ne utegne priti, poskusimo sami z vso previdnostjo spraviti maternico na njeno mesto.
Kdor ima nekoliko prakse v tem poslu, lahko postopa tako-le:
Maternico je neprenehoma škropiti z mrzlo vodo in držati jo dvignjeno v platnenem prtu v visokosti zadnjice.
Vse posle moramo opravljati s či-siima rokama. Pričeti nam je tam, kjer izhaja izstopivši ud iz živali. S palcema je narahlo pritisniti in potiskati maternične stene, da se polagoma po rodilu spravijo naprej.
Napačno, močno napačno, ravna oni, ki prične potiskati maternico samo na njeni podlagi.
Kadar spravljamo maternico zopet v notranjost, podpirajmo jo z eno roko na podlagi tako dolgo, dokler ni cela v votlini. Pa tudi tedaj, ko smo jo zopet vložili na mesto, ne odtegnimo roke, dokler nismo gotovi, da jo žival zopet ne izpahne. Radi večje gotovosti, naredimo živali prej zgoraj omenjeno obvezo. Vsikajmo v maternično votlino nekoliko litrov mrzle ali pa prav gorke (do 35° C) vode. Gorkota in mrzlota imata v tem slučaju popolnoma enak učinek.
Ker ni pričakovali, da se sprednji nraternice z vsemi svojimi gubami "sede na svoje mesto in da popolnoma neha ona sila; ki goni žival k potrebi, "oprašajmo živinozdravnika za svet, "aj nam je storiti na dalje, da se zlo ne "bnovi, ali se celo ne izcimi iz tega kako vnetje maternice. — (Dalje.)
•^vinozdravnik Gerbic Josip:
bolezni na siskih pri govedu.
Mlečna žleza, katere produkt mleko 'Sra pri prehrani človeka tako važno "•ogo, )e podvržena različnim boleznim, ^omisliti moramo, da je mlečnost go-vooa že davno potem, ko smo telička °dstavili, nekaj nenaravnega. Naravno "i bilo, da bi lakiacija — mlečnost tra-'"la samo toliko časa, dokler mladič še rQbi materino mleko, kot je pri divje ži-vočih živalih. Z vedno molžo pa se mlečno žleza, to je vime goveda, stalno dra-in produkt teh dražljajev je mleko še "9 do pozne brejosti. Ni nič čudnega, "9 so bolezni na vimenu pri tej nenaravnosti precej pogosta stvar. Za danes si "očemo ogledati le nekoliko bolezni na s'skih goveda.
Vnetja na koži siskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zama-*9na staja so ponajvečkrat vzrok takim Pbolenjem. Drži vime snažno, odstavi elička, ako se to zgodi v času dojenja, kiolzi previdno in rubi nekoliko borove v9zeline, pa bodo ta kožna vnetja na s'skih izginila.
Bradavice na siskih, katere opazu-emo pogostokrat, so zelo neprijetne, ^er otežkočajo molžo. Dokazano je, da zamorejo le bradavice tudi prenesti ^.goveda do goveda potom molže. ^9j naj naredimo s takim vimenom?
9Vo z bradavicami pomolzimo naj-i^njo. Zdraviti pričnemo le bradavice ^r9t, ko krave radi visoke brejost'
ne molzemo. Majhne bradavice na-
Več
!j)9žemo z jodovo tinkturo ali pa z ma-^'om, obstoječim iz polovice lesnega ."trama in polovice špirita. Večje bra->5v'ce zamore odstraniti le živino-dr9vnik.
Pogostokrat najdemo tudi rane na siskih, ko se živinčeta odrgnejo na ostrih predmetih. Male rane ozdravijo navadno hitro, posebno za časa, ko živali ne molzemo vsled visoke brejosti. Bolj nevarne so rane blizu izliva iz siskov, ker zamorejo grinte zožiti in zapreti odtok mleka. Za zdravljenje ran na siskih rabimo borovo vaselino. Ako bi bili siski preveč boleči in bi bila molža nemogoča, bi zamogel živinozdravnik pustiti primešati mazilu nekoliko ko~ kaine, kar bi imelo za učinek, da bi bil sisek bolj neobčutljiv in bi bila molža olajšana.
Zgodi se tudi, da se cel sisek vname vsled kakega insulta, to je vsled surove molže, vsled udarca sosedne živali, ali pa vsled tega, da žival na en sisek nerodno leže in posamezen sisek preveč pritisne; tudi vsled okuženja z glivicami se zamore sisek vneti. Opazujemo sledeča znamenja obolelosti:	sisek je
bolestljiv, bolj rdeč in bolj topel. Mleka priteka prav malo, ah pa sploh vsahne; vime zateče. Včasih občutimo kot svinčnik debelo stvar v sisku. Kaj se zgodi pozneje s takim siskom in tako otečenim vimenom? Znamenja nabreklosti vimena in siska izginevajo počasi, mleko se izgublja v dotični četrti vimena, kar ima za posledico, da se dotični del vimena prične sušiti. Ozdravljenje nastopi samo od sebe, toda z izgubo mleka iz enega siska. Operacija na vimenu, katera bi prinesla morebiti ozdravljenje se radi nevarnosti okuženja rane po gnjilobnih glivicah, katerih je v hlevu na miljarde, raje opusti. Bolje je gotovo ozdravljenje vimena z izgubo enega siska, ako vimena nič ne zdravimo, kot pa nevarnost operacije z dvomljivim izidom in hudimi komplikacijami. Izguba mleka iz enega siska ni pri govedu tako huda stvar, ker se mlečnost v ostalih treh četrtih vimena po taki izgubi pomnoži. * 1
PONUDBE.
2 kravi v 8 mesecu brejosti stari 3 in 5 let.
1 krava v 3 mesecu brejosti stara 6 let. —
F. A. S.
	
Živinorejski nadzornik Klavžar Milion:
ZA NAPREDEK ŽIVINOREJE NA GORIŠKEM.
Meseca maja in junija so se na Goriškem vršila redna pregledovanja bi-kov-plemenjakov. Ta pregledovanja so bila prva, 4d so se izvedla v zmislu predpisov novega zakona o spuščeval-nicah bikov, o katerih sem obširno poročal v 2. številki letošnjega »Gospodarskega vestnika«. Omenjam že takoj v začetku, da so nova določila, ki so precej stroga, ponekod zadela na odpor, .ki pa je neutemeljen. Dosledno in natančno izvajanje predpisov za oskrbovanje bikov in spuščevalnic bo pokazalo že čez par let svoje dobre posledice za procvit naše živinoreje. Po drugi strani pa moram poudariti, da je večina pametnih in uvidevnih živinorejcev pravilno razumela pomen in namen strogih predpisov.
Uspeh pregledovanja bikov.
Pri pregledovanju so dotične komisije ugotovile, da je Goriško v splošnem preskrbljeno z zadostnim številom li-cenciranih bikov. Z ozirom na število bikov se je položaj po lanskem rednem pregledovanju znglno izboljšal. Žal mi ie, da tega ne morem trditi glede na njihovo kakovost. Iz tega razloga bo treba še mnogo dela, da se dosežejo postavljeni cilji za procvit ngše živinoreje. Posebno v govedorejskem okrožju be~ lanske pasme ni kakovost doma vzrejenih bikov taka, da ji smemo zaupati. Treba bo za te kraje skrbeti še skozi par let za uvoz čistokrvnih bikov.
Stalno nadziranje bikorejcev.
Ni dvoma, da bo strogo izvajajanje zakona o spuščevalnicah bikov položaj še izboljšalo in da bodo vsi kraji v primeroma kratki dobi imeli dovolj pasem-skih bikov. V to svrho bi bilo priporočljivo, da bi pokrajinska živinorejska komisija odredila posebnega strokovnjaka, ki bi stalno nadziral bikorejce, bil z njimi v nepretrganem stiku, bi jih vzpodbujal in pomagal v vsakem pogledu. To bi šele rodilo trajen uspeh.
Nakazovanje nagrad.
Tudi denarne nagrade za lepe in pravilno negovane mlade bikce bi se morale zopet uvesti. Z njimi bi pri umnih živinorejcih vzbudili pravo Zanimanje za stvar in zdravo medsebojno tekmovanje, ki bi moglo roditi le dobrih posledic. Prihranilo bi se tudi v gotovini, ker ne bi bilo treba nakupovati bikov v tujini in plačevati dragih prevoznih stroškov.
Uvoz bikov.
Kljub vsemu pa sem mnenja, da bi morali merodajni činitelji vendar še danes poskrbeti za uvoz čistokrvnih bikov za osveženje krvi posebno v srednje-' soško in gorenjesoško govedorejsko okrožje, ker je tu potreba nujna. Ker se nahaja naš živinorejec danes v hudih denarnih stiskah, bi bilo umestno, da bi se nakup bikov podprl s tem, da bi se oprostili živinorejci plačila nakupnih in prevoznih stroškov ter da bi se biki prepustili bikorejcem za 3/4 nabavne cene. Ta oilj bi se morda najlažje dosegel sedaj s tem, da bi se za enkrat opustile običajne razstave in da bi se denar, namenjen za te razstave, porabil za nakup bikov za osveženje krvi in za podporo dotičnim živinorejcem.
Skrb za prasičjerejo.
Res, da znači razvoj in napredek dobrih govejih pasem glavno zahteve naše živinoreje. Toda vedno večja potreba po mesu na trgu, ter ukrepi, k1 so se v tem oziru napravili že v drugih pokrajinah Italije in uspehi, ki so jih h ukrepi rodili, kličejo, da začnemo tudi v naših krajih obračati večjo pozornost prasičjereji.
Zadnji uvoz plemenskih mrjasceV leta 1924, žal, ni dosegel popolnoma pri" čakovanega uspeha. Krivda se pripisu" je velikemu padcu cen za mlade pra' Siče v letu 1925, ki je povzročil, da je pričela prasičjereja opuščati. Kljub temu pa bo treba misliti na uvoz čistokrvnih mrjaščkov nemške plemeni^ pasme, ki se je tudi pri nas že dob^ obnesla, bodisi radi svoje rodovitnost1, kakor tudi radi tega, ker se ta pasfU3
jako hitro razvija in pridobiva na teži, kar povzroča, da so živali bolj odporne proti navadnim kakor tudi kužnim borznim.
Nakup bergamoških ovnov.
Treba bo tudi upoštevati želje raz-nih malih kmetovalcev idrijskega okraja J11 na Krasu, ki grejo za tem, da bi izboljšali svojo ovčjerejo z bergamoškimi °vni. Tem napredka željnim ovčjerej-pem bi morali priskočiti na pomoč s teni, da bi jim priskrbeli ovne proti Plačilu nabavne cene, dočim bi se jim nakupni in prevozni stroški črtali. Sicer Pa ti stroški niso ravno veliki.
KDAJ ZAČNI KRMITI NOVO SENO?
V sveže spravljenem ali novem senu je največkrat še precej vode. Ko spravimo novo seno v senik, začne vreti ali kipeti. Navadno rečemo »seno se poti«. To »potenje« novega sena traja kakih 6 do 8 tednov. Ker je novo seno živini škodljivo, dokler ne povre ali pokipi, je najbolje, da ga pred potekom dobe 6 do 8 tednov sploh ne pokladamo. Nepoki-pelo novo seno rado povzroči napenja-ne živine, koliko ali ujedanje in druge bolezni v prebavilih. Kdor pa je prisiljen začeti kmalu s pokladanjem novega sena, naj bo previden in naj ga vedno meša med staro seno ali med slamo.
Mlekarstvo.
teg. Podgornik Anton:
P1NJA »ASTRA«.
Pinja »Astra« je podobna angleški Pinji »Viktoria«. Pričujoča slika nam Predstavlja pinjo »Astra«. Takšne pinje Ai ročni pogon in za pogon na motor ah [Irugo silo izdeluje svetovnoznana družba Alfa Taval, ki ima svojo podružnico tedi v Milanu. Pinje »Astra« se izdelujejo hrastovega lesa v velikosti od 30 do ?00 litrov. Pinja na trdnem železnem stotin je bolj visok ali bolj nizek sod, ki vi-s' in se vrti ali prevrača na dveh v sredi P°g pritrjenih tečajih ali na prečni osi. 8od je v popolnem ravnotežju in tečaja Se vrtita na kolescih, kar zelo olajšuje Vse vrtenje. Eno sodovo dno je istočasno Pokrov, ki se da odvzeti popolnoma Preč. Pokrov je mogoče pritrditi na pinjo ^ štirimi vijaki. Da se pinja lahko nepro-Pjteno zapre, je tukaj gumijev obroč, ki pojema spodnji del pokrova. V pokrov je .Polona zaklopnica (ventil), ki jo je tre-.P kmalu po pričetem pinjenju ali me-venju večkrat odpreti, vsakikrat toliko ^a, da lahko odide iz pinje napeti i rate ki se je razširil vsled razvoja gor-v^te prj pinjenju. Poleg zaklopnice je s;jolano v pokrov tudi okroglo prozorno ‘eblo, da lahko opazujemo skozi njega
potek pinjenja. Dokler je to steklo motno, ni pinjenje končano. Kakor hitro pa se steklo sčisti in se na njem pojavijo prav drobne mrvice masla, takrat je pinjenje končano.
Pinja »Astra«.
Pinjenje smetane se v tej pinji vrši na ta način, da smetana pri vrtenju pinje odleta ali se prevrača od dna na dno in da udarja obenem tudi ob stene, vsled česar se izdela maslo. Najbolje se smetana pini, ako napolnimo pinjo s smetano le do tretjine. Če drži pinja n. pr. 75 1,
zlijemp lahk« v njo do 25 1 smetane. Ako ima pinja tudi lestvici podoben vložek, ob katerem se smetana lahko bolj močno giblje in mede, lahko napolnimo pinjo s smetano tudi blizu do polovice. Drugače pa ne smemo tega storiti, ker bi trajalo pinjenje potem lahko predolgo, kar bi bilo le v škodo množini in kakovosti masla. Ako imamo preveč smetane oziroma premajhno pinjo, je torej bolje, da smetano raje razdelimo v dva dela in vsak del zase pinimo, nego pa da bi pinjo napolnili s smetano preko mere in hoteli vso smetano naenkrat .mesti. Da se pinjenje prav vrši, ne smemo vrteti pinje ne prehitro in ne prepočasi. Primerno hitro se pinja vrti, ako napravi v minuti 50 do 60 obratov. Po vsakem kon-
čanem pinjenju je treba pinjo dobro o' snažiti, dalje jo postaviti tako, da se lahko in dobro odteče, ter pustiti odprto do prihodnjega pinjenja, da se dobro posuši. Ako tega ne storimo, začne pinja lahko plesnih v svoji notranjosti in dobi zatohel duh, kar bi bilo le v škodo kako' vosti masla.
Pinja »Astra« se odlikuje po tem, da je enostavna, da se z lahkoto goni, da se lahko snaži, zrači in suši. Pinjenje je vsled močnega prevračanja od dna do dna in udarjanja ob stene pinje po' polno.
Rabite OREHOVE TROPINE najcenejše močno krmilo!
Čebelarstvo.
—r—n:
DESET ZAPOVEDI ZA ČEBELARJA ZAČETNIKA.
1.	Najprej se vprašaj imaš li sposobnosti, ki jih zahteva umno čebelarstvo od tebe: ljubezen in veselje do čebelic ter veliko mero potrpežljivosti in vstrajnosti.
2.	Za začetek si nabavi le par panjev, in takšne, ki so od strokovnjakov priznani kot primerni za naše razmere.
3.	Ne kupuj nepotrebnega orodja.
4.	Imej odprte oči za naravo, da spoznaš, kakšna je paša v tvojem okolišu, da znaš v poznejši dobi s čebelami prav ravnati.
5.	Opazuj čebele zunaj panja in prisloni večkrat uho na 'sprednjo končnico, da spoznaš že po šumenju ali je v čebelnem svetišču vse v redu.
6.	Ne vtikaj nosu vedno v svetišče čebel, da jih ne razdražiš po nepotrebnem.
7.	Preden se primeš kakšnega dela pri čebelah, vprašaj vedno veščega čebelarja za svet.
8.	Ko pregleduješ panje, delaj vedno previdno in mirno ter pri tem ne uporabljaj sredstev, ki čebelam škodujejo.
9.	Beleži vedno važne dogodke in izkušnje v svojem čebelarstvu, ter čital pridno čebelarske knjige in časopise.
10.	V zimski dobi preudari dobro česa potrebuješ za nadaljno čebelarjenje ter pripravi si že v tem času potrebno orodje in panje. Ne delaj P0 panjev sam, ako nisi vešč v tem poslu.
Vsak napreden čebelar mora bil* tudi član »Slovenske čebelarske zadruge!«
OBVESTILA.
Slovenska čebelarska zadruga ima na razp0* lago satnice za A. Z. panj iz zajamčeno pristnei!11 voska po 30 L za kg. Satnicc druge mere sc iz0t'f lajo proti pravočasni prednaročbi. Najprim1^ nejše je, da si vsak čebelar priskrbi sam lep sek, ki mu ga zadruga potem predela v satnice-Vosek kupuje zadruga v vsaki množini in plačuje do 20 lir za kg po kakovosti. Od nek^ nam poročajo, da temu ni tako. Te govorice šir'jlf razni špekulanti. Da dvigne ceno blagu, mora 7-druga sama držati visoke cene. In se jih tudi dri!’ Medu zadruga ne kupuje, ker se tozadeVj poskus vsled premajhne zavednosti čebelarjev ^ 'obnesel. Z ozirom na majhne količine blaga P priporoča čebelarjem, da ne silijo medu za vS j ko ceno na trg. Cena krog 10 lir na debelo 'pretirana.
Kozarce od 1 kg in od K> kg ima zadruga na razpolago.
Vinogradništvo.
O ZAKOTNIH POGANIKIH NA TRTAH.
Zakotne poganjke ali Zakotnike imenujemo one mladike, ki zrastejo na mladju istega leta. Ti poganjki se navadno začnejo razvijati meseca junija ali julija. Včasih so tudi rodni, vendar je njih grozdje malo vredno, ker nezadostno dozori. S svojo rasčo jemljejo lakotni poganjki trti mnogo moči, a s svojim listjem grozdje preveč osenčijo. Zato je treba Zakotnike odstraniti, čim so dosegli dolgost 5 do 20 cm. Pustiti pa je zakotni poganjek, če se je glavna mladika pokvarila, bodisi da jo je veter polomil ali žival pregriznila. V takem slu-
čaju nadomesti Zakotnik premanjkajoči del mladike. Tudi tam, kjer se je listje izgubilo, bodisi da ga je veter odnesel, toča potolkla ali žival pomandrala, je previdno pustiti Zakotnik, prikrajšati pa ga je za drugim listom.
V vinogradu, kjer ne opravljamo tega dela, grozdje rado gnije, ker ne moreta radi prevelike gošče zrak in gorkota do njega. Na krepkih mladikah, kjer se bojimo, da požene oko že v istem letu, ako odstranimo Zakotnik, prikrajšati je tega še le nad prvim' členom.
Umen vinogradnik ravna tako.
Kletarstvo.
Ušaj Just:
RAVNANJE Z VINOM POLETI.
Oni vinogradniki, ki imajo še vino v kleti, zlasti pa oni, ki imajo slabe kleti, morajo ob poletni vročini zelo paziti na vino, da se ne pokvari. Visoka toplota v kleti pospešuje namreč razvoj škodljivih glivic in bakterij v vinu. Glivice navadno še niso tako nevarne, ali bakterije so v stanu v kratki dobi vino popolnoma pokvariti. Zlasti se je bati v poletnem času onih bakterij, ki povzročajo zavrelico in skisanje vina. Zato moramo storili vse, da preprečimo razvoj teh glivic in bakterij v vinu. To storimo najlažje s tem, da z vinom pravilno ravnamo in da mu bo potrebi dodamo onih snovi, ki zadržujejo razvoj bakterij in glivic v vinu. Kaj nam je torej storiti?
1.	Če morda nismo še vina drugič Pretočili, ga moramo takoj pretočiti v Smerno zažveplane sode. Nič ni bolj nevarno za vino poleti, kakor drožje na dnu soda. Nastane nevihta in zračni pritisk, ki se ob nevihtah naglo menja, Povzroči dvig drožja in zblodenje vina. Nesreča je navadno že tu, ker v dvig-Pienem drožju se gotovo nahajajo bak-*erije, ki se začnejo potem v blodnem
vinu naglo razvijati in vino postane v par dneh neozdravljiva in neužitna zavrelica. Zato pretočite čimprej v drugič, ali, če potreba, tudi v tretjič. Ne odlašajte s pretakanjem morda vsled lune, ampak pretočite vino čimprej, ne ozirajte se na njo, ki itak že nima nikakega pomena za pretakanje.
2.	Pazite, da bodo sodi vedno polni. Zalivati je vsaj trikrat na mesec, za zalivanje je rabili vedno dobro in zdravo vino. Če takega vina nimamo, je boljše, da zalivanje opustimo.
Ker pa včasih iz raznih razlogov vsi sodi ne morejo biti vedno polni, je prazen prostor nad vinom zažveplati s pomočjo takozvane »laterne«.
3.	Klet je kolikor mogoče zavarovati pred vročino in pred prevročimi solnčnimi žarki. To dosežemo najlažje s tem, da držimo klet dobro zaprto. Okna je zapreti z lesenimi polnimi polknami, ali pa zamašiti s slamo. Če so noči hladne, je dobro po noči klet nekoliko prezračiti.
4.	Skrbeti je, da so vsi sodi dobro zaprti. Za zapiranje je rabiti dolge stružene vehe, ki segajo nekoliko v vino. Cunj ne smemo rabiti. Če je veha pokvarjena in dobro ne zapira, jo je povr-
tati, da postane okrogla, da jo pote*i lahko zapremo brez cunj. Od vina napojena cunja je pravo ognjišče za bakterije. Tu se razvijejo in po vlažni cunji pridejo v vino v sodu in ga okužijo. Isto-tako moramo paziti, da bo tudi čep dobro zapiral. Vino, ki cedi skozi čep, se nabira v utorju soda, kjer se skisa.
3. Zelo previdni moramo biti tudi pri uporabi natege, zlasti pa črevesa. Večkrat rabimo eno in isto natego za kis, ali pa za bolna vina, kakor za zdrava vina, ne da bi jo prej oprali z gorko vodo.
6. Sodi morajo biti čisti tudi od zunaj; klet je večkrat zažveplati s tem, da zažgemo na sredi kleti pest žvepla.
Včasih se pokvari vino kljub še tako skrbnemu ravnanju ž njim. Tedaj je vzrok kakovost vina samega. Manjka mu navadno dovoljna količina alkohola, ali pa tudi kisline in včasih čreslovine.
Te tri snovi so v prvi vrsti poklicane, da ohranijo vino. Zato je razumljivo, da se šibka vina, ki vsebujejo malo alkohola, zelo podvržena raznim boleznim. Ker pa zakon ne dovoljuje pojačenja vina z dodatkom alkohola, moramo, če je to potrebno, zadovoljiti se z dodatkom kisline, bodisi vinske ali citronske. Teh dveh kislin je dovoljeno rabiti do 100 g na hi. Čreslovine, če je potreba, zadostuje 10 do 15 g na hi vina.
Zelo dobra sredstva za preprečenje vseh vinskih bolezni so razne žveplene soli, bodisi metabisulfit ali pa čisti kalcijev sulfit. Zadnji je boljši, ker počasi in dolgo deluje. Obeh snovi se rabi 7 do 12 g na hi. Metabisulfit se zdrobi in v vrečico zavit obesi v sod, kalcijev sulfit se pa pomeša prej v majhni količini vina, ki se potem doda vinu. Premešati vina ni potreba!
Sadjarstvo.
Štrekelj Josip;
RIJE IN PRŠICE NA SADNEM DREVJU.
Lansko poletje mi je prinesel mlad sadjar zbirko bolnega listja sadnih dreves, da bi mu tolmačil bolezni in sredstva proti njim, da bi ga ne oškodovale na pridelku. Suhi madeži na listju so bili različni po barvi in obliki; bili so zagorelo - rumeni, črni, svetlo - sivi, temno -sivi, nagubančeni, pa tudi brez gub; nekaj listja je bilo preluknjanega.
Prvo je bila rija, drugo rija, tretje in vse po vrsti samo rija.
Učeni profesorji, ki se pečajo s takimi stvarmi, imajo vedno pri rokah povečevalno pripravo — drobnogled, s katero se vidi vse celo do tritisočkrat večje, kakor je v resnici. Skozi to gledalo študirajo razvoj in življenje teh in enakih nepridipravov. Potem pa preiskujejo in poskušavajo razna sredstva, s katerimi naj bi se ta nadlega zatrla ali preprečila, da bi se ne razpasla v škodo rastlinam in pridelkom.
Ker je razvoj, življenje in pomnože-
vanje teh bolezni prav tako, kakor gob po gozdu, na trhlih čokih, na gnoju ali kjerkoli jih najdeš, jih tudi oni imenujejo gobe; pa ker so tako grozno mičkene, da posamezne vidimo samo z. drobnogledom, tedaj, da jih ločijo od velikih, jim rečejo glivice.
Gobe in glivice ne c,veto, zato ne rode semena, ampak na njih ali v njih zraste neviden prah, ki se imenuje tros. Iz trosov vskale in zrastejo nove glivice, ki se pomnožujejo, kakor njih stariši, ako so zanešeni na tako mesto, ki jim vgaja, sicer umrjejp. To opazujemo pri plesni, ki je vsem poznana glivica, da se množi in širi v celo zadrugo, ako ji je kraj (tla) ugoden. Na suhem, ali pozimi na mrazu, se ne prikaže plesen, ker ji tla ne ugajajo.
Kakor so glivice različne, tako rastejo in se množijo na različnih krajih, kakor jim pač ugajajo tla. Ene rastejo na listju samo nekaterih rastlin, druge na zemlji ah na trohnečih stvareh in celo neke v tekočinah n. pr. v vinu, octu in mleku.

Imamo glivice, ki so kmetijstvu koristne, pa še več jih je, ki so škodljive. Človek pa je že tak, da na dobrotnike rad pozabi, zato mnogi premalo obraj-‘ajo kmetijstvu koristne glivice, tembolj Do imajo sovražne na piki.
Med veliko število sovražnih glivic, spadajo tudi rije, ki so sadjarstvu na škodo in kvar. Najraznovrstnejše so. Vsaka izmed njih je tako ali drugače, rnalo ali bolj škodljiva.
Da bi te vrste glivice — rijo pregnali, pokončali , in uničili, ko je že napadla 'n se zajedla v listje ali v sadje, ni več casd. Takega sredstva niso še izumili. Dobili so pa odvračevalno sredstvo, da
se kalenje trosov in razmnoževanje t. j. napadanje prepreči, ali kakor smo prej rekli, da se naredijo tem glivicam na listju in sadju neugodna tla. Saj ravno to je s peronosporo na trti. Pokončati je ne moreš, lahko pa zabraniš napad, ako poškropiš trte z bordološko mešanico, ker bakrena sol osirupi listje, da ne morejo na njem vskliti trosi.
Kakor rečeno, napadajo pri nas sadno drevje različne rije. Rastlinoslov-ci so dali vsaki posebno tuje ime in priimek, kakor je med njimi navada in potreba, za navadnega sadjarja pa nima to pomena. Rij imamo celo vrsto. Najna-vadnejše med njimi naštejem prihodnjič.
Poljedelstvo.
Ing. čok Andrej:
O UMETNIH GNOJILIH.
(Nadaljevanje).
2. Thomasova (Tomaževa) žlindra je druga vrsta skupine umelnih fosfornih Snojil. To gnojilo je precej težak, črn brah, ki vsebuje 13 do 20% fosforne kisline in 40 do 50% apna. Razen teh dveh yažnih snovi vsebuje žlindra tudi precejšnjo množino železnega okisa, okroglo 1?%, kar ravno povzroča, da je to Onojilo tako težko. Po tej razmeroma veliki teži in po svoji precej temni barvi spoznamo na oči takoj žlindro, ki jo •ahko ločimo od fosfatov in superfo-sfatov.
Thomasova žlindra se pridobiva kot ^-loček pri proizvajanju jekla v plavžih, •jadi tega prihaja na trg po večini iz de~ *cl, kjer je mnogo tovarn jekla, — kakor Pr. iz Porenja, iz Belgije in iz Anglija. 'Udi je radi prevoznih razmer v primeri * Vrednostjo superfosfatov pri nas pre-°el draga. Vsled tega je tudi danes ne--H°spodarsko, da rabi marsikateri naš P°spodar »tomaževo« žlindro tam, kjer ,1 dosegel z enako množino superfosfa-u gotovo še boljši uspehi. Res je, Iho-JUasova žlindra je na kislih zemljah in Ovnikih kot fosforno gnojilo nenado-
mestljiva, povsod drugod pa ji prednjači superfosfat.
Sicer pa tudi na kislih zemljah lahko nadomestimo thomasovo žlindro s su-perfosfatom, če imamo pri rokah dovolj apna ali laporja, da zemljo poapnimo, predno trosimo superfosfat.
Pomisliti moramo, da vsebuje thomasova žlindra skoro vedno 3% (in še več od sto) raztopne fosforne kisline manj nego superfosfati. Tudi je ta raz-topna kislina nekoliko manjše vrednosti, ker ni raztopna v vodi, kakor ona superfosfatov, temveč šele v 5% .citro-novi kislini.
Nabava thomasove žlindre zahteva precejšnjo previdnost. Ker je njena proizvodnja v razmerju s superfosfati precej omejena in njena poraba precej velika — posebno v krajih, kjer zboljšujejo močvirna tla — jo prav radi mešajo z raznimi manj vrednimi proizvodi, ki vsebujejo tudi fosforno kislino, ki pa je manj vredna. Treba je pri nabavi radi tega zahtevali jamstva za raztopno, kakor tudi za vso fosforno kislino. Tudi je zelo velike važnosti drobnost prahu tega umetnega gnojila, ker je od te drobnosti odvisno učinkovanje in enakomerno trošenje njegovo.
Thomasova žlindra je zelo razširjeno fosforno umetno gnojilo. Tudi pri na-

ših kmetih je že precej priljubljena. Naši praktiki celo trde, da je thomasova — ali kakor navadno pravimo »tomaževa« žlindra sploh najboljše gnojilo za travnike. Da je dalo to gnojilo do sedaj najboljše uspehe na »travnikih« je pa lahko razumljivo, ker poizkusi in gnojenje sploh ni bilo najbrž smotreno. Pri nas gnojijo z umetnimi gnojili navadno le vlažne travnike s kislimi travami in kislo zemljo. Umevno je torej, da je v takih slučajih uspeh najbolj očividen, ker pospešuje tam učinek fosforne kisline pri-dejano apno in obilica vode, katere večkrat primanjkuje na travnikih v višjih legah in kjer radi tega superfosfat ne more dati tako očividnih uspehov. Sicer pa na takih travnikih in na taki zemlji sploh, kjer ne primanjkuje apna, ampak primanjkuje prej vode, na taki zemlji nam bo dal superfosfat gotovo boljših uspehov kakor »tomaževa« žlindra.
Trosimo thomasovo žlindro navadno vsake 3 do 4 leta, ker se polagoma raztaplja. Ker trosimo za daljšo dobo, moramo trositi tudi razmeroma večjo množino in sicer od 10 do 15 stotov na 1 ha. — (dalje.)
Ing. Podgornik Anton:
GNOJENJE IN KOLOBARJENJE.
Uspehe gnojenja lahko povišamo s tem, da pravilno kolobarimo, to se pravi, da se držimo gotovih načel, kako naj različne rastline sledijo ena drugi na eni in isti njivi. S pnpravnim kolobarjenjem se lahko prihrani precej gnoja, ne da bi se radi lega zmanjšali pridelki.
Če vrstimo rastline v pravem smislu, tedaj najde vsaka rastlina, ki jo pridelujemo na njivi, v vsakem oziru dobro pripravljena tla in sicer iz teh le vzrokov:
I. Preišče in prerije rastlina s svojimi koreninami druge zemeljske plasti kakor prejšnja rasilina, ki je rastla na isti njivi. Globoko vkoreninjene rastline sprejemajo živež deloma iz spodnje zemeljske, plitvo vkoreninjene pa le iz oralne plasti. Pri kolobarjenju je torej treba vrstiti take rastline, da se zemlja
enakomerno izkorišča v svojih plasteh.
Nekatere rastline potrebujejo več kake posebne rastlinske redilne snovi ali hranine kakor pa druge. Radi tega kaže žita, ki rabijo obilo fosforove kisline, vrstiti z okopavinami ali krmskirru rastlinami, ki jim je treba več kalija. Za »dušik nabirajočimi« stročnicami ali metuljčnicami (detelje itd.) naj se pridelujejo »dušik porabljajoča« žita.
Nekatere rastline najdejo v ostankih poprejšnje rastline precej hrane. Tako n. pr. rastline, ki se pridelujejo za strniščnimi rastlinami ali pa za de-teljiščem.
3.	S primernim kolobarjenjem nadalje odvračamo razne rastlinske bolezni in škodljivce. Če pridelujemo več let zaporedoma eno rastlino na enem in istem mestu, se pomnožijo v posebno veliki meri gotovi škodljivci, ki napadajo dotično rastlino. Teh škodljivcev se otresemo ali jim pridemo v okom, ako začnemo pridelovati na istem mestu druge rastline, katere istim škodljivcem ne ugajajo. Do kakšne moči lahko pridejo škodljivci, ako pridelujemo leto za letom eno in isto rastlino na isti njivi, nam najbolj jasno dokazujejo kapusni" ki, katere so lansko leto uničili ponekod v gorah zeljni škodljivci. Poleg preplitvega oranja in gnojenja s straniščni-co je k temu zelo pripomoglo tudi večletno zaporedno sajenje in pridelovanje kapusa ali zelja na istem mestu.
4.	Nekatere rastline n. pr. detelja' sočivje itd. imajo v primeri z drugim' rastlinami večje liste in več listja, s katerim dobro zasenčujejo zemljo, vsleo česar jo ohranijo dalje časa rahlo in ne-plevelno. Take rastline je kolobariti z žitnimi rastlinami, ki pustijo za sebo) plevelno in trdo zemljo.
To so nekako glavni vzroki, zaM nekatere rastline tako dobro uspevaj0 za gotovimi rastlinami, po drugih pa ne' Daši ni mogoče uvesti pri nas vsled raZ' kosanosti zemljišč in majhnih posesf°v pravega kolobarjenja, vendar pa je tre' ba, da vsak kmetovalec po možnos'1 upošteva pri pridelovanju kulturnih rast' lin vsaj glavna načela kolobarjenja.

SvilogojsJvo.
G. F.:
NE ZABITE NA MURVE!
Svilogojslvo je začelo zavzemali tudi med našim ljudstvom vedno večji obseg. Iz krajev, kjer dosedaj ni bilo skoro nikakega zanimanja za to panogo kmetijstva, dobivamo številna vprašanja, ki kažejo, da postaja sviloprejka in njene koristi vedno bolj znane. Za letos je doba sviloprejk že prešla. Ravno te dni vozijo svilogojci svoj pridelek na trg in žanjejo tam uspehe svoje muje. Kdor je pri reji postopal bolj umno in kdor odbira (sortira) pridelane svilode, in jih sam uredi po kakovosti, pride do lepih denarcev; kdor pa je ravnal pri reji nemarno in je zanikrn tudi pri spravljanju blaga na trg, je tudi pri štetju izkupička bolj hitro pri koncu.
S tem, da je svilogojec pobral in prodal svilode, pa ni še njegovo delo v tej gospodarski panogi končano za letos. Njegova dolžnost je, da posveti murvi, ki je edina in glavna podlaga za uspeh v sviloreji, tudi sedaj vso pažnjo in skrb. '
In vendar, koliko' svilogojcev je, ki se po osmukanju niti ne spomnijo več na svoje dobrotnice - murve, dasi so prav v tej dobi veliko trpele. Vse vejevje ji je bilo odrezano. Gole in obrezane štrlijo svoje vrhove v zrak.
Pognoji obrezanim murvam!
Svilogojec! Pomni, da povzroči smukanje listja in rezanje vej murvi veliko škodo. Ona trpi v rašči. Kakor bolnik je, ki je ravnokar prestal težko bolezen, čigar ošibelo telo potrebuje tečne in redilne hrane, da se zopet okrepi. Ako se bolnik v tej dobi zapusti, ne pride nikoli k sebi. Tako je tudi z murvo.
Ako se svilogojec. zaveda, kakšno Važnost ima murva za prihodnjo svilo-9ojsko letino, ve natančno, kaj mu je sedaj storiti. Zasuka rokave in ji pomaga brez odlašanja. Ta pomoč povzroči, da fflurva hitreje požene drugo listje in dru-
go vejevje, da se njena prvotna živ-Ijenska sila razmahne v prejšnjem obsegu pred nastopom mrzlih jesenskih dnevov. In taka murva bo v prihodnjr pomladi tudi v nezmanjšani meri izvršila Svojo dolžnost napram paznemu in skrbnemu gospodarju. Nemarnež pa bo tudi tu prikrajšan, kakor povs,od drugod.
In vendar ni vzroka, da bi ravno murvo zanemarjali. Saj lahko prodaš murvino listje po neverjetno visokih cenah, ako ga sam ne rabiš.
Sedaj je čas, da izčrpano murvo o-kopamo in pognojimo. Eno najboljših sredstev, ki izborno vpliva na vecetalni razvoj na sploh, je ravno dušik. In ravno dušika moramo v zadostni meri nuditi murvi, ako hočemo, da se kmalu popravi in zooet dvigne k novemu razvoju. V to svrho rabimo čilski soliter ali pa kalijevo sol, ki oba ugodno vplivata na tvorbo lesa.
Zatiraj listno rijo!
Potem še nekaj! V deževnih letinah
—	in letos imamo dežja več kot dovolj
—	se pojavijo na murvinem listju mah okroglasti, podolgovati madeži nepravilne oblike, okrastorumene barve in nekako temno obrobljeni. Ti madeži prihajajo od neke zajedalne glivice. To je listna rija.
Ako je rija drevo napadla, tedaj gre mnogo listja pred časom v izgubo. Rijasto listje sicer ne škoduje sviloprej-kam, ker objejo le zdrave dele listja, ri~ jastih pa ne, vendar pa more rija jako škodljivo vj^livati na potek reje, ker zmanjša količino listja. In koliko svilogojcev je že preračunalo, da bodo imeh za svojo rejo dovolj listja na razpolago, ali jim ga je ravno vsled rije v najbolj kritičnem trenotku ob koncu reje zmanjkalo!
Navadno se pojavi rija še le proti koncu poletja in tedaj ne prizadeva velike škode. Proti tej bolezni se uporablja bakreno-apneno škropivo, kakor ga ra-

bimo v vinogradu za trte. Škropiti pa ne smemo listja med rejo, ker z galico škropljenega listja sviloprejke ne žrejo, in če ga, jim škoduje.
Vendar pa je škropljenje koristno in učinkujoče, tudi če škropimo murve še le
Vrtnarstvo in
— r — n:
NAGELJ.
Danes imamo vzgojenih že nešteto vrst nageljnov. Tako imamo: polno-cvetne in navadne . z enoinim cvetom, med katerimi so tudi ponavljači. Barve so kaj različne. Vendar pa so pri neka-ierih vrstah omejene.
Navadne nageljne razmnožujemo s semenom, boljše vrste s potaknjenci, ker smo gotovi, da na ta način ne dobimo križancev. Jasno je, da moramo po-iakntence, kakor tudi seme, vzeri le od zdravih rastlin, ki se odlikujejo po barvah in po polnih cvetih.
Julija ali v začetku avgusta pripravimo primeren prostor v topli gredi, ki ga omejimo z desko. Ker si pa vsakdo ne more omisliti tople grede, naj uporablja v to svrho preluknjan zabojček, dolg 50, širok 30 in visok 25 cm. Seveda, če je kaj večji ali manjši, se nam potaknjenci vseeno ukoremčijo, le da z njimi pravilno ravnamo. Vanj denemo kakih 8 cm mešanca (komposta) in 4 cm finega peska. Luknje jDa moramo že preje pokriti s črepinjami, da se ne zamašijo z zemljo.
Zemljo v topli gredi prerahljamo in poravnamo. Med steklom in zemljo naj bo kakih 25 cm prostora. Na njo nasu-jemo 3 do 4 cm finega peska, ki ga poravnamo in potlačimo z desko. Ko imamo prostor pripravljen, porežemo poganjke starejših rastlin, ki imajo 2 do 3 pare lističev. Potaknjence odrežemo tik pod kolencom. Spodnje lističe odstranimo, zgornje pa prikrajšamo. Narezane potaknemo 5 cm narazen in 1 do 2 cm globoko, nato potaknjence izdatno poškropimo.
poleti ali jeseni, ker s tem zabranimo, da ne napade rija murve v prihodnjem letu.
Svilogojec ne zadovolji se z uspehom ravno kar minule reje. Misli in glej naprej, da bo prihodnja letina, kolikor je to odvisno od tebe. še boljša od letošnje.
cvetličarstvo.
Steklo moramo poškropiti z apnenim beležem ali pa z ilovno brozgo, da nam solnce ne ožge potaknjencev. V solnčnih dneh je potaknjence večkrat na dan (3 do 4) poškropiti s postano vodo, toda le toliko, da potaknjence orosimo. Gorkota in vlaga izvabita iz. spodnjega kolenca kalus, pozneje pa se sfvorijo koreninice; navadno se nam ukoreničijo že v 2 tednih. Potem jih začnemo utrjevati, da po par ur na dan privzdignemo stekla, po nekaj dnevih pa stekla popolnoma odstranimo.
Ko so potaknjenci dovolj razvili koreninice, jih pikiramo na 10 do 15 cm razdalje in obenem jim priščipnemo vršičke na 2 do 3 pare lističev, da se zgr-mičijo. Ukoreninjene potaknjence presadimo tudi na stalno mesto brez piki-ranja na 25 cm razdalje. Greda mora biti prejšnje leto dobro pognojena z govejim gnojem. Ne smemo pa je pred saditvijo pognojiti z nerazkrojenim gnojem, oziroma z mešancem. Za sajenje v lonce, potrebujemo dobro razkrojenega mešanca.
Pred zimo zavarujemo nageljne s streho, napravljeno iz koruzne slame, kar navadno pri nas zadostuje; občutljivejše vrste moramo boljše zavarovati.
Spomladi, ko ni nevarnosti za mraz, jim odstranimo odejo in jih očistimo suhega listja ter jim prerahljamo zemljo. Ko začnejo poganjati, jim pomagamo z raztopino kurjega blata in goveje gnojnice, ki se tako-le pripravi: v primerno velik sod denemo dovoljno množino kurjega blata ter temu primerno goveje gnojnice. Ta mešanec naj ostane v sodu kakih 14 dni, da se dobro prevre. Pred uporabo ga moramo razredčiti z vodo, 1 del raztopine na 10 de-
lov vode. S lo raztopino zalijemo tri do štirikrat na mesec, a to le takrat, ko je zemlja dovolj navlažena. Ko nastavijo nageljni cvetje, prenehamo z gnojenjem.
Med letom moramo še skrbeti, da zemljo zrahljamo in jo očistimo plevela. Cvetnim poganjkom moramo postaviti oporo. Za grm zadostujejo tri paličice, katere postavimo v trikotu in jih medsebojno zvežemo z rafijo ali vrvico. Tako nam ni treba posameznih poganjkov vezati, a so vendar toliko zavarovani Pred vetrom, da jih ne polomi in vrže na tla. Na posameznih slabotnih cvetnih Poganjkih pustimo le en do dva, močnejšim tudi tri dobro in pravilno razvite Popke, druge pa odščipnemo.
Nageljni imajo tudi škodljivce. Tako imamo rijo; napadene liste oberemo in sežgemo. Tudi ličinke pokalic, tako imenovane strune, napravijo veliko škode, ker ogrizejo koreninice. Strune lovimo z nastavljenim krompirjem, uničujemo jih tudi pri lopatenju.
— r — n:
GNOJIMO ŠPARGLJEM!
Gnoj je hrana rastlinstvu, brez katere rastlina hira in hira ter naposled Podleže lakoti — ona umre. Zato mora-mo rastlini, od katere hočemo mnogo Pridobiti, priskočiti na pomoč s hrano v obliki gnoja, ki ga pridelamo doma ali Potom umetnih gnojil. Kajti, pravilno o-skrbovan in gnojen špargljev nasad rodi do 25 let, nasprotno pa izhira že v v 12. letu in to je za kmetovalca velika
Davki in
Gorkič France:
UGODNOST, KI JO TD MALO KDO POZNA.
V zmislu naredbe z dne 16. decembra 1922, št. 1717, so začasno oproščeni Zemljiškega davka novo nasajeni vino-9radi, sadovnjaki, drevesnice in oljkini nQsadi. Oprostitev davka traja najmanj
K39
izguba. Zatorej pognojimo koj po končani režnji špargljem z razkrojenim gnojem in v jeseni s kajnitom (8 kg na 100 m').
Ker rastlina ravno z režnjo močno oslabi, zato potrebuje hranilnih snovi, da se zeleni deli krepko razvijejo in na-gromadijo rezervne snovi v koreninah, ki jih bo uporabljala v prihodnji spomladi. S tem, da smo rastlini izdatno pognojili, se špargelj tudi uspešnejše upira boleznim in škodljivcem, ki ga napadajo.
ZATIRANJE POL2EV.
Polži so nočne živali, ki jih le redko vidimo črez dan. Proti tem požreš-nežem in škodljivcem vrtne zelenjave in poljskih rastlin se priporočajo razna sredstva, živo apno, žagovina, ječmenove resine itd. Tudi race in krastače pridno zatirajo polže. Zelo priporočljiva pa sta kalijeva sol in superfosfat. Eno ali drugo teh sredstev se potrosi prav zgodaj zjutraj, prej ko se zdani, po vsi površini, kjer se pojavijo polži.
Potrositi pa je ta sredstva le med rastlinami tako, da ne pridejo na rastline, sicer jih osmodijo. Potrošena kalijeva sol (superfosfat) zadene polže, ki so ravno na paši, in jim razje mehko občutljivo kožo tako, da si ne opomorejo več in poginejo. Zagotavlja se, da omenjeni umetni gnojili, ako ju trosimo, kakor prej omenjeno, ne škodujeta rastlinam, pač pa še pospešujeta njih raščo. Na 1 nT (eden kvadratni meter) površine je potrositi od 120 do 160 gramov tega umetnega gnojila.
pristojbine.
10, največ 25 let, za nove sadovnjake pa 20 let.
Očividno je, da je zasledovala vlada pri dovolitvi teh olajšav cilj, pospešiti kolikor mogoče zasaditev novih nasadov posebno v krajih, kjer je dosti za take nasade primernega zemljišča neobdelanega.
Oprostitev davka ni sicer velika, vendar je ni za zametati. Če pomislimo, da znaša danes zemljiški davek (državni, pokrajinski in občinski) približno 150 L o 1 ha, to je krog 50 L od njive, znaša ta svota v 20 letih 3000 odnosno 1000 lir. Na vsak način svotica, za katero se že izplača potegniti se.
In vendar je le malo posestnikov, ki bi se znali poslužiti te ugodnosti.
Ako imaš predpogoje za opisano o~ prostitev zemljiškega davka, vloži prošnjo na koleka prostem papirju na pristojni davčni urad. V prošnji označi na-iančno zemljišče (vložek, parcelno številko, davčno občino, obseg, kulturo, ime lastnika), za katero želiš davčne olajšave; priloži ji tudi obris dotičnega zemljišča.
Davčni urad ugotovi potem po svojem zaupniku, ali odgovarja prošnja isti-ni, in odredi na to odpis davkov.
Opozarjamo na to možnost in ugodnost naše vinogradnike, posebno pa sadjarje, ki so v zadnjih letih nasadili veliko novih sadovnjakov, in ki bodo brez-dvomno deležni teh dobrot, ako se zganejo. Saj so tako redki slučaji, v katerih je danes mogoče človeku, izogniti se plačevanju davkov in davščin! Zakaj bi torej vsled nevednosti ali lastne nemarnosti plačevali davek, ki se ga lahko o-tresemo, ker se s tem strinja tudi gospod davčni minister.
Svetovali smo. Upamo, da ne zaman. Na vas, lastniki novih vinogradov in sadovnjakov, je sedaj ležeče, ali si priznane vam ugodnosti tudi izposlujete.
Gospodarski koledar.
JULIJ.
Poljedelstvo:	Da ne bo krompir
umazan in da se izogneš gnitju, izoravaj ■ga le ob suhem vremenu. Glavni čas žetve je tu. Najbolje je, da požanješ žito, ko je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo zrnja izpade in se poizgubi. Posebno velja to za pšenico, še bolj pa za oves. Le za seme namenjeno žito naj popolnoma dozori že na steblu. — Podorji strnišče takoj, da se zemlja ne osuši in ne izgubi svoje god-nosti. Za zgodnjim krompirjem in žitom •se seje činkvantin, ajda, repa itd. Sadi se pozni kapus in vrzote. Ob priliki, ko osipaš turšico, jo tudi pognoji z dušič-natim gnojilom, ako potrebno. V tem mesecu lahko seješ za zeleno krmo turšico ali kaj drugega.
Živinoreja: Pazi, da daješ živini le zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb moraš posvetiti v teni času, ko je vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni dovolj časa črez poldne. Ne pokladaj živini presvežega
in nevležanega sena. Še nepokipelo in nevležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hleva čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači in pokrij na gnojniku. Zatiraj nadležni mrčes. Perutnino pusti po odže-tem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cene hrane.
Čebelarstvo: Tudi mesec junij ni bil nič kaj ugoden. Večen dež in nekaj neviht je hudo mrcvarilo našo čebelo-rejo. Iz hribov poročajo, da je treba tam še vedno pitati. Oni čebelarji, ki bodo pa trčali, naj opravljajo ta posel takrat, ko je vsaj polovica satnikov pokrita. Prezgodaj trčan med je preveč voden, je manj vreden na trgu, in se rad skvari. Satnike jemlji iz panja, ko je že vse pripravljeno za trčanje, ker iz gorkih sat-mkov ti se med hitro izcedi. Iztrčane satnike pa moramo vtakniti zopet v me-dišče, da jih čebele izližejo in očistijo. Če je paša nehala, trčajmo le v zaprtem prostoru, drugače nas bodo čebele pri delu nadlegovale. — V hudi vročini je dobro panje nekoliko zasenčiti. Ker rabijo ob vročih dneh čebele mnogo vo-
de, dajmo jo jim na razpolago kje v bližini čebelnjaka. — Rojenje moramo Preprečiti. Ponekod kažejo letos čebele silno nagnjenje k rojenju. Pozni roji pa niso priporočljivi, ker se le ležko vzdržijo. — Kdor se šteje že med večje čebelarje, naj ne žabi priskrbeti si nekaj rezervnih matic v matičnicah. Sedaj je Zadnji čas zato. — V nekaterih krajih je sedaj paša popolnoma prenehala. Kdor Vozi na pašo, naj bo pri prevažanju previden. Posebno, začetniki. Pri žrelu naj. bodo zapahi dobro pritrjeni, kakor tudi Zadnja vratiča v panju, drugače se ti jnore med vožnjo pripetiti kaj neprijetnega.
Kletarstvo: V kleti v tem mesecu ni Posebnega dela. Pazite na hlad v kleti.
Vinogradništvo:	Kdor je pravo-
časno žveplal in škropil, mu peronospo-ra in oidium nista napravila škode. Škropljenje in žveplanje se mora nadaljevati, da obvarujemo vinograde na-daljne škode. Kdor je cepil v zeleno, naj he žabi škropiti tudi cepičev, ki so pe-ronospori bolj podvrženi, kakor stare Irte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Način tega cepljenja trt se je v Brdih precej udomačil. Na ta način Pocepimo lahko tudi one divjake, ki se hišo, cepljene v zeleno, prijele.
Sadjarstvo: V sadovnjaku je zatiranje škodljivcev najvažnejše delo v lom mesecu. Škodo nam delajo listne Psi, gosenice, ličinke in nekatere glivico, zlasti rija. Listne uši zatiramo s tobačnim izvlečkom in s kvasijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim Przenijatom. Izmed gosenic je zdaj najbolj škodljiva takozvani pedic ali mera. Zlasti na črešnjah, kjer žre listje. Na crešnjah dela tudi škodo majhna, polžku
podobna ličinka od listne ose. Ta ličinka objeda črešnjevo listje, puščajoč vse žilice in spodnjo plast lista na miru. Objedeno listje postane kot tenčica prozorno. Od teh dveh škodljivcev napadene črešnje rodijo v prihodnjem letu slabo. Zato pokončujte pridno ta dva škodljivca. Proti obema je poškropiti črešnje z 1 odstotno raztopino svinčenega arzenijata v vodi. Če pa črešnja boluje tudi na riji, porabite mesto vode brozgo, modre galice, tako, kakor jo rabite proti peronospori. Skrbimo prav dobro za črešnje, ki so nam dale v letošnjem letu krasnih dohodkov.
Vrtnarstvo: Na proste lehe presadi jesensko solato, jesensko endivijo, kar-fijol, brokol, kapus, sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca tudi motovilec. Da bo motovilec boljše kalil, pokrij z njim posejane lehe z vejevjem, listjem, s slamo ali starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kol ali pa napni žico in jih priveži ob isto. Preščipavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti smodu škropi ponovno paradižnike z 2% raztopino modre galice in apna. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme in hrani ga v suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh in zračen prostor pod streho. Gredice prekopaj in pognoji. Na jagodnih lehah prikrajšaj poganjke.
Travništvo: Košnja travnikov je v polnem tiru. Vidi se, da živinorejci čimdalje bolj upoštevajo vrednost pravočasne košnje travnikov v svrho dobave redilnega in tečnega sena. Žalibog da deževje hudo ovira košnjo in spravljanje sena.
Vprašanja i
Št. 46. - š. I. P. pri T. - Vi pišete: 'Jfinm brata, ki biva že 24 let v drugj ob-jdni. Sedaj se nahaja brat ponesrečen v . °lnišnici. Oče mu je pritikajoči delež že !*ročil. Prašam: Ali ima občina bivališča ^kšno pravico, terjati od očeta odnos-
i odgovori.
no od naše občine povračilo bolniških stroškov?
Odgovor: Ako ima Vaš brat premoženje, je v prvi vrsti on sam dolžan povrniti občini zanj pedplačane bolniške stroške. Ako pa je Vaš brat revež brez
premoženja, tedaj mora plačati tozadevne bolniške stroške ona občina, kjer je Vaš brat zadnjih pet let pred ponesrečbo nepretrgoma bival, ne da bi mogla v tem slučaju terjati povračila od rojstne občine oziroma od občine prejšnjega bivališča. Če je bil Vaš brat popolnoma odpravljen od hiše in nima po očetu nič več dobiti, nima občina bivališča pravice terjati tudi od očeta nikakega povračila. To so le glavne poteze postopanja pri povračevanju bolniških stroškov. Za popolnoma izčrpen odgovor bi morali imeti tudi mi popolnoma izčrpne podatke.
Št. 47. — F. M. S. — Vi prašate: Kedaj bodo izplačane vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici?
Odgovor: Tozadevne priprave so po uradnih pojasnilih v teku. A kedaj se končno prepišejo vloge bivše avstrijske poštne hranilnice na italijansko poštno hranilnico, ni še določeno. Pravijo, da v kratkem. Torej potrpite. Naš list bo o tem pravočasno poročal.
Št. 48. — J. F. K. — Vi prašate: Ali in pod katerimi pogoji je dovoljen uvoz sira iz Italije v Jugoslavijo in Nemško Avstrijo?
Odgovor: V Jugoslavijo kakor tudi v Nemško Avstrijo je uvoz sira dovoljen, toda proti plačilu tozadevne carine, ki znaša
a)	za fini sir Igrano, strachino, gorgonzola itd.) in za druge specijalitete v siru, ICO zlatih dinarjev za 100 kg sira v Jugoslavijo, 30 zlatih kron za 100 kg sira v Nemško Avstrijo;
b)	za navadni sir, kakor bo najbrže tudi Vaš, pa 40 zlatih dinarjev za 100 kg sira v Jugoslavijo, 20 zlatih kron za 100 kg sira v Nemško Avstrijo.
Koliko papirnatih lir je 1 zlati dinar in 1 zlata krona, izveste iz časopisov odnosno pri Vaši Okrajni posojilnici. Vrednost zlatega denarja se menja od dneva do dneva, zato je najbolj priporočljivo, ako se o tem sproti, kakor se pokaže potreba, informirate.
Št. 49. — P. F. Š. — Na Vaše vprašanje glede na dobavo bergamoških ovc imate odgovor že v 6. številki »Gospo-
darskega vestnika« na str. 123 vprašanje št. 42. Le kdor priloži znamko dobi odgovor tudi pismeno.
Št. 50. — N. A. R. — Vi pišete: Imam več tri- in štiriletnih breskev, ki so pognale do druge polovice maja nad 70 cm dolge mladice, na kar sem jih pin-ciral na 7 dobro razvitih listov. Sedaj so vse pincirane mladice pognale po 2 do 3 poganjke, ki so dosegli dolžino že do 40 cm. Ka) naj naredim? Ah jih pincirati v drugič, ali naj počakam še? Skoro vsa drevesa imajo sad.
Odgovor: Ko dosežejo mladice 50 cm dolžine jih zopet za 1/3 do 1/2 skrajšajte. Iz teh mladic bodo zopet po-gnale„nove mladice in takrat jih skrajšajte tretjič. Takrat pa tako-le: Če bodo mladice pognale zopet več poganjkov, odrežite mladico tik nad spodnjim poganjkom. Na ta način odpadejo vsi zgornji poganjki, a ostane samo eden in sicer spodnji. Tudi ta poganjek skrajšamo in sicer pustimo na njem le par oči. Celokupna dolžina mladice, ki bo na ta način trikrat pincirana, ne bo večja od 35 do 40 cm. — U.
Št. 51. — N. A. R. — Vi prašate: Ali je potrebno pincirati štiriletne češplje?
Odgovor: Ne. — U.
Št. 52. - R. F. L. - Vi pišete: Kupil sem potrjenega bika za pleme. Pravijo, da je velik davek naložen na bike. Em pravijo 700 lir na leto, drugi pravijo pa 10 lir od vsake krave. — Pojasnite mj tudi, ali se moram pod kaznijo ravnati po novem zakonu, ali bi lahko delal, kakor je bilo do zdaj. In če bi moral delati po novem zakonu, kolikokrat se mora puščati za 25 lir.
Odgovor: Na bike ne obstoja nikaK državni davek. Pravico imajo le občine uvajati davščino na bike. Nam ni znano, ah in v kateri višini je uvedla Vaša občina občinsko davščino na živino (na vole, bike, krave itd.). Poprašajte na županstvu, kjer Vam edino morejo dat' točen odgovor. Na vsak način pa la davščina, če bi bila tudi uvedena, ne znaša za bika 700 lir. Kvečjemu kakil1 30 do 40 lir na glavo. Ako je bik potrjen; ga smeste spuščati. Morate pa zahtevan
skočnino najmanj 25 lir za skok. Če se krava ne vbreji prvič, morate bika Pustiti še drugič, tretjič in četrtič za ja znesek, a v teku štirih mesecev. Potem kravo lahko zavrnete. — Ravnati se borate v vsem po novem zakonu o
spuščevalnicah bikov. Ako Vas zalotijo, da se novih predpisov ne držite, boste kaznovani z globo od 500 do 2000 lir. — Natančnejše podatke o vsem tem dobite v drugi številki letošnjega Gospodarskega vestnika. — Gč.
rp v
Irzne
Vse pod tem naslovom navedene kmetijske Potrebščine se dobijo zajamčeno pristne pri Kme-ojskem društvu v Gorici, Via Caducci 6, drugo dvorišče in pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, ”ia Torre bianca 19.
Superfosfat. — Trg počiva, ker se to gnojilo scdaj ne rabi. Pričakuje se, da bodo v kratkem ^nane cene za letošnjo dobavljanje. Predvrdevno Ostanejo cene skoro enake kakor so bile spos
tnlad,i.
Čilski soliter. — Tudi raba tega gnojila je pri 'loncu za letos. Popraševanje je prav pičlo.
Tomaževa žlindra. — Sklepajo se dobavne j^Jgodbe za avgust—september. Popraševanje po Slagu ni prav živahno, ker je ecna v italijanskih irah visoka. Tomaževa žlindra ni domač prideš ^k. Uvaža se iz Porenja. Cene na tamkajšnjih trs §ih so visoke. Vendar je za travnike žlindra pos *rcbna. Za to se tudi precej naših ljudi oglaša ln naroča blago.
Zveplenokisli amonjak. — Trg postaja bolj živahen. Popraševanja za jesensko dobavo sc Množijo. Cene pa niso še določene.
Apneni dušik. — Vse pri starem. Tudi tukaj ''iso še znane cene za bodoče dobavljanje.
, Kalijeva sol. — Cena sc je za jesensko do* tevo nekoliko zvišala. Vzrok: padanje lire. Blago Je tujega izvora.
Modra galica. — Zahteva se je znižala. Ves .c'na vinogradnikov ima dovolj blaga na razpo» ago. Cene, ki so sc prejšnji mesec dvigale, so se sedaj ustalile.
Orehove tropine. — Vslcd možnosti zeles ''ega krmljenja sc je raba tropin nekoliko zmanjs
cene.
šala, a ne popolnoma opustila. Priporočati je, da vsak napreden živinorejec rabi tudi tropine za kmljcnje. Tudii živinozdravniki priporočajo tros pine in, kako se čuje, z dobrim uspehom.
Seno. — Cene novemu senu na trgu v Gorici povprečno 40 lir za 100 kg. Neprestano deževje povzroča, da se košnja in spravljanje sena ne moreta pravočasno in v redu vršiti. Dež tudi mnogo sena pokvari. Na notranjih trgih države so cene senu 55 do 70 lir za 100 kg, v Vidmu 40 do 45.
Vino. — Zaloge niso še izčrpane. Cena se drži. Tudi popraševanje bolj živahno. Vesti, da se pričakuje letos slaba vinska letina, so bile prcuranjene. Novejši podatki v tem oziru so bolj ugodili.
Svilodi. — Trg je živahen. Cene zadovoljive, od 28 do 32 lir za kg. Sortirano, lepo prebrano blago dobi lažje odjemalcev in ima vedno za 3 do 4 lire boljšo ceno. Naši ljudje, posebno nos vinci v svilogojstvu, bi morali bolj paziti, da pris nesejo na trg čedno blago, ki se lepo predstavi. Saj vidite sami, kako se plačuje na trgu blago. Kdor ima lepo prebrane svilode, jih hitro odda in dražje, umazano in zapackano blago pa se odriva.
Živina. — Še vedno ima živina primeroma nizko ceno. Pomanjkanje sena je še občutno.
Vosek. — Blaga malo. Slovenska čebelarska zadruga prevzema vosek in ga plačuje do 20 lir za kg po kakovosti.
Med. — Blaga ni preveč. Nekateri silijo svos je pičle zaloge na trg za vsako ceno. Cena krog 10 lir za kg ni pretirana.
Gospodarski drobiž.
Podaljšan rok. — S kr. ukaznim za-tetiom z dne 16. maja 1926 št. 895 (U. L. ^9} je rok za vlaganje prijav glede ure-.Jtve občinskih užitkov odnosno razde-'tee skupnih zemljišč podaljšan za eno ;ete, to je do 6. junija 1927. S tem podalj-'9njem je prav ustreženo našim priz.ade-!te ljudem. Svetujemo pa zamudnikom, .9 naj ne čakajo na prijavo do zadnjega ^eva, temveč naj pravilno izrabijo po-teljšan rok.
Smrt vrabcem. — V krajih, kjer so žitni nasadi, je na podlagi posebnega kr. ukaznega zakona dovoljeno pobijati in loviti vrabce do 14. avgusta 1926. Rabiti se smejo pasti in sredstva, dopuščena v zakonu, prepovedana pa je raba strelnega orožja. (Kr. odlok, 20. maja 1926, št. 854. U. 1. 125).
Kmetijski pouk. — Država prihaja vedno bolj do prepričanja, da mora poglobiti svoje kmetijsko udejstvovanje.
ako hoče dvigniti splošno gospodarstvo. V to svrho ustanavlja razne propagandne urade. V zadnjem času je poklicala v življenje posebno poslovalnico, ki se bo pečala s kmetijsko propagando v armadi in ki bo posvečala posebno skrb iudi uporabljanju razstrelilnih snovi v kmetijstvu za lažje in ceno obdelovanje zemlje.
Čebelarska razstava v Dubrovniku (Jugoslavija). — Udruženje jugoslovanskih čebelarjev priredi v avgustu 192o svoj kongres v Dubrovniku v Dalmaciji. Ob tej priliki se otvori tudi velika čebelarska razstava.
Prazne bajke. — V zadnjem času so nekateri razširjali vest, da se more potom posebnega umeinega gnojila doseči na travnikih in deteljiščih čudovit uspeh. Goveja živina, ki bi dobivala krmo s takih travnikov, bi bila zavarovana proti slinovki in parkljevki, že okužena, bi takoj ozdravila. Ako bi bilo to res, bi lahko govorili o čudežnem pojavu. Toda strokovnjaki, ki so vso stvar opazovali in preizkusili, so nasprotnega mnenja. Odločno svarijo pred nakupom umetnih gnojil, ki bi jih kdo ponujal v to svrho. Vsak tak slepar naj se naznani oblastvu.
Poučni kmetijski izlet. — V nedeljo, dne 30. maja t. 1. je priredila kmetijsko' nadaljevalna šola Bilje-Gradišče poučni izlet pod vodstvom učitelja g. Koglota, v Furlanijo. Izlet se je vršil s kolesi. Izlet' nikov je bilo 42, samih kmečkih fantov in mlajših gospodarjev. Izleta sta se udele' žila tudi dr. Tonizzo in dr. Vallig, vodi' telja kmetijskega urada v Gorici, ter dr. Trošt, predsednik Slovenskega kmetij' skega društva v Gorici. — Izletniki so si ogledali razne uzorne gospodarske na' prave. Posebno pažnjo so posvetili ve' leposestvu g. dr. Cosola v Foljanu, kjer so videli marsikatero umno na' pravo, kar jim bo le v korist. — Cel izlet se je izvršil v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost vseh. — Želeti bi bilo, da bi se taki poučni izleti redno vr' šili. Velikega vzgojnega pomena jim m odrekati.	j
Pridelek svilodov v Italiji je znašal leta 1925 okrog 48,242.165 kg; povpreČ' no je dala ena onča semena krog 50.99 kg semena. Leta 1924 se je pridelalo 56,984.845 kg svilodov, povprečno na ončo 59.90 kg. Letos tudi ne bo pridelek prvovrsten.
NOVE KNJIGE.
Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister. 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ta knjiga je nekak kažb pot za naše največje bogastvo, ki ga imamo, za naše ljubo zdravje. Posebno v bolj oddaljenih krajih, kjer ni navadno pri roki zdravnika, se bo mogla ta knjiga za prvo pomoč dobro obnesti. Prav priročno je v knjigi to, da najdeš v abeced« nem redu navedeno pod raznimi besedambvodni« cami vse, kar potrebuješ, tta si ohraniš ali popra« viš pokvarjeno zdravje. Knjiga bi lahko z vso pra« vico nosila tudi napis: »Domači zdravnik«. Knjiga je plod bogatih in mnogoletnih izkustev pisatelja. Štiri so v prvi vrsti sredstva, ki jih pisatelj pripo« roča: čaj domačih rastlin, voda, prst, in zmernost v življenju. Knjiga nam prav poljudno pove, ke« daj in kako uporabljajo mnogokrat tudi v modei, nem zdravilstvu naše domače zdiravilne rastline, kar je itak že dovolj znano. Samo, da jih moraš z zlatom odkupiti, kedar jih iščeš v lekarni. V knji« gi dobiš naštete vse grmiče in rože, ki imajo ču« dežno zdravilno moč, da jih lahko sam nabereš in pripraviš. Pisatelj porabi vsako priliko, da daje
bralcu pametne nasvete o zmernosti, o alkoholV' nikotinu, kofeinu, o zdravilni moči čistega zrak* in solnca. Mislimo, dja ne rečemo preveč, ako tf' dimo, da bo v vsakem kraju, kjer bo le eden ku! pil to knjigo, seglo še sto drugih rok po njej. '''' Knjiga je sestavljena v preudarnem, ne prenap^ tem in zmernem duhu. Seveda pa si bo vsakdo v resnejših slučajih bolezni poiskal kljub nasvetofl1, ki jih dobi v knjigi, takoj zdravniške pomoči, 'jj Knjiga je obširna, 300 strani, stane broširana (f vezana pa 75 dinarjev. — V Gorici jo prodal1* Narodna knjigarna.	^
LISTNICA UPRAVE. — Kljub ponovni'” opominom niso še nekateri poravnali naročni'11' za tekoče leto. Da nam prihranijo zamudo čas”' stroške in druge sitnosti, naj vsi zamudniki Uvr! šijo svojo dolžnost. Poštne položnice smo posl* vsem že s prvo letošnjo številko. Znesek 10 lir * list, kakor je Gospodarski vestnik pač ni mno£0‘ — Omenjamo, da kdor želi od nas kakš*” pismeno pojasnilo, naj priloži znamko 60 stoti” za odgovor.
S
Tiskala odlikovana Narodna tiskarna — (2.—VIL—1926.) — Odgovorni urednik: Dominko Vilj6”1’
Prus livarna pobilfva na Goriškem
ustanovljena leta 1897.
Če si hočeš priskrbeti z malimi stroški dobro pohištvo, obrni se na staro tvrdko
Anton Breščak,
ki ima v zalogi na izbiro popolne sobe, bodisi fornirane ali iz različnega lesa, od najpriprostejših do
najrazkošnejših.

GORICA - Via Carducci št. 14.
Domače podjetje.
Trpežno delo. -==- Cene nizke.
Jllllll LJIHSIA POSOJILAKA"
»pijana zadruga z omejenim jamstvom
Gorica, Via CarduccI 7, I.
Lastno poslopje. — Križišče tramvaja.
Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883.
Obrestuje navadne hranilne vloge po čistih 4°'|0. Davek
plačuje zavod sam.
ISa odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše.
Sprejema vloge na tekoči račun.
Daje svojim Članom posojila na vknjižbo, menice in zastave,
ter jim otvarja pasivni tekoči račun.
Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17.
Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt


TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA I
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po40/q, večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Ha razpolago varnostne celice. Uradna ure za stranke od 8‘/2 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Št. telef. 25-67.

JVaš zobozdravnik,
specijalist za bolezni u ustih in na zobeh
M.U. dr. Lojz Kraigher
z r.emškim zobozdravniškim izpitom za zobozdravnika in zoboteb-niška dela
u GORICI, na Travniku št. 20. I nadstropje
-
Starodavna tovarna tehtnic, utež in mef[*
GIUSEPPE FLORENZ & C.°vTrstul/iaGius.Vidali9,Tel.13*6^
z bogato izbero utež in mer tu-in inozemskih
pravilno žigosanih (cementiranih) tehtnic.
Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah.
Tekom popravljanja posodimo druge tehtnice popolnem**
brezplačno.
SOL ZA ŽIVINO
dobite pri tobakarnarju Marcu' v Gorici Via Semin^' od 100 kg naprej.	L	^