Glasilo Občine Lukovica
April 2012, letnik IX, številka 4, izid: 26.4.2012
stran 4
stran 16
stran 24
Ureditev ceste skozi Prevoje
Intervju: Franc Capuder
5. mednarodno srečanje fičkov
OGLASI
Rokovnjač
Ö$/£ZTT£ S£ KA? V 4/TU!
•	polnjenje in čiščenje klime
•	čiščenje ventilacijskega sistema
•	menjava filtra kabine
avtomehanika
KVEDER
m
Servisna delavnica pon. - pe.: 8. - 16. ure
Avtopralnica
pon. - pe.: 8. - 18. ure
sobota: 8. - 13. ure
Kveder Marjan s.p., PE Lukovica, Obrtniška ulica 1 T: 041 945 515, E: servis.lukovica@avtokveder.com
- _ _ .j,. '.
%
\ IéJ&th tlakovc'> robniki, palisade, \Jkškarpnice, plošče... ^OtÊffîy
Fordov družinski piknik
Kdaj: 12. maja 2012 od 10. ure dalje Kje: Penzion Tilia, Srednje Jarše Zakaj: Predstavitev FORDOVE palete vozil Velika družinska tombola
Glavna Brezplačna mesečna uporaba nagrada: FORDA S-MAXa
Kako: Pohitite - izpolnite prijavnico, z družino preživite prijeten dan v naši družbi in se zapeljite s katerim koli FORDOM.
Prijava: www.veitteam.si
Za hrano, pijačo in dobro voljo bo poskrbljeno.
VEIT TEAM d.o.o., Vir Čufarjeva ulica 24, 1230 Domžale t: 031 395 395
2
CEMENTNI IZDELKI 01 361 79 36
april 2012
UVODNIK	3
Obiščite prireditve
Ob urejanju številke Ro-kovnjača, ki jo pravkar berete je bilo zelo prijetno videti koliko vabil za razne prireditve je prišlo na naš naslov. Za naslednje dneve in tedne bo zelo težko kdo rekel, da se v naši občini nič ne dogaja. Res bo zelo pestro, saj so pred nami: trije nogometni turnirji, predprvomajske koračnice, budnica, prvomajski golaž, prvomajski kres, sejem, športne igre slovenske podeželske mladine, otvoritvena vožnja motoristov, spominski pohod, tek okoli Gradiškega jezera, predstavitev občine v arboretumu in še kaj se bo našlo.
Vse pohvale društvom in predvsem posameznikom, ki so znotraj njih pripravljeni v prostem času prispevati za dobrobit družbe. Mnogi si ne predstavljajo, kaj vse je potrebno postoriti za uspešno organizacijo prireditve in kakšne ovire je potrebno obiti na tej poti. Vse prevečkrat pri tem ljudje v društvih ostajajo sami. Vsekakor pa jih velja pri njihovih dejavnostih podpreti. Zato vsem občanom poziv, da se udeležijo prireditev. S tem pokažejo spoštovanje in dajo podporo vsem, ki se trudijo popestriti dogajanje v naši dolini. Za njih je še kako lepo darilo dober obisk, aplavz in izrečene pohvale.
Sicer smo v tokratni številki med drugim dali večji poudarek akciji Očistimo Slovenijo, ki je v velikem obsegu konec marca potekala tudi v Občini Lukovica. Zavedati se moramo skrbi za naravo in imeti v mislih, da v kolikor jo bomo zanemarili nam bo kaj hitro vrnila udarec. V takšni ali drugačni obliki. Zato očitimo in čistimo Slovenijo vsak dan.
Leon Andrejka
V S E B I N A
Obnova in sanacija cest	5	Nogomet v Črnem grabnu	18
Spremenjen delovni čas pošte	6	Mnoge požare bi se dalo preprečiti	21
TD Preserje	10	Ocenjevali so kakovost salam	22
Materinski dan	11	Eden izmed najboljših kuharjev	23
Območno srečanje pevskih zborov	12	Počistili okrog 40 ton smeti	25
Dan medgeneracijskega druženja	14	Socialno omrežje Facebook	26
Vabilo
Program predstavitve društev Občine Lukovica na razstavi cvetja v Arboretumu Volčji Potok 2012
sobota, 28.4.2012
DOPOLDAN (10. - 14. URE)
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FRAN MASELJ PODLIMBARSKI: pletenje iz slamnatih kit in petje ljudskih pesmi ob pletenju kit ter predstavitev vodnika Krašnja skozi čas s fotografijami hiš in dejavnostjo v njih skozi čas
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO-LUKOVICA: predstavitev življenja rokovnjačev
GODBA LUKOVICA ob 11. uri: igranje koračnic skozi park in na razstavnem prostoru, ob 12.30 uri skupni nastop z Godbo Mengeš ob razstavnem prostoru
POPOLDAN (14. - 18. URE)
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA LUKOVICA: petje ljudskih pesmi, pokušina domačih dobrot
TURISTIČNO DRUŠTVO PRESERJE PRI LUKOVICI: sestavljanje in razstavljanje kmečkega voza s predstavitvijo posameznih delov
TURISTIČNO DRUŠTVO GRADIŠČE PRI LUKOVICI: prekrivanje makete čebelnjaka s slamnato streho
VES DAN (10. - 18. URE)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA: razstava in predstavitev ročnih in rokodelskih spretnosti ter izvedba delavnic:
•	izdelava cvetja in šopkov,
•	izdelava punčke in vezava knjige,
•	izdelava papirnate vrečke.
TURISTIČNO DRUŠTVO SV. VID: sestavljanje in razstavljanje kozolca, prikaz obrti: kamnoseštvo in kovaštvo
Obiščite nas na razstavnem prostoru Srca Slovenije na levi strani ob koncu glavne promenadne poti v smeri parka.
Prisrčno vabljeni! Občina Lukovica
Naslednja številka Rokovnjača izide 25. maja 2012, rok za oddajo člankov je 14. maj 2012 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aprilski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobcina.si/ lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e--poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992.
ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juter-šek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nena-ročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: cvetna butara pri cerkvi Sv. Vida._
4	ŽUPANOV UVODNIK
April 2012
Če bi lahko opisal današnji čas, bi rekel, da se še nikoli v človeški zgodovini ni toliko govorilo o vsem, pa tako malo o vsem vedelo. Kriza, ki so je polni mediji in politika, nam je zlezla v glave in nihče ne ve, kaj bo in kako naj pravilno nanjo reagiramo. Nihče ne zna pravilno napovedati prihodnosti in za razliko od »mračnih« preteklosti zdaj tudi za enkrat ni nobenih ideologij, ki bi tako ali drugačno prihodnost obljubljale. Skratka, svet velikih koncernskih lobijev je trčil ob lastne čeri in Evropa poskuša reševati nekaj in predvsem nekatere, ki se zde vsak dan manj rešljivi. Temu moramo slediti tudi mi, ker so nam v Evropi postavili pogoje, ki jih ne smemo odkloniti. Mi, ki pomagamo Grčiji, ki je že znižala plače za velik odstotek in ima tako sedaj povprečno plačo že v kriznih razmerah še vedno dvakrat večjo kot mi, in jim bomo mi z našim varčevanjem pri dvakrat manjših plačah pomagali, da jim ne bo slabše, njim, ki žive od toplega sonca. In ob svetem nikoli nam naj bi »posojilo« menda celo vrnili. Tega jaz ne bom doživel in tudi moji otroci dvomim. Negotovost je vse, kar lahko preberem iz vsega dogajanja. Zdi se kot drama brez glavnih igralcev in s polno statisti. In ker ni neke trdnosti in oprijemljivega upanja in optimizma in tega najbolj pogrešam, manjka jasne vizije, ciljev, optimizma ter opore s strani sistema. Zato je še kako pomembno iskati vse možnosti za izhod iz te situacije, ki je bolj kot materialno, mentalna kriza. Evropa se vedno bolj kaže kot interes velikih, kar pa vedno bolj postaja tudi opravičilo za naše ne-rav-nanje in ne-reagiranje. Vse moramo storiti, kot reče nekdo tam daleč v Bruslju, sicer bomo ka-
znovani. Vedno je torej nekdo, ki je nekje daleč in se ga moramo bati. Enkrat Dunaj, drugič Beograd, zdaj Bruselj. Tako da kar pogrešam parolo: »Narod si bo sodbo pisal sam«, ker imamo zdaj bolj kot to, parolo: »Sami smo se obsodili na to, da nam sodijo drugi.« Povsod se govori o tem, kako smo majhni, nepomembni, pa hkrati mora ostati vse v naših rokah, pa čeprav že praktično skoraj nič nimamo za v roke prijeti ... Samo tarnanje in stokanje, pa kaj se potem sploh gremo, če smo nesposobni in tako o sebi tudi mislimo? Zakaj se pri nas vedno gremo reševanje? Rešujemo se z Balkana, rešujemo se iz krize, rešujemo se iz te in one situacije ... In tako vse vlade, kar smo jih imeli, vedno samo rešujejo, kot da na volitvah kandidirajo sami reševalci! Kje je kdo, ki bi vodil, odpiral, usmerjal, ustvarjal, imel korajžo in avtoriteto, ki bi dajal upanje in držal red?
Nimam še popolne slike in tudi nihče od sodelavcev je nima, kako in s kakšnimi rezultati bomo prišli skozi reforme, ki so zaradi stanja, v katerem je zahodni svet, seveda potrebne. Nadaljujemo z normalno postavitvijo vseh izvedb projektov kot je začrtano v proračunu in v naših programih. Zavedamo pa se, da bomo morali ob izkazani drugačni realni situaciji tudi nekatere stvari opustiti ali pa se prilagoditi novim danostim. Ukrepi vlade napovedujejo spremembe v šolstvu, predšolskem varstvu otrok in sploh v javni upravi. To za seboj lahko potegne tudi povsem drugačno logiko financiranja ustanov s strani občine kot tudi reševanje prostorskih problemov kot posledica spremembe programov. Kot rečeno, nisem prerok in ne vem, kako bo, toda kot kaže, bo na nekaterih področjih delovanja občine resnično prišlo do korenitih sprememb. Ne želim nikakor strašiti, saj smo konec koncev nekateri že videli in doživeli kar nekaj kriz in varčevanj, nekateri starejši pa še marsikaj hujšega in do sedaj smo še vedno prišli ven in našli izhod in zakaj tudi zdaj ne bi bilo tako. Čeprav pa priznam, da v tem trenutku res ne zavidam ljudem, ki so na ministrskih mestih, res ni enostavno.
Predstavniki občine smo bili na firmi Plinovodi, kjer smo imeli sestanek glede poteka in izgradnje plinovoda skozi našo občino. Na občini s potekom priprav in reakcijo Plinovodov na naše legitimne zahteve ne moremo biti zadovoljni. Dopovedati nam poskušajo, da bo plin šel tu skozi in da se na nas ne bodo ozirali, ker tudi ni nobene zakonske podlage, zato da bi nas v čemerkoli upoštevali. Seveda je možno to tudi tako, vendar smo jih opozorili na kar
Rokovnjač
nekaj dejstev, ki ne govore temu v prid. Je že res, da se tokrat srečujemo samo z eno infrastrukturo, torej vodom zemeljskega plina in ne s celo vrsto infrastrukture, ki je bila takrat predmet gradnje pri projektu avtoceste, kar je omogočalo široke možnosti projektnih in izvedbenih odklonov in prilagajanj. A vendarle se je treba zavedati naše specifike, ker plinska napeljava skozi našo dolino zareže v praktično vsa večja naselja, po sredini med ljudi in v naš prostor, bolje tisti del prostora, na katerem imamo še edino možnost gospodariti in tudi ta naj bi žal postal del prostora, ki bo služil interesu drugih. Mi pa si pri tem želimo le, da se stanje za nas ne bo poslabšalo. To ne pomeni samo, da bo izvajalec »po-glihal« zemljo in posejal travo po tem, ko bo zasul cev. To pomeni tudi to, da ne za nas, ne za naše potomce ne bo težav, kot se že pojavljajo ob avtocesti, ko Dars v prostoru pogojuje, kaj in kako se bo lahko gradilo v določenem območju ob avtocesti, da ne naštevam naprej vseh drugih dilem. Mi bomo izkoristili vse pogajalske možnosti, da napravimo, kar se le da, da se stanje zaradi plina ne bo še dodatno poslabšalo. Pred nami so prazniki, ki naj jih bi bilo v prihodnje manj. Sam sem proti temu, ker menim, da imamo lahko veliko delovnih dni, a če ni učinkovitosti, je to problem in ne dva dneva praznika. Tudi ni težko ljudem delati za 15 odstotkov manj. Vlada bi morala spodbujati, da bi naredili 15 odstotkov več. Torej, treba je najti način, kako ljudi spodbujati k aktivnosti, delu in ustvarjalnosti, kako najti pogoje za bolje in več. ... Prišla je pomlad in vse spet brsti in ne smemo samo o problemih razmišljati, ker gredo dnevi mimo. Izkoristimo sončne dni in naravo, bodimo prijazni drug do drugega in si pomagajmo. Lepe prvomajske praznike, pa veliko uspeha na poljih in vrtovih! Mislim, da bo prava kriza šele takrat, ko bodo ljudje pri kmetih začeli spraševati, če je kaj dela in če lahko z delom pridobe tudi kaj hrane za v shrambe, ko bodo spet pri večini hiš kokoši in prašički, tako kot je že bilo nekoč. Tako pa mi je zadnjič pravil znanec, da sta se njegova kolega pripeljala v lokal eden z Audijem, drugi pa z Volvom, preden sta se odpravila pripravljat na sezono vikenda na obali in se na ves glas spraševala, kdaj bo konec te krize?
Matej Kotnik župan
Ureditev ceste skozi Prevoje
Občina Lukovica je proti koncu leta 2011 izvedla postopek javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del, to je za ureditev ceste skozi Prevoje z izgradnjo obojestranskega hodnika za pešce po projektu za ureditev ceste s hodnikoma, ki ga je izdelala družba BNG - družba za projektiranje, gradnjo in inženiring, Domžale. Kot najugodnejši izvajalec je bilo izbrano Komunalno podjetje Kamnik.
V okviru projekta je predvidena izgradnja obojestranskega hodnika za pešce in preplastitev obstoječega vozišča na celotni trasi Stare ceste. Skladno s projektno dokumentacijo se gradi obojestranski hodnik širine 1,20 m oziroma 1,50 m glede na oceno prometnih tokov in
se naveže na obstoječe pločnike neposredno ali preko talne prometne signalizacije. Uvozi do stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij, garaž in dovozov do ostalih zemljišč se bodo izvedli prek pogreznjenih robnikov. Na uvozih, ki so že asfaltirani, tlakovani ... se
bodo izvedle izravnave v enakem tlaku kot je obstoječi oziroma izravnani z asfaltiranim hodnikom. Projektna dokumentacija obravnava tudi lokacije nemotenega prehoda za invalide, prek mesta uvozov se pločnik na dolžini uvoza izvede poglobljen na celotni širini pločnika.
april 2012
OBČINSKA UPRAVA	5
Občinska uprava je že v času projektiranja pozvala vse upravljavce ostale komunalne opreme, da na predmetnem območju pristopijo k potrebnim obnovam in izgradnji predvidene komunalne opreme. Upravljavec elek-tro omrežja je tako že v lanskem letu zgradil pretežni del kabelske NN kanalizacije. Izvede-
na je bila obnova zastarelega vodovodnega omrežja na območju gradbišča. Zgrajena je nova kabelska kanalizacija javne razsvetljave. V končnih usklajevanjih je izgradnja kabelske kanalizacije širokopasovnega optičnega omrežja z družbo PRO2 glede na predvideni sistem gradnje.
Po terminskem planu je predviden zaključek del v prvi polovici junija. Vse stanovalce in udeležence v prometu prosimo za strpnost in razumevanju v času delnih in občasno popolnih zapor ceste.
Primož Dežman OBČiNSKA UPRAVA
Obnova in sanacija cest
V teh dneh je KPL d.d. iz Ljubljane nadaljeval z obnovo in sanacijo cest iz Pogodbe o obnovi in sanaciji cest, ki je bila podpisana z Občino Lukovica v preteklem letu za dobo dveh let. Dela, ki jih morajo še opraviti, so: nadaljevanje sanacije ceste v Bršlenovici, Korpah, Trnjavi in Krašnji, preplastitev igrišča v Zlatem polju in Krašnji ter obnova dvorišča pri podružnični šoli v Krašnji. Močno poškodovano dvorišče pri šoli v Krašnji je že večletna želja po obnovi in v teh dneh bo le-ta uresničena v veliko zadovoljstvo vseh, ki so uporabniki tega prostora. Obe športni igrišči sta nujno potrebni obnove asfaltne prevleke, saj do bile površine, ki so bile v slabem stanju, že nevarne za poškodbe uporabnikov. V Korpah je sanacija potrebna zaradi
preliva meteornih voda prek cestišč, kar je v zimskem času povzročalo nevaren odsek. Na to poškodbo cestišča so opozarjali prebivalci teh krajev in je bil ocenjen kot nujno potreben obnove. Izvozno cesto iz vasi Vrhovlje proti Dupeljnam so spodnji del cestišča pripravili krajani s svojim prispevkom in delom, zato smo se odločili, da tudi na ta del ceste položimo asfaltno prevleko. Planirana vrednost opravljenih del v letošnjem letu je ocenjena na 76.000 evrov. Tako bomo letos zaključili sanacije cest iz preteklega obdobja, kažejo pa se že nove potrebe po sanacijah in preplastitvah drugih cest.
Tomaž Cerar Občinska uprava - Občina Lukovica
Občina Lukovica se z društvi predstavi v Arboretumu Volčji potok 2012
Občina Lukovica z društvi vabi na spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem Potoku, ki bo potekala v času od petka, 27. aprila, do srede, 2. maja, med 10. in 18. uro. Društva iz Občine Lukovica bodo v soboto, 28. aprila 2012, skupaj z društvi Občine Mengeš sooblikovala celodnevni program in predstavila Stavbno dediščino na razstavnem prostoru Srca Slovenije.
Predstavitev bo potekala v okviru projekta Promocija turističnega območja Srce Slovenije, ki vključuje občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Trzin, in ga vodi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik.
Z izvirnimi prikazi dediščine prek zgodb, ustvarjalnih delavnic in glasbe se bo z več načini prikaza ohranjanja stavbne dediščine, povezane z obrtnimi in rokodelskimi spretnostmi območja občine Lukovica, odvil zanimiv dan, v katerem bodo društva predstavila svoje dejavnosti.
Poleg bogate razstave cvetja, razstave poša-
stno velikih žuželk in izumrlih morskih velikanov ter okostja stegozavra in fosilnih ostankov velikanskih kačjih pastirjev, trilobitov in morskih škorpijonov, si lahko ogledate predstavitev:
•	Kulturno umetniškega društva Fran Ma-selj Podlimbarski, ki bo predstavilo vodnik Krašnja skozi čas s fotografijami stavb in dejavnostjo v njih skozi čas, hkrati pa nam bo predstavilo pletenje iz slamnatih kit in petje ljudskih pesmi ob pletenju kit,
•	Turističnega društva sv. Vid, ki bo sestavljalo in razstavljalo kozolce ter prikazovalo obrti: kamnoseštvo in kovaštvo,
Turističnega društva Preserje pri Lukovici, ki bo sestavljalo in razstavljalo kmečki voz ter predstavilo sestavne dele, Turističnega društva Gradišče pri Lukovici, ki bo prekrivalo maketo čebelnjaka s slamnato streho,
Društva upokojencev Lukovica, ki bo
izvajalo raznovrstne delavnice o izdelavi: cvetja in šopkov, punčke ter papirnate vrečke in prikazali vezavo knjige. Poleg tega bodo razstavljali in predstavili ročne in rokodelske spretnosti. Turistično olepševalnega društva Brdo-Lukovica, ki bo predstavilo življenje rokov-njačev,
6
OBČINSKA UPRAVA, AKTUALNO
Rokovnjač
• Društva podeželskih žena Lukovica, ki
bodo predstavile pester program s petjem ljudskih pesmi in pokušino domačih dobrot.
Godba Lukovica bo ob 11. uri zakorakala po promenadi parka in zaključila na razstavnem prostoru Srca Slovenije, kjer bo z Godbo Mengeš ob 12.30 uri popestrila dogajanje s skupnim nastopom.
Vljudno vabljeni v Arboretumu Volčji Potok na ogled bogatega programa društev Občine Lukovica ob sprehodu skozi park.
OBČiNSKA UPRAVA Katka BoHiNC, UNiv. DiPL. geog. VišJA svetovalka za kmetustvo, razvojne projekte in
javna naročila
Spremenjen delovni čas pošte
V Pošti Slovenije bodo s 1. julijem 2012 po vsej Sloveniji spremenili delovne čase pošt. Sprememb bodo deležne tudi vse tri poštne poslovalnice na območju Občine Lukovica v Lukovici, Blagovici in na Trojanah. V vseh bodo prešli na deljen delovni čas.
To pomeni, da bo po novem poštna poslovalnica v Lukovici med tednom odprta od 8.00 do 10.30 ter popoldne med 14.30 in 17.00. V soboto bo poslovalnica odprta dve uri in sicer med 9.00 in 11.00. Povsem enak delovni čas bo imela poslovalnica na Trojanah, medtem ko bodo poštne storitve v Blagovici po novem ob ponedeljkih, sredah in petkih opravljali dopoldan med 9.00 in 11.00 uro, ob torkih in četrtkih pa popoldne od 15.00 do 17.00. Ob sobotah bo pošta v Blagovici odprta od 8.00 do 9.00. S pošte Slovenije so sporočili, da so spremembe delovnih časov pošt izvedene v skladu s strokovnimi analizami in na podlagi statističnih podatkov o obiskih strank na poštah, ki so bili podlaga za oblikovanje novih delovnih časov pošt.
Po novem bo tako poslovalnica v Lukovici zaprta med 10.30 in 14.30, torej kar štiri ure in komentarji občanov Lukovice glede te spremembe razumljivo niso najbolj pozitivni. Megi Jarc s Pošte Slovenije odgovarja: "Za prehod na deljeni delovni čas smo se odličili, ker velika večina pošt v opoldanskem času sameva in je največ strank v jutranjih urah in zgodnjem dopoldanskem času ter popoldne, ko se ljudje vračajo iz dela. Novi delovni časi so tako prilagojeni uporabnikom poštnih storitev, saj bodo vse pošte odprte v času, ko je na poštah največ uporabnikov. Za večino pošt je predviden tudi delavnik ob sobotah, hkrati pa bo odprtih več poštnih okenc." Tako bo tudi v Lukovici, kjer bosta v delovnem času za stranke odprti hkrati dve okenci. Glede skrajšanja delovnega časa za eno uro (po novem pošta ne bo odprta do 18.00, temveč do 17.00) Jarčeva pravi: "Občanom, ki so v službi do 17.00 ure, lahko nekaj težav povzroči edino prevzemanje knjiženih pošiljk, za katere jim je bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Tem naslovnikom predlagamo, da s pisnim pooblastilom pooblastijo drugo osebo
za prevzem pošiljk. Pooblastilo lahko sestavijo oziroma overijo na pošti, na upravni enoti, pri notarju, lahko pa ga sestavijo sami in je neover-jeno ali za posamezno pošiljko na hrbtni strani prejetega obvestila o prispeli pošiljki."
Pošta na Trojanah bo po novem poslovala vsak dan tudi v popoldanskem času, sedaj samo ob sredah. Tudi na skrajnem vzhodu naše občine bosta dnevno v določenem času za stranke odprti hkrati dve okenci. Največja sprememba bo v Blagovici, kjer bo odslej dnevno pošta odprta dve uri. Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure, ob torkih in četrtkih pa od 15. do 17. ure. Megi Jarc nam je razložila, zakaj so se odločili, da bo poštna poslovalnica v Blagovici odprta le dve uri dnevno: "Uporabniki bodo storitve lahko opravljali dvakrat tedensko v popoldanskem času, sedaj samo enkrat. Dveurni dnevni delovni čas za stranke smo določili glede na večletno spremljanje števila opravljenih storitev na tej pošti. Poudariti želimo, da je le-ta v skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve ."
Seveda smo na Pošti Slovenije povprašali o razlogih za tovrstne spremembe, ki v določenih primerih niso najbolj prijazne. Odgovorili so nam, da Pošta Slovenije ohranja prisotnost svojih poštnih enot v vseh krajih, kjer je že sedaj navzoča, vendar pa je zaradi ekonomskih razlogov prisiljena izvajati določene ukrepe, med katere sodijo tudi spremembe delovnih časov. V takšna ravnanja je prisiljena predvsem iz razloga, ker uporabniki poštnih storitev ne uporabljajo več storitev lokalne pošte v takem obsegu kot v preteklosti. Ob tem dodajajo, da bodo z novo ureditvijo največje pošte še naprej poslovale z neprekinjenim delovnim časom za stranke.
Leon Andrejka
Trenutni delovni čas pošte v Lukovici
april 2012
OBVESTILA	7
POZIV RRA LUR
Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Regijska štipendijska shema (RŠS), 30.3.2012 objavila na spletni strani www.rralur.si JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJ-

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Aii m. RRA L UR, Tehnološki park ig, îooo Ljubljana DD A I I I R telefon: 1 jo6 igoi.faks: +j££>1306 J903 " *	e-poita: lur@ljubtjana.si, internet: www.rratur.si
SKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 2012/2013.
Osnovni cilj štipendijske sheme, ki se izvaja poenoteno po vsej Sloveniji z nosilci REGIONALNIMI RAZVOJNIMI AGENCIJAMI, je spodbujanje kadrovskega štipendiranja ter povezovanje gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta - in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji.
V KOLIKOR BOSTE V PRIHODNJE IMELI POTREBE PO NOVIH KADRIH, VAS VLJUDNO VABIMO, DA SE VKLJUČITE V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA LETO 2012/2013. PRIJAVITE
SE TAKO, DA ODDATE VLOGO NA JAVNI POZIV. ROK ZA ODDAJO VLOG NA RRA LUR PO POŠTI ALI OSEBNO JE29.6.2012.
Vključitev v regijsko štipendijsko shemo omogoča 50% SOFINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA DELODAJALCEM IZ LJUBLJANSKE REGIJE, ki so
-	pravne osebe zasebnega prava,
-	fizične osebe ali
-	pravne osebe javnega prava, s sedežem, poslovno enoto ali prebivališčem na območju ene od 26 občin Ljubljanske urbane regije.
Glede na način financiranja je štipendija sestavljena iz dveh delov:
1.	del: iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja RRA LUR v znesku 50%
dodeljene štipendije (vendar največ v višini 30% minimalne plače),
2.	del: preostalo polovico štipendije zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja prejemanja štipendije.
Delež delodajalcev je lahko tudi nižji, v kolikor dodatno sofinanciranje štipendiranja zagotovijo tudi posamezne občine.
Osnovna višina štipendije znaša 15% minimalne plače za dijake ter 28% minimalne plače za študente. Štipendisti so upravičeni do dodatkov za šolski uspeh ter kritje stroškov prevoza oziroma bivanja izven kraja prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2011/12 znaša 280
EUR, višina najvišje štipendije za dijake je 250 EUR, za študente pa skoraj 450 EUR.
Vsi zainteresirani delodajalci s sedežem ali poslovno enoto v Ljubljanski urbani regiji se prijavijo na Javni poziv z dokumentacijo, ki je dostopna na spletni strani RRA LUR www. rralur.si.
Na osnovi potreb po kadrih, ki jih bodo podali delodajalci v prijavi na javni poziv, bo RRA LUR v začetku septembra 2012 objavil RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE.
Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
Kontaktni osebi: mag. Liljana Drevenšek liljana.drevensek@ljubljana.si Tel: 01 306 19 04
Meta Koprivšek Tomažič meta.koprivsek-tomazic@ljubljana.si Tel: 01 306 19 05
RAZPIS 16. SRAUFOVEGA SPOMINSKEGA POHODA
DATUM:	SOBOTA, 12. MAJA 201 2
OrgANizATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA, KRAŠNJA 14, 1225 LUKOVICA InforMAcije:	WWW.KRASNJA.SI, GSM: 041 612 702
PrijAve:	NA DAN POHODA OD 5.30 - 8.00 URE
Start in cilj:	PRI BISTROJU »POD LIPO« V KRAŠNJI
pr^av^na:	7,00 EUR
Dolžini poTi:	DALJŠI POHOD 27 KM, KRAJŠI POHOD 16 KM;
OsTAle InfoRMAcije:
-	POHOD PRIPOROČAMO VSEM, KI SO ZA PREDVIDENI DOLŽINI POTI DOVOLJ TELESNO PRIPRAVLJENI IN DA BODO PRIMERNO OPREMLJENI;
-	VSAK POHODNIK SE POHODA UDELEŽI NA LASTNO ODGOVORNOST IN MORA POT OPRAVITI LE PO OZNAČENI SMERI, NA KATERI PREJME 5 OZIROMA 6 KONTROLNIH ŽIGOV;
-	OB POHODNI TRASI BOSTA ORGANIZIRANI DVE ČAJNO SADNI OKREPČEVALNICI, PRIPOROČAMO PA TUDI OKREPČILO IZ LASTNIH NAHRBTNIKOV;
-	VSAK POHODNIK BO NA CILJU PREJEL TRADICIONALNI SPOMINSKI OBESEK, MANJŠE PRAKTIČNO DARILO PODJETJA »KOŽELJ D.O.O. DOB« IN BREZPLAČNI TOPLI OBROK; PODELJEVALEC SPOMINSKIH OBESKOV BO ALPINIST VIKI GROŠELJ.
-	ZA GLASBO PA BODO POSKRBELI GLASBENIKI GLASBENIH SEKCIJ KUD MIHAELOV SEJEM IZ MENGŠA.
-	ZA VARNOST NA POHODU BODO POSKRBELI GORSKI REŠEVALCI GRS POSTAJA LJUBLJANA.
OBVESTILA
Rokovnjač
Wik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
www.lj.kgzs.si
ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE,
Enota Lukovica
Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
URADNE URE (od 8. maja):
ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h
19.
ZBIRNA VLOGA IN ZAHTEVKI 2012
Redni rok za vlaganje zbirne vloge in zahtevkov (t.i. subvencije 2012) je samo še do ponedeljka, 7. maja 2012!!! V kolikor se za elektronski vnos zahtevkov še niste naročili, to storite TAKOJ. Če boste vlogo oddali v zamudnem roku, ki bo potekal od 8. do 31. maja 2012, boste prejeli plačila zmanjšana za 1 % za vsak delovni dan zamude.
Možne spremembe zbirne vloge brez znižanja plačil po oddaji zbirne vloge v času zamudnega roka so:
•	sprememba zahtevkov,
•	dodajanje novih zahtevkov
•	dodajanje novih GERK-ov, ki ste jih v RKG vnesli že po oddaji zbirne vloge.
Možne aktivnosti nosilca po oddaji zbirne vloge in po preteku zamudnega roka so naslednje:
•	umik posameznega zahtevka (npr. da setev v okviru KOP-ZEL ni bila opravljena v predpisanem času),
•	sporočanje višje sile,
•	sprememba kmetijske rastline, ki vpliva na zahteve navzkrižne skladnosti (kolobar, dosevek),
•	sprememba kmetijske rastline, če vpliva na višino plačila ali zahtevan kolobar pri KOP ukrepih KOL, ZEL, IPL, IVR, EK, NEP, SOR, VVO,
•	oddaja B1 obrazca najpozneje do 31. avgusta.
Seveda spremembe prvih štirih alinej lahko naredite le v primeru, da se še ni najavila kakršnakoli kontrola s strani AKTRP. Višjo silo je potrebno sporočiti na AKTRP skupaj z ustreznimi dokazili v 10 delovnih dneh od nastanka, ko se to lahko stori. Svetujem vam, da se v tem primeru predhodno obrnete name. Za višjo silo se upošteva:
•	smrt ali dolgotrajna nezmožnost upravičenca ali člana kmetije,
huda naravna nesreča, ki resno prizadene zemljišče kmetijskega gospodarstva, uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, kužna bolezen, ki prizadene vso živino upravičenca ali njen del, izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov,
pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.), škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali,
napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti,
sprememba obsega kmetijskih zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca (komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilna dražba, dedovanje). V času do zaključka rednega roka bodo uradne ure v sredo 26. aprila od 14. do 15. ure, v petek 4. maja od 8. do 9. ure in v ponedeljek 7. maja od 7. do 8. ure.
IZOBRAŽEVANJE KOP
Izobraževanje s potrjenimi vsebinami Kmetijsko Okoljskega Programa bo v sredo, 13. junija 2012 v Jablah z naslovom »Dan pšenice« z naslednjim programom:
•	od 9.30 do 12. ure predavanja,
•	po 12. uri ogled njiv.
Vabim vse, ki uveljavljate in izvajate katerega od KOP ukrepov in obveznega 4-urnega izobraževanja od 1. 9. 2011 še niste opravili, saj bo to ena zadnjih možnosti do 31. 8. 2012, ko se zaključi letošnje izobraževalno obdobje za KOP. Vabljeni pa seveda tudi vsi, ki vas zanima pridelovanje pšenice.
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
TRADICIONALNO
! SREČANJE V TUŠTANJU
(CEGUNCA)
2012
10.30 Pihalna godba Moravče 11.00 ŽIV-ŽAV s Claudio in škrati
13.00 Start povorke oldtimerjev izpred gostišča Soklič H 13.00 Ansambel Nemir 14.00 Pevka Claudia 15.00 Ansambel Nemir
17.00 Ansambel Svetlin H TuštanjŽ^J* 21.00 Ansambel Gamsi
Vabilo holesterol
Vabiva vas, da preverite vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak.
NA TROJANAH V TOREK, 15. MAJA 2012 OD 8. - 9. URE V PROSTORIH KS TROJANE,
V	BLAGOVICI
V SREDO, 16. MAJA 2012 OD 8. - 9. URE V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA V BLAGOVICI,
V	LUKOVICI
VSAKO DRUGO SREDO V MESECU OD 7.30 -9. URE V »PATRONAŽNI SOBI«
ZP LUKOVICA.
Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo je potrebno plačati, postopek meritve je brezplačen. Cena testnega lističa za holesterol je 3 EUR, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1.50 EUR.
Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči!
Vljudno vabljeni!
PATRONAŽNi MEDiCiNSKi SESTRi
Grini - začetnik
Tokrat bo obiskal vse osnovnošolce od 1. do 4. razreda. Opremil vas bo s posebnimi zapestnicami Grini - začetnik, s katerimi boste dostopali do posebnega spletnega mesta. Tam vas bodo pričakali, Grinijeva znalnica polna zanimivosti, hitrostno odpad-kanje, ekološki kviz, Grinijeve zapovedi in še marsikaj. Postani mojster v poznavanju in ločevanju odpadkov in se pridruži Griniju na skrivnostni misiji.
Pssssssssssssst »Z misijo pričnemo 23. 4. 2012 ob 15h«.
PR@DNIK
8
april 2012
POLITIKA, KMETIJSTVO	9
ju CS Nova Slovenija
IK ^mm Krščanska ljudska stranka
Blizu Ijudem^H
Ob načrtovanih vladnih varčevalnih ukrepih OO N.Si Lukovica
poziva vlado in poslance, da zaščitijo dobre temelje družini naklonjene družbe. Večji del bremena varčevanja morajo z dodatnimi davki prevzeti bogati, prav tako mora država na vseh nivojih upravljanja od občin do predsednika države poskrbeti za natančno, varčno in pregledno javno porabo.
Ob 1. maju, prazniku dela, želimo vsem občankam in občanom, da za svoje delo prejmejo pošteno plačilo, ki bo zagotavljalo dostojno življenje njihovih družin.
OO N.Si Lukovica
13. občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje
Prava ekipa za uspešno delo
Vsako leto v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje izberejo drugo lokacijo, kjer pripravijo občni zbor, saj izhajajo njihovi člani iz mnogih občin osrednje Slovenije.
Letos so izbrali domžalsko občino in tako se je proti koncu marca v gostilni Mngan zbralo kar lepo število članov. Od vseh povabljenih županov in drugih gostov, se je povabilu odzvala samo Lijana Lovše, podžupanja občine Litija.
Združenje je bilo, kot vsa leta doslej, tudi lani zelo delavno. Sodelovalo je na raznih prireditvah, sejmih, organizirali so različna izobraževanja, tečaje, seminarje, strokovne ekskurzije. Skrbeli so za obveščenost članov, promocijo, se javljali na razne razpise, da pridobijo čim več sredstev za delovanje ... Nabavljene so bile stojnice, ki jih člani uporabljajo na sejmih, kar se je pokazalo kot dobra ekonomska naložba.
Za tako uspešno in plodno delovanje gre zahvala predvsem odličnemu upravnemu odboru. Prav zato so bili vsi ponovno izvoljeni za naslednji mandat, saj boljših ne bi mogli najti. Območje Lukovice zastopa Stane Homar. Ponovni predsednik Janez Ocepek, ki to funkcijo uspešno opravlja že od samega začetka, je poudaril, da tako širokega obsega dela ne bi bilo možno peljati in obvladovati brez ekipe, ki se dopolnjuje in deluje skupaj. Podobno bodo aktivnosti potekale tudi v letošnjem letu, s poudarkom na večji prepoznavnosti. Predsednik je pozval k temu, da se čim več kmetij odloči sodelovati pri dnevu odprtih vrat, saj je to ena od najboljših možnosti pridobiti in iz prve roke poučiti potrošnika. Edina gostja je združenju čestitala za uspešno delo in mu zaželela veliko pozitivne energije za nadaljnje delo ter izrazila upanje, da tudi v Litiji čim prej zaživi ekološka tržnica.
Po uradnem delu je sledila še pogostitev in prijeten družabni klepet ter izmenjava izkušenj.
Francka Toman
POSLANSKE SKUPINE KOALICIJE V DZ ENOTNE PRI PODPORI PREDLOGOM VLADNIH UKREPOV
SDS
Podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc: Ukrepi, ki jih predlaga vlada, so predvsem na odhodkovni strani selektivni in ne bodo prizadeli tistih z najnižjimi dohodki. Poslanka SDS in podpredsednica državnega zbora Romana Tomc je na novinarski konferenci poslanskih skupin koalicijskih strank SDS, DLGV, DeSUS, SLS in NSi o zmanjševanju javne porabe in vladnih proti kriznih ukrepih uvodoma spomnila, da je Slovenija v globoki krizi in da za prihodnje leto vsi kazalci kažejo slabo, tako glede gospodarske rasti kot glede zaposlovanja. "Samo za obresti bomo letos plačali toliko, da bi lahko izplačali vsem upokojencem dve dodatni pokojnini na primer in vsem študentom in vsem dijakom bi za ta denar dve leti izplačevali štipendije. Takšno stanje, takšen dolg seveda zahteva takojšnje ukrepanje "Ponovno je treba opozoriti, da znaša cenzus, nad katerim bodo ti ukrepi, "prijeli", za nekatere 625 evrov neto na člana družine. To z drugimi besedami pomeni, da ima štiričlanska družina z neto prihodki skoraj 2500 evrov možnosti, da jih ti vladni ukrepi sploh ne bodo prizadeli. "Zadolževanje ne pride v poštev, delati moramo na strani prihodkov in na strani odhodkov. In ravno to je tisto, kar dela vlada, za uravnoteženje javnih financ pošilja v DZ zakon, ki bo te zadeve uredil. Veseli me, da se v koaliciji vsi strinjamo in smo zelo enotni pri tej podpori, da je treba na tem delu narediti bistvene korake naprej
in da je treba uravnotežiti „ T	, „ . ..
^ . .. .. . . .. .... Romana Tomc SDS, Rihard Braniselj DLGV, tako pnhodke kot odhodke. Ivan Heršak DESUS, Mihael Prevc SLS in Matej
Tonin NSI
10 TURIZEM
Rokovnjač
Vabljeni na 9. tradicionalni Tek TD Preserje okoli Gradiškega jezera
Idilična in z gozdovi obdana zelena dolina okoli Gradiškega jezera kliče po uživanju v naravi in rekreaciji. Sedaj že poznano jezero z več kilometri urejenih sprehajalnih poti leži v neposredni bližini Domžal, 15 minut vožnje iz Ljubljane.
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici
vas vabi na 9. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera, ki bo
13. maja 2012 ob 10 uri.
Tekli bomo:
•	otroci na razdalji 1200 m
•	ženske + moški 1 krog / 4200 m
•	ženske + moški 2 kroga / 8400 m
•	ženske + moški 3 krogi / 12600 m
Vsi udeleženci tečejo in hodijo na lastno odgovornost in samo po označeni poti.
Prijave na tek sprejemamo na dan teka, 13. maja 2012, do 9. ure zjutraj.
Vsi obiskovalci prireditve ste vabljeni, da med sprehodom okoli jezera spodbujate tekmovalce. Veselimo se priložnosti, da vam lahko predstavimo možnost vsakdanjega uživanja in rekreacije na našem koncu Slovenije.
Za okrepčilo in prijetno vzdušje bo poskrbljeno. Vsi udeleženci teka dobijo topel obrok.
Prisrčno vabljeni
Kako pridete do Gradiškega jezera:
iz Ljubljane po avtocesti v smeri Maribora, izvoz Lukovica,
iz smeri Domžal proti Trojanam, po magistralni cesti, v Lukovici na sema-
foriziranem križišču zavijete desno in sledite oznakam do jezera.
Za dodatne informacije pokličite na tel. 041/312-716 ali 031/847-284
Vsa leta, kar obstaja TD Preserje, imamo spomladi očiščevalno akcijo in tudi letos smo jo imeli v okviru akcije Očistimo Slovenijo (24. marca 2012).
Zbrali smo se ob 8. uri in porazdelili območja ter odšli pobirat smeti. Vsako leto se stanje izboljšuje, toda še vedno se nabere kar nekaj smeti. Že naslednjo soboto 31. marca 2012 smo se ponovno zbrali na zbirnem mestu, tokrat z namenom, da naredimo butaro velikanko. In uspelo nam je. Namreč, letos poteka 20 let, odkar smo jo prvič naredili in po-staili. Tudi letos stoji pri farni cerkvi na Brdu. Ob tej priliki bi se lepo zahvalili Stanetu Bevcu za sponzorstvo in lojalnost vseh 20 let ter našemu župniku Andreju Svetetu za blagoslov butare vseh 20 let, v upanju še v naslednjih letih. Lepo vas tudi vabimo 1. maja ob Gradiško jezero - tako kot vsako leto na prvomajski golaž.
TD Preserje Jerica Cerar
VABILO
Turistično društvo Sv. VID vabi na VIDOV SEJEM, ki bo potekal v soboto 16.6. 2012 s pričetkom ob 9.00 uri.
Vabimo vse VASI v Občini Lukovica, da zberejo predstavnike (5+kapetan) in se udeležijo prvega »med vaškega« tekmovanja v vlečenju vrvi. Prijave bomo zbirali od 1.6. do 15.6.!
Tudi letos za vas pripravljamo številne stojnice s kvalitetno, pristno, domačo, slovensko ponudbo ter prikaz veliko zanimivih ročnih spretnosti. Izdelovali bomo ljudska glasbila!
Ne bo manjkalo zabave tako za odrasle kot za otroke.
Pridite veselo bo!
Člani TD Sv. VID
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO - LUKOVICA vabi
v petek, 27. 4. 2012 ob 8.00 uri v Lukovico
Vabljeni!
april 2012
KULTURA 11
Materinski dan
Letos je bil dan, ko praznujejo naše mame, mamice, matere in babice v nedeljo. Limbar-ska gora je bila polna obiskovalcev, sončna , skratka super. Organizatorjem čestitamo in si želimo še mnogo takšnih srečanj.
Ker pa ženske očitno ne moremo praznovati
Koncert ob materinskem dnevu
Z ansamblom Franca Miheliča smo se v TOD Brdo-Lukovica odločili, da ob materinskem dnevu polepšamo večer vsem materam.
Zato smo v dvorani v Lukovici v petek, 23. marca, organizirali koncert priznanega ansambla. Na koncertu je sodelovala tudi domača mlada skupina s krajšo humoristično igrico, ki je večer še dodatno popestrila.
Obiskovalci, ki so se udeležili prireditve, so izredno uživali, kar nam je zaupal tudi vodja ansambla Franc Mihelič s svojo ženo. Oba sta pohvalila občinstvo in priznala, da jo na odru ob nastopu pozitivno čutiš in s tem tudi na nastopu uživaš. V društvu smo prepričani, da bomo v naslednjem letu organizirali še boljši in še bolj obiskan koncert ob tako lepem prazniku. Ob tej priliki bi se zahvalil občini Lukovica za sodelovanje ter trgovini Mercator v Šentvidu in Krašnji ter gostilnama Bevc in Furman, kjer so v predprodaji prodajali vstopnice.
TOD BRDO-LUKOviCA
vinko NaKRST
dva dni skupaj, smo posledice občutile članice DPŽ (Društva podeželskih žena) Lukovica, ki smo v ponedeljek pripravile podobno prireditev ob Gradiškem jezeru. Vreme je bilo lepo, sončno in prijetno. Žal se je na startu zbralo manj udeleženk pot prejšnje leto. Po uvodnem pozdravu podpredsednice Milene se je kolona podala na pohod. Na cilju smo jih pričakali z glasbo, cvetjem in kulturnim programom. Zaključek prireditve so nam popestrile posebne
Prireditev smo predvideli v sredini marca, a žal se nam to ni izšlo, saj so se termin prekrivali z drugimi dogodki. Tako smo se odločili, da prireditev izpeljemo, pa čeprav zadnji dan v mesecu. Zakaj? Zato, da del naše pretekle zgodovine ne gre v pozabo. Prav je, da se skromno spomnimo deklet in žena, ki so nam ženam priborile vrsto pravic, ki bi jih nekateri v današnjem času radi kar pozabili. Nismo samo matere in ljubice, smo žene, ki želimo, da naše hčere, vnukinje in pravnukinje uživajo pravice, kot smo jih imele me in med drugim, da se bodo svobodno odločale za rojevanje otrok, ne da bi se bale, da zaradi tega ne bi dobile zaposlitve in ne, da bi se bale, da bodo le-to izgubile, če bodo šle v bolniški stalež zaradi bolnega otroka.
V naše prireditve vedno vključimo pripoved ali pesem, ki ni samo umetniški dokument preteklega časa, ampak so to dela, ki so živa danes in bodo živa tudi jutri, dokler bo obstajalo poniževanje in zasužnjevanje človeka. Tako smo v program večera vnesli pesem Ivana Minat-tija Naprej, ki je kljub svoji mladosti doživel trpljenje in grozote vojne ter znal delček tega
gostje iz Ljubljane. Folklorno skupino Pušeljc nam je v Lukovico pripeljala Erna Vernik (naša članica), ki že nekaj let pleše z njimi. V lepih oblačilih, s klobuki in vse urejene so bile prava paša za oči udeleženk pohoda. Tudi župan Matej Kotnik nas je pozdravil in v svojih besedah orisal vlogo mater v družbi in v družinah. Poudaril je, da je klasična, složna in urejena družina še vedno največja vrednota na svetu.
Tudi Ani Pungertnik je s svojo pesnitvijo voščila prisotnim.
Zahvaliti se moramo TD Preserje za klopi in mize, Občini Lukovica in županu, pa Francu Jemcu, ki nam vsako leto pomaga pri organizaciji te prireditve. Hvala tudi godcu in vsem udeleženkam. Drugo leto se spet dobimo.
S. Urbanua
trpljenja izpovedati tudi v pesmi. Ves program smo prepletli s pesmimi, ki so se po vsebini navezovale na govorjeni del. S pesmijo smo želeli vse lepo in dobro vsem, ki smo v marcu praznovali Mednarodni dan žena, Materinski dan, pa vsem Jožicam, Jo-žetom, Janezom, Pepcam, Jericam in tudi na mučenike nismo pozabili. Obljubo, ki smo jo dali ob naši ustanovitvi, da bomo imeli v marcu celovečerne koncerte, smo izpolnili, saj smo zapeli 18 ljudskih pesmi, k temu pa smo povabili še najcenejšega zdravnika, ki je poskrbel za sprostitev in smeh. Poleg pesmi z resno vsebino smo med nagajive pesmi vpletli nekaj skečev in prireditev je minila v prijetnem sproščenem vzdušju. Ob koncu marčne prireditve smo poslušalce povabili, da se nam pridružijo tudi 16. aprila ob 20. uri (verjetno v domu gasilcev), ko bomo že tretje leto vsi skupaj prepevali pesmi boja in upora ter v prijetnem druženju preživeli večer. Seveda vabimo tudi vse, ki radi pojete.
Za skupino ljudskih pevcev Magda Kreft
Ujeli smo praznike v mesecu marcu, pa čeprav čisto za rep
Pevci ljudskih pesmi iz Krašnje smo letos šestič pripravili program, s katerim počastimo praznike v mesecu marcu.
12 KULTURA
Cvetna butara pri cerkvi sv. Vida
V dneh pred cvetno nedeljo je bilo v prostorih KD Antona Martina Slomška še posebej praznično. Člani TD Sv. Vid in sovaščani podružnice sv. Vida smo se namreč povezali v izdelovanju cvetne butare, ki je na
Rokovnjač
cvetno nedeljo krasila zunanjost šentviške cerkve in hkrati spominjala na Kristusov vhod v Jeruzalem, ko je jahaje na oslu doživel navdušen sprejem množice. Po starih običajih so kmetje po blagoslovu butaro razdrli in razdelili »žegnani les« na nešteto krajev, kjer naj bi jim varoval pridelek in imetje. Ideja o cvetni butari se je tako rodila predvsem iz želje in potrebe po ohranjanju običajev naših prednikov ter druženju in povezovanju. Tako je v dveh dneh v prostorih kulturnega doma v Šentvidu ob medgeneracijskem sodelovanju, v prijetnem vzdušju, nastajala butara, ki meri okoli 13 metrov. Osnovo za butaro so prispevali vaščani Vrbe, za kar se jim zahvaljujemo. Zelenje, ki smo ga povezovali v šopke, te pa potem pritrjevali na smreko, obito s šibovimi vejami, je sestavljal pušpan, bršljan, tisa, resje in pa brin v »kroni« butare. Med zelenje smo vpeli še tribarvno oblanje, ki simbolizira barve naše zastave, vrh pa polepšali še s »slovenskimi« trakovi. Velikost butare, merjena v metrih, se bo sčasoma najbrž zabrisala, prav pa je, da med nami ostane povezovalni duh ter skrb za ohranjanje navad in šeg, ki so jih gojili naši predniki in ki so v preteklosti imele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju identitete naroda. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izdelovanju butare!
Spela Kink TD Sv. VID
Predvelikonočno srečanje starejših faranov
Predvelikonočno srečanje za starejše farane župnij Brdo in Zlato Polje je tudi letos pripravila župnijska Karitas Brdo-Zlato polje in na katerega je letos prvič vabila v lokalnem časopisu Rokovnjač zaradi »tajnosti« podatkov.
Tudi tokrat smo poleg znanih obrazov zagledali kar nekaj novih in z veseljem smo jih sprejeli v svojo sredo. Mnogi so v soboto pred cvetno nedeljo prišli že veliko prej, kakor je bilo rečeno, a nič zato, saj so lahko v miru opravili sveto spoved in kasneje še prijetno klepetali pred sveto mašo. Duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki mu starejši radi prisluhnejo, je spregovoril, najprej v času, ki hitro teče in nato o neki profesorici klavirja, ki je od svojih študentov zahtevala, da brezhibno zaigrajo sklepni del skladbe. Tako so morali učenci veliko več vaditi zadnji del in to zato, ker vam bodo poslušalci odpustili, če boste na začetku in na sredini kaj narobe zaigrali, če pa boste sklep zaigrali z napakami, bodo dejali, kako ste fušali. Naše življenje je podobno, tudi mi lahko na začetku malce fušamo, samo na koncu ne. Ko smo mladi, nimamo časa za obisk svete maše, saj smo preveč zaposleni z nalogami tega sveta, a važno je, da je sklep našega življenja brezhiben. Sledilo je še bolniško maziljenje, ki olajša trpljenje in pomiri tesnobo, posveti prizadevanja zdravnikov, bolniškega osebja in svojcev. Zakrament bolniškega maziljenja obnavlja zaupanje v Boga. Po sveti maši je sledilo še srečanje ob manjši
pogostitvi in obdaritvi, še prej pa sta poleg mašnika zbranim voščila blagoslovljene praznike predstavnica Karitas in župnik Andrej Svete.
Drago Jutersek Dadi
Območno srečanje odraslih pevskih zborov
Na 52. območnem srečanju odraslih pevskih zborov, ki ga je tokrat pripravil javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti območna izpostava Domžale v soboto, 24. marca, so v dvorani Kulturnega društva Janka Kersnika v Lukovici nastopili številni zbori. Tako smo prisluhnili Mpz Lipa Trojane, ženskemu nonetu Vigred, Peškemu oktetu, Mepz Hippemus, ženski vokalni skupini vrtca Domžale, Mepz Šentviški zvon, Mpz Janko Kersnik Lukovica, dekliškemu pevskemu zboru Moj spev, Grajski oktet , komornemu moškemu zboru Lek, Mepz Slamnik Ihan, Domžalskemu komornemu zboru in Mpz Svoboda Mengeš. Premierno nam je Mpz Janko Kersnik ob 50 letnici delovanja zapel pesem Janeza Močnika Dialog z Abrahamom, ki jo je slovenski skladatelj in profesor likovne pedagogike napisal za letošnji jubilej zbora, ko slavi 50 letnico od ustanovitve. Z zbori, bolje njihovimi pesmimi smo se tako sprehodili po različnih glasbenih žanrih in se podali tudi med hite kamor vsekakor sodi The lion sleeps tonight. Večer, ki je prinesel številne novosti, tako med izvajalci, kakor med izborom pesmi, saj je vsak od obiskovalcev lahko našel nekaj zase, je bil prava poslastica za ljubitelje zborovskega
petja. Zanimivim malce zabavnim predstavitvam posameznih zborov je povezovalka programa Marta Starbek Potočan domiselno dodala še povabilo na koncerte, ki jih zbori prirejajo v prihajajočih mesecih, zato le poglejte kdaj poje kateri izmed nastopajočih zborov in pojdite na njihov koncert ter jim prisluhnite, kajti res so dobri, vsaj kar se petja tiče in uživali boste.
Drago Jutersek Dadi
april 2012
PONOSNI NA... 13
Jakob Ceconi in Gašper Kotnik
V šentviški cerkvi so pred več kot stoletjem postavili krstni kamen iz kararskega belega kamna. Ob njem je na kamniti plošči zapisano naslednje: »Plemeniti gospod Jakob grof Ceconi, leta 1907, cerkvi sv. Vida po G. Kotniku za občino Prevoje.«
Kdo sta ta moža, katerih ime ostaja na kamnu v Šentvidu? Eden je domačin Gašper Kotnik, ki je zgradil domačijo in poznano gostilno na Prevojah, ki nosi po njem tudi ime, Pri Gašperju. Za svoje čase je bil Gašper podjeten in visoko
meril 6339 m. Zgrajen je bil (kar se danes ne dogaja) osem mesecev pred rokom in je bil do takrat najbolj natančno izvrtan predor, saj so, ko so prišli z obeh smeri, ob meritvah brez visoke tehnologije, torej ročno, zgrešili le za nekaj
Krstni kamen v Šentvidu dar grofa Ceconija
usposobljen mož, ki se je izkazal kot gradbeni podjetnik in delovodja. Pri svojem delu se je srečal tudi z velikim gradbenikom Giacomom Ceconijem, ki ga je pritegnil tudi h gradnji bohinjskega predora. Bohinjski predor so gradili med leti 1900, bil je prebit, kot rečemo 1904, in se zaključeval do 19. junija 1906, ko ga je slavnostno odprl nadvojvoda Franc Ferdinand. Predor je bil objekt na progi Jesenice - Trst, kjer je delalo 14.897 delavcev, na samem predoru pa prek 2000 delavcev. Gašper je sodeloval pri gradnji predora in za to gradnjo je nagovoril tudi veliko rojakov iz Prevoj in okolice, ki so se sami, ali pa kar s celimi družinami podali na pot v Bohinjsko Bistrico, kjer je bilo severno gradbišče. Naj povem samo, da je bohinjski predor, ki je najdaljši železniški predor v Sloveniji, takrat
Jakob grof Ceconi 1833-1910
centimetrov. No in na to smo lahko ponosni, saj so pri tem velikem projektu, ki je že naznanjal žal tudi soško fronto, sodelovali tudi naši rojaki. In če se ne bi izkazali prav gotovo ne bi dobili v cerkvi svetega Vida tako dragocenega kamnitega krstnega kamna, s katerim se je grof Ceconi še posebej zahvalil vsem prebivalcem za njihov prispevek k tej kolosalni gradnji. Giacomo Ceconi se je rodil 1833 preprostim staršem v zakotni vasici v Furlaniji. Giacomo se je doma naučil trdo delati in je z 18 leti nepismen odšel v Trst, da bi se izučil za zidarja. V mestu se je naučil pisati in brati in tudi med počitnicami ni šel domov. Kar je zaslužil pri gradbeni firmi bratov Martina iz Kluž, je porabil za šolanje. Podnevi je delal, ponoči pa se je učil. Praktično delo je povezoval s teoretičnim znanjem in se vedno bolj
izoblikoval v izjemnega stavbarskega mojstra. Kot delovodja je vodil skupino zidarjev pri gradnji (1850-1856) znamenitega borovniškega viadukta, ki je bil do 1944. leta največji zidani viadukt v Evropi. Od takrat je delal na različnih projektih hitro razvijajoče se železnice in 1865. leta ustanovil svoje gradbeno podjetje. Postal je tako močan, da je lahko kandidiral za velika dela in dobil je tudi gradnjo danes najdaljšega železniškega predora Arlberg 10.250 m v Avstriji, ki ga je gradil skupaj s progo s 16.000 možmi med leti 1880 in 1884. Ta predor, za katerega je iznašel mnoge tehnične izume in izboljšave, je zgradil 13 mesecev pred rokom. Cesar Franc Jožef ga je za zasluge osebno povišal v plemiški naziv, po uspešni gradnji v Italiji pa ga je v grofovski stan povzdignil še italijanski kralj. Ceconi je izredno pozornost posvečal varnosti svojih delavcev in jih dobro plačeval. Povsod kjer je gradil, je skrbel za dober odnos s prebivalci in se izkazal z dobrodelnostjo, bil je natančen, vesten in pošten. Delavcem je, če je le mogel, plačo izplačeval sam in se z njimi rad pogovoril, vsakega je želel spoznati. Ob zaključku del v Bohinju je napravil za domačine vožnje skozi novi predor, nato pa za vse veselico s kulturnim programom ob Bohinjskem jezeru. Nesrečno umrlim delavcem je postavil spomenike, tistim pa, ki so se vrnili po poškodbah, je priskrbel lažja dela. Kako danes lahko pogrešamo kaj podobnega! Zgradil si je več rezidenc in razkošni dvorec doma v Pielungu. A nikjer ni samo sreča, saj je trikrat ovdovel in se četrtič poročil s Slovenko Jožefo Novak, doma iz Kočevja. Pri zaposlovanju je najraje zaposloval svoje furlanske rojake, predvsem iz revnejših krajev in jim tako omogočil boljše življenje. Prav gotovo je za to bila povezava z Gašperjem Kotnikom s Prevoj nekaj posebnega in je verjetno tudi Gašper sledil temu vzoru ter ponudil delo mnogim svojim rojakom. Grof Giacomo Ceconi je umrl v Vidmu tri leta po tem, ko je šentviški cerkvi daroval krstni kamen. Gašper Kotnik in njegovi sodelavci, naši rojaki so gradili enega najtežjih takratnih gradbenih projektov in se pri tem odlično izkazali. Danes ne razumem, kako pri nas ni nič mogoče in kako naj ne bi ničesar znali. Ne razumem, zakaj vse propada in čemu smo nesposobni. Mar res potrebujemo tuje ljudi, da nas vodijo in smo šele nato uspešni? Mislim, da ne. Gašper se je izkazal in še mnogi z njim, naj nam bodo za vzor!
Pa še to, pri mnogih hišah še hranite železne »macole«, »špice«, »pajsarje«, kladiva in podobno, na katerih so vtisnjene kratice G. C. ali C. C., To je bila Ceconijeva last. Pa ne si gnati k srcu, morda si vaš prednik tega orodja ni »sposodil«, morda ga je le kupil od koga, ki si ga je.
Matej Kotnik
Gradbiščni delavci pri vhodu v predor.
14
MLADINA, ŠOLSTVO
Rokovnjač
Dan medgeneracijskega druženja
V vsakodnevnem življenju se pogosto ne zavedamo, kako pomembno je druženje med generacijami. Če smo dovolj pozorni, lahko zlahka opazimo, da se ne učijo samo otroci od odraslih, ampak tudi odrasli od otrok, starejši od mlajših. Ob trenutkih, ko se ustavimo v vsakodnevnem hitenju, opazimo, kako se časi hitro menjajo, navade, način življenja, tudi lepe stvari iz vsakodnevnega življenja izginjajo, pojavljajo se nove...
Za trenutek smo se na naši šoli ustavili tudi v torek, 20. marca 2012, ko smo pripravili dan medgeneracijskega druženja. Za začetek smo »pomešali« učence višjih in nižjih razredov, tako da je bila med njimi čim večja starostna razlika, za konec pa smo povabili dedke, babice, starše, vse, ki so bili pripravljeni povedati o tem, kako so se igrali nekoč in kako so živeli. Otroci so presenetili s starimi igračami, narejenimi doma. Nekatere so prinesli že od doma, druge so izdelali v šoli in jih predstavili svojim vrstnikom. Npr. »dideldajca«, »tank«, vrtavke, lesenega možička, obteženega z vrečo, ki se spretno nagiba čez rob mize in nazaj, čez rob in nazaj ... in nikoli ne pade!
Nekateri po dolgem času, drugi pa prvič v življenju so posegli po šivan-kah, gumbih, pletilkah in kvačkah. Na tleh sta se pojavila ristanc in pismo, kradli smo zemljo, talali rinčke in gradili trden most. Marsikateremu otroku, ki je doslej poznal le računalnik, se je odprl čisto nov svet in navdušenja je bilo na sploh veliko.
V naši skupini sta dogajanje popestrila Tone Habjanič in Andreja Čokl. Dedek Habjanič nam je slikovito predstavil svojo mladost, tako lepe kot težke trenutke. Hitro nam je bilo jasno, da je bilo včasih v šoli precej drugače, kazni stroge, milosti pa malo za ne ravno velike prekrške. Povedal nam
je, kako so sami izdelovali smuči in sanke, kako so se znali igrati, nagajati in zabavati, a tudi poprijeti za delo.
Na koncu je Tone Habjanič poprijel še za harmoniko in raztegnil meh, mi pa smo zapeli V dolini tihi, pa Mi se imamo radi, da se je slišalo še izven šolskih zidov. Harmoniko je posodil tudi učencu Benjaminu, ki je pokazal, da zelo dobro stopa po stopinjah uspešnega harmonikarja. Mamica in etnologinja Andreja Čokl nam je povedala, od kod izhajajo Bar-bike in od kod ime medvedka Teddy bear, kako so nastali frisbiji ... In še bi jo poslušali, a je dan tako hitro minil.
Tudi v drugih skupinah so imeli goste. Skupino četrtega razreda sta obiskala ata in mama Lane Medved, oči Peter Hajdinjak ter gospe Dolinšek in Močnik. Jurij iz 2.a je povabil svojega dedka, v skupini 6.a in 9.c sta bila na obisku mama Nike Jemec in ata Luka Pečarja. O tem, kako so se igrali nekoč, je veliko povedal tudi sodelavec Franc Vengust. Še nekaj drugih gostov je bilo videti po šoli ter se vsem prav lepo zahvaljujemo in jih ob podobnih priložnostih vabimo, da nas spet obiščejo v še večjem številu.
Marija Demšar
Kosilo v restavraciji Marche
Zadnji teden v novembru smo učenci 1.a in 1.b skupaj z učiteljicami okrasili novoletno jelko v restavraciji Marche v Lukovici. Za nagrado so nas tako 5. aprila povabili na brezplačno kosilo. Postreženi smo bili z govejo juho, piščančjimi medaljoni in pomfrijem. Odžejali smo se s toplim čajem. Po kosilu smo se poigrali v igralnem kotičku, posadili zelišča
pred restavracijo, za zaključek pa smo odšli še na zunanja igrala. Restavraciji Marche, Brigiti Rus in Mariji Lončar se za gostoljubje, animacijo in darila najlepše zahvaljujemo. Prav tako tudi Janezu Gerčarju za brezplačni prevoz.
Učiteljice Tadeja, Nada, Marjeta in Urška
Foto: Urška Glavač Ravnikar
april 2012
MLADINA, ŠOLSTVO 15
Čas je za 15. Škisovo tržnico
Leto je naokoli, pomlad je spet tu in z njo tudi naša in vaša Škisova tržnica, ki še vedno s svojimi skoraj 20.000 obiskovalci zaseda zmagovalno stopničko med enodnevnimi open air dogodki. Letos bo jubilejna 15. prireditev za mlade, na kateri le ne manjkaj, 9. maja 2012 na že znanem mestu, seveda na letnem telovadišču Narodni dom Ilirija v središču Ljubljane.
Čez dan se bo predstavilo 57 študentskih klubov iz vse Slovenije, takoj ko pade mrak, pa Ilirija z vso 20.000 glavo množico zadiha skupaj z zvezdami slovenske glasbene scene na nekaj odrih z različno vrsto muzike. Torej se zagotovo najde nekaj za vsakega. Tudi zate! Zato le označi datum v koledarčku in odloži študijske skrbi ter pridi na Ilirijo tudi ti! In še to, vstopnine ni! Lepo si torej vabljen/a, da ob dobri hrani in glasbi, v družbi starih in novih znancev doživiš Slovenijo v malem. Poišči še info točko tvojega ŠKD-jkota. Le kaj bomo skrivali na njej letos? In naj le še opozorim, da le skrbno organiziraj svoj čas, da študijske zadeve ne bodo trpele na račun družabnih, a še kako nujnih zadev. Klu-bovci ti lahko pomagamo pri obojih, zato le skoči na spletno stran www.studentski-klub.si, kjer si lahko pogledaš, kaj vse ti nudimo tako pri izobraževanju kot organiziranju prostega časa. Veseli bomo vsake družbe!
Ana Strnad
Na Škisovi tržnici ni nikoli dolgčas
Učenci POŠ Blagovica na ekipnem državnem prvenstva
V soboto, 14. aprila 2012, ob 8. uri smo se izpred šole v Blagovici odpeljali v Postojno. Organizatorji tekmovanja ekipnega DP osnovnošolcev do 12 let so bili Šahovska zveza Slovenije (ŠZS), Šahovski klub Postojna in Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna. Igralo se je po švicarskem sistemu 7 kol. Igralni čas je bil 10 minut + 5s na potezo za posameznega igralca. Šolo so zastopali na prvi deski David Košorok, na drugi Robert Emeršič, ki je prevzel kapetanski trak, na tretji je nabiral točke Jakob Podgoršek in na četrti je igral najboljši šolski turnirski igralec Matija Lebeličnik. Fantje so se borili za točke, na koncu pa je bilo kar škoda, ker se je tekmovanje končevalo, ker so fantje iz kola v kolo nabirali po več točk. Končno stanje je bilo naslednje:
1.	OŠ Stražišče Kranj	23 točk
2.	OŠ Miroslava Vilharja 20 točk
3.	OŠ Nove Jarše	20 točk
33. OŠ Janka Kersnika Brdo 13 točk med 49 ekipami (53 prijavljenih).
Za prvo tako tekmovanje so fantje dosegli kar solidno 33. mesto in so up za naprej.
Viktor Jemec
Obetavni smučar iz Spodnjih Prapreč
Zadovoljni Amadej na Krvavcu dvignil pokal za skupno 3. mesto
Lansko 15. in letošnje kar 3. mesto obeta, da iz tega fanta nekaj bo. Prispevek govori o sedemletnem smučarju alpskega stila. To je mladi, sicer vsestranski športnik Amadej Kobe.
Dečko se po belih strminah spušča že od tretjega leta. Je član ljubljanskega SD Novinar, prvi dve leti v športni šoli smučanja, zadnji dve pa v tekmovalni selekciji. Klub ima bogato zgodovino. Pred tremi desetletji sta v tem kolektivu črpala znanje Mateja Svet in Rok Petrovič, danes pa se Ana Kobal prebija v vrh. 25. marca je mladi smučar zaključil uspešno sezono z
osvojenim 3. mestom v skupnem seštevku pokala Krvavec, osvojil je enkrat prvo mesto, dvakrat tretje in enkrat četrto. Žal mu v enodnevnem tekmovanju za Zmajčkov pokal na Rogli v letošnji sezoni s 6. mestom ni uspelo ubraniti lanskega naslova prvaka. V Kranjski Gori je po lanskem odličnem uspehu (8.mesto v konkurenci več kot sto tekmovalcev) na cicibančkovem pokalu letos kljub dobri vožnji doživel prvi odstop v karieri. Sicer je na vsaki tekmi v njegovi konkurenci vsaj 35 tekmovalcev.
Obetavni smučar je tudi dober nogometaš, ki trenutno igra tekme za NK Dob. Vsestranskost športnika zelo koristno vpliva njegovemu optimalnemu razvoju gibalnih sposobnosti nasplošno. Nogomet recimo motoričnim sposobnostim, krepitvi timskega duha, mišični masi v nogah itd. Trenira deset mesecev na leto, zaslužen počitek ima julija in avgusta. V začetku septembra se že pričnejo »suhe« priprave na smučarsko sezono v ljubljanskem Tivoliju. V Amadejevi klubski kategoriji smuča 12 fantov, kar je veliko in omogoča dobro primerjavo napredka vsakega posameznika. Amadejev serviser je oče, ki mu vremenske razmere včasih povzročajo težave pri pripravi smuči.
Ob pogovoru z Amadejem in njegovim očetom sem dobil občutek, da tole ni zadnji prispevek o uspehih, ki mladega fanta čakajo v prihodnje. Iz leta v leto bodo finance sicer vse večji problem, a če bo razvoj smučarja kakovosten, se ne bojimo, da o njem ne bi še slišali.
Rok Avbelj
16
INTERVJU
Rokovnjač
Intervju - Franc Capuder
"Idealno bi bilo, da bi zbor štel 20 ljudi, seveda tudi čim več mladih v zborovskih vrstah"
V aprilu je Moški pevski zbor Janka Kersnika zabeležil 50. obletnico svojega delovanja. V zborovskih vrstah so imeli dva predsednika, in sicer je bil prvi predsednik Francev oče, sin pa je nasledil njegovo funkcijo leta 1991. Za letošnjo pevsko sezono so pripravili prav poseben projekt, in sicer si želijo peti v čim več cerkvah po Evropi, ki so bile zgrajene po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Nekaj nastopov so že imeli, čaka jih še nekaj, med drugim bodo peli tudi v Ljubljani.
Koliko članov imate v zboru sedaj?
Zadnjih deset let nas je v zboru nekje od 16 do 17 članov. Kar dolgo časa smo se trudili, da bi med svoje vrste pridobili mlade pevce, vendar ni v našem interesu, da bi jih v zboru zadrževali na silo. Takšen, ki je res začutil željo po petju, je po navadi ostal za dalj časa, vendar je po mojem mnenju premalo vztrajnosti. Najpomembnejša in osnovna pri zboru je vsekakor vaja, vse ostalo je dodaten plus za zbor.
Kako potekajo priprave na koncerte?
V obdobju zadnjih petnajstih let, ko je zborovodja Igor Velepič, se lotevamo koncertov korak za korakom. Zadnja leta imamo tudi božične in koledniške koncerte oziroma največkrat pojemo pri maši in po njej zapojemo tudi nekaj pesmi na to temo. V program sta vključeni tudi dve solistki, tako da je potrebno kar dosti vaje, da se uigramo in ujamemo. Za te koncerte se pripravljamo že v jeseni, potem pa se pripravljamo s tremi novimi pesmimi že za revijo. Vaje imamo enkrat na teden, pred kakšnim nastopom tudi večkrat. Poskušali smo že z intenzivnimi vajami, vendar nam časovno bolj slabo uspeva, morali bi biti nekje po ves dan in jih imeti večkrat. Večina naših pevcev tudi ne pozna not, tako da se je treba tudi tega naučiti.
Kakšne kriterije imate za to, da nekdo lahko postane vaš član?
Najpomembnejše je, da ima smisel in posluh za petje. Veselje do petja ni dovolj, saj marsikdo rad poje, kako poje je pa že druga stvar. Če pevec nima pravega občutka, tako kot melodija zahteva, je žal neuporaben. Prihaja tudi do primerov, da ima človek občutek za petje, ven-
dar ni čisto prepričan vase in potrebuje nekoga zraven sebe, ki je siguren v petje. Z osnovno šolo in mlajšimi zbori ne sodelujemo, vendar je bilo v zgodovini zbora že tako, da je šolski zbor zapel v okviru našega nastopa. Zadnja leta z njimi ne sodelujemo, vendar moram priznati, da je na šoli kar dober zbor. Dogovarjali smo se tudi že z mlajšimi pevci, ki so šli z osnovne šole, da bi se nam pridružili, vendar nekako ni prišlo do skupnih interesov. Naš cilj ni, da bi jih načrtno silili k petju, kdor si želi, ima občutek in je vztrajen, je vedno dobrodošel.
Koliko koncertov imate na leto?
Večinoma imamo koncerte, ki so na lokalni ravni za razna društva, za prvi november pojemo v Šentvidu, že od samega začetka je tradicija, da pojemo v Lukovici pri spomeniku, zadnja leta imamo tudi božične koncerte oziroma program koledniških pesmi, precej resno jemljemo tudi revijo pevskih zborov, saj je na njej strokovnjak, ki pove, kaj je dobro, kaj slabo, mi pa se trudimo izboljšati. Zavedamo se, da smo amaterski pevci, večina jih tudi ne pozna not, je pa zanimivo to, da imamo primere iz god-benih vrst ali takšne, ki so obiskovali glasbene šole, da se udeležijo vaj enkrat ali dvakrat in pesmi že znajo.
Imate kakšne posebne priprave za koncert
ob 50. obletnici delovanja?
Pravzaprav je že cela naša sezona posvečena naši 50. obletnici. Zadali smo si nalogo, da bi z božičnim in koledniškim koncertom peli po čim več cerkvah, ki so bile zgrajene po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Predlani smo bili v Beogradu, letos smo peli ob 80. letnici cerkve v Pragi, bili smo tudi na Dunaju, v Linzu in v Salz-burgu. Lahko bi rekel, da je bil to eden izmed vrhov te sezone, za sobotni koncert pa smo si z evropskimi sredstvi priskrbeli nove obleke. Za koncert se nismo posebno pripravljali, saj so takšni koncerti po navadi bolj revijalnega značaja, smo pa kot gostje povabili žensko pevsko skupino iz Tolmina.
Kakšno se vam zdi stanje zborov v Sloveniji?
Če pogledamo samo območje bivše skupne občine Domžale, lahko rečem, da so izvrstne skupine. Veseli me, da je veliko mladih, vendar mislim, da se v prihodnje ne bo dosegalo tako velikih jubilejev. Čeprav so mladi sposobni kakovostno narediti stvari, jim po mojem mnenju manjka vztrajnosti. Dandanes je veliko glasbeno podkovanih mladih, ki obiskujejo glasbene šole in jim lahko kaj hitro uspe na tem področju. Je pa tudi res, da je v tujini velikokrat v zbor vključena skupina bolj osamljenih ljudi, saj v primerjavi z našo tradicijo niso tako povezani
V Skopju pred spomenikom sv. Cirila in Metoda
april 2012
INTERVJU 17
Po nastopu v Parish Church v Ambleside v Angliji
in kakovostni. Zanimivo je tudi, da na primer v Angliji pojejo novozelandske, afriške, azijske pesmi, v Sloveniji pa je po mojem mnenju veliko kakovostnih skupin.
Kakšne so vaše kakovosti?
Zavedamo se svojih zmožnosti, in sicer smo intonančno dobro pripravljeni. V zboru imamo večino ljudi, na katere se lahko sto odstotno zanesemo. Seveda bi bilo idealno, da bi vsak posameznik znal pesem čisto sam zapeti, vendar temu žal ni tako. Kljub temu nimamo nobenega strahu pred tem, da kakšnega nastopa ali pesmi ne bi dobro izpeljali.
Je kakšen dogodek, ki bi ga v 50 letih delovanja lahko izpostavili?
Vsekakor je bil odločilen za zbor prihod Igorja Velepiča pred desetimi leti. Imel je drugačen in zanimiv pristop, na začetku smo imeli tudi koncerte s koncepti, kot je bilo na primer petje himen tistih držav, ki so bile v zgodovini na slovenskem prostoru. Peli smo avstrijske, jugoslovanske, francoske, med gosti na koncertu je bil
Kakšni so vaši načrti za naprej?
V prihodnje bi bilo idealno, da bi zbor štel tam nekje do dvajset ljudi, seveda čim več mladih. Če je kakšen dober, ga nagovarjamo, vendar si ničesar ne želimo na silo. Čeprav si želimo, da bi mladi nadaljevali našo tradicijo, jih ne silimo. Tudi naši sinovi in vnuki, bolj kot ne, niso vključeni v zbor, morda naslednja generacija. To sezono je vsekakor naš največji cilj, da bi uspešno zaključili 50-letnico. Čez poletje bo najbrž intenzivnost padla, jeseni pa bomo spet v pogonu. Verjetno bomo še dopolnili božično - koledniški program, okrog novega leta pa bomo po vsej verjetnosti zaokrožili program tudi v naših koncih.
Lea Smrkolj
tudi francoski veleposlanik. Prva leta so nakazala, kako naj bi delovali, programu nismo več tako striktno sledili in ga delali bolj po občutku. Igor Velepič skrbi tudi za to, da odpojemo to, kar nam najbolj leži. Ve, koliko smo glasovno sposobni, tako da organizira, kaj bomo peli in največkrat tudi, kje bomo peli. Imamo srečo, da je učitelj na Walfdorfski šoli, tako da tudi poklicno veliko potuje in nam je v veliko pomoč s svojimi poznanstvi po svetu, prav tako pa tudi organizira naše nastope in gostovanja.
Katerih gostovanj je več, po Sloveniji ali po
tujini?
Bolj kot ne se držimo domačih koncev, tam nekje do Ljubljane. Vendar smo bili tudi že v Goriških Brdih, saj prihaja iz Solkana tudi eden izmed pevcev, Marinko Pintar. Nas pa še čaka za-ključitev projekta petje po Plečnikovih cerkvah, in sicer v Bogojini, Ljubljani, Mariboru. Lahko bi rekel, da smo zadnja leta več na tujem. Bili smo že na Madžarskem, v Angliji, na Češkem, v Beogradu, v Bolgariji, v Avstriji, kjer smo pridobivali zanimive izkušnje in pozitivne vtise.
Vaja pred koncertom ob praznovanju 50 letnice
20 let
18 ŠPORT	Rokovnjač
Nogomet v Črnem grabnu
Lani avgusta je bil ustanovljen Nogometni klub Črni graben. V prejšnjih številkah Rokovnjača ste lahko že veliko prebrali o njihovem delovanju. Pred kratkim so vzpostavili tudi svojo spletno stran in so tako dostopni tudi na naslovu www.nkcrnigraben.com.
NK Črni graben nadaljuje bogato tradicijo nogometa v naši občini. O njej nam je pripovedoval Jože Urbanija iz Lukovice, ki hrani skupinsko fotografijo nogometašev iz našega okoliša iz leta 1958. Takrat so se fantje iz Lukovice in Prevoj, ki so se jim pridružili tudi posamezniki iz Moravč zbirali na nogometnem igrišču v Laščah pri Rafolčah. "Bili smo mladi in zelo zagnani. Igrali smo predvsem med seboj. Na igrišče smo se vozili s kolesom. Doma so bili jezni, ker smo po končanem pouka v šoli namesto domov odšli naravnost na nogometno igrišče," je dejal Kovačev Jože. Konec petdesetih let prejšnjega stoletja so se pomerili tudi z ekipama Kamnika in Doba, kjer so že imeli organizirana kluba. V Lukovici so nogometni klub ustanovili leta 1973 kot sekcijo Telovadnega društva Partizan Lukovica-Prevoje. Gospod Urbanija, ki je bil nogometni delegat, tudi iz tistega časa hrani fotografijo moštva, ki je tekme igralo najprej v Krašnji, nato pa so si v klubu, ki ga je kot predsednik vodil Franc Capuder in za njim Fanc Pavšek, leta 1974 uredili nogometno igrišče na starem sejmišču v Lukovici. Takrat je bilo v klub vloženega veliko truda in časa. S prostovoljnim delom so si zgradili tudi zidano gardeboro. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je klub ostal brez igrišča, saj sedaj tam poteka avtocesta.
K sreči ni ostalo pri tem in po vseh teh letih je lani v naši občini ponovno
začel delovati nogometni klub. S tem se je začela pisati novo poglavje v nogometni zgodovini doline Črnega grabna.
Leon Andrejka
Nogometaši Lukovice v Laščah pri Rafolčah leta 1958
RD Črni graben vpisuje nove člane in mladince v ribiče
Konec marca smo imeli v prostorih PGD Prevoje letni zbor ribičev RD Črni graben. Delovno predsedstvo zbora ribičev je vodil predsednik Janez Križman ter člana Henry Bartolj in Matjaž Škulj. Zbor je potrdil delo in izvajanje letnega programa v letu 2011. Zbor je izvolil nadomestno tajnico RD Črni graben. Nato je predsednik predstavil finančni in delovni program za leto 2012, ki ga je predlagal Upravni odbor RD Črni graben. Splošni zaključek je bil, da smo v minulem letu delali dobro, kar vključuje veliko prostovoljnega dela na vseh področjih. Poseben pomen bomo v letošnjem letu namenili mladim in sodelovanju njihovih staršev. Zbor poziva ljubitelje ribištva in narave, da se nam pridružijo. Za podrobnejše informacije o prijavi pokličite na tel. 041/819-916 ali 051/307-541. Prva dejavnost v letošnjem letu je bila urejanje okolice ribnikov in vseslovenska čistilna akcija, ki je potekala v občini Lukovica. Ribiči RD Črni graben združujemo dober odnos do narave in vodnega življa, kar pa je vrednota, ki jo ima vedno manj ljudi.
DANiLO KasTEUC
Uspešen začetek sezone
Klemen Gerčar je po lanski ne preveč posrečeni sezoni, ko so ga pestile poškodbe in je zamenjal tudi ekipo ter motor, letošnje leto pričakal z optimizmom. Dobro delo v zimskem pripravljalnem obdobju se je poplačalo že na prvi dirki državnega prvenstva.
Tradicionalni uvod v domačo motokros sezono konec marca gostijo v AMD Brežice, klubu, za katerega bo od letošnje sezone naprej na domači sceni vozil tekmovalec iz Prevoj. Na progi v Prilipah je Gerčar v najprestižnejšem odprtem razredu v obeh vožnjah zmagal in tako postal skupni zmagovalec prve od skupno petih dirk v letošnjem državnem prvenstvu Slovenije. Ne mednarodni ravni je pri Klemenu Gerčarju glede na lansko sezono prišlo do nekaterih sprememb. 21-letni motokrosist se je pridružil češki ekipi UFO Racing Team in tako sedaj vozi 450 kubično Hondo CRF. Z novo ekipo namerava odpeljati vse dirke svetovnega prvenstva razreda MX3. V aprilu sta bili na sporedu že dve od skupno enajstih dirk. Otvoritveno preizkušnjo 9. aprila na Nizozemskem je končal na skupnem 14. mestu. Teden dni kasneje je bil v Franciji 11., kar kaže, da je v rezultatskem vzponu. Naslednja dirka Gerčarja čaka 1. maja, ko bo v Stranski vasi pri Semiču lovil drugo letošnjo zmago v državnem prvenstvu.
Leon Andrejka
RD ČG se predstavi na Vidovem sejmu 2011	Na dirki na Nizozemskem, foto: UFO Racing Team
april 2012	VABILA 19
TURISTIČNO DRUŠTVO PRESERJE PRI LUKOVICI
PRIREJA
TRADICIONALNI PRVOMAJSKI GOLAŽ
v torek, 1. maja 2012, ob 9.00 uri na jasi ob Gradiškem jezeru.
Vabljeni!
Vabimo vas na 2. tradicionalno kresovanje, ki se bo dogajalo 30.4.2012 v Blagovici z pričetkom ob 20.02.
Vsi vljudno vabljeni za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. DPM BLAGOVICA
Moto klub ROKOVNJAČI vabi na skupinsko otvoritveno vožnjo po trasi Krašnja - Trojane - Prebold - Trbovlje -Izlake - Moravče - Prevoje. Zbrali se bomo 2. maja 2012 ob 10:00 v Baru pod Lipo v Krašnji
Vse nogometne navdušence vabimo
na tradicionalni prvomajski nogometni turnir, ki bo 2. maja od 11. ure naprej v Blagovici.
Sekcija za šport PGD Blagovica
Vabilo
Vabimo vas na ogled Državnih športnih iger
Zveze slovenske podeželske mladine, ki bodo v soboto 26.5.2012 od 9.00 do 20.00 ure v Blagovici. Zvečer pa ste vabljeni na veliko vrtno veselico z ansamblom Mladi godci.
20
VABILA
Rokovnjač
7. NOGOMETNI TURNIR
ZA POKAL RAFOLČ ŠTD Rafolče
v nedeljo, 20. maja 2012, organizira 5. nogometni turnir za pokal Rafolč. Turnir bo potekal na travnatem igrišču v Rafolčah, s pričetkom ob 9. uri in bo potekal po običajnem turnirskem razporedu.
Sodeluje lahko največ 12 ekip. Informacije in prijave: Mare 041 603825 ali std.rafolce@gmail.com.
V primeru dežja bo turnir prestavljen na nedeljo, 27. maja 2012 Vabijo člani ŠTD Rafolče!
GODBA LUKOVICA
VAS VABI NA TRADICIONALNE
PRVOMAJSKE NASTOPE
PONEDELJEK, 30. APRIL 2012
(na predvečer praznika)
14.30 - LUKOVICA 15.30 - TROJANE 16.30 - BLAGOVICA 17.30 - KRAJNO BRDO 18.30 - DUPELJNE 19.30 - VIDEM 20.30 - PREVOJE
AMD LUKOVICA vabi motoriste na BUDNICO po Občini Lukovica. Zbrali se bomo 1. maja 2012 ob 5.30 na trgu v Lukovici.
Vabljeni.
ŠPORTNO DRUŠTVO PREVOJE ORGANIZIRA
TURNIR V MALEM NOGOMETU
Turnir bo potekal na igrišču v Šentvidu, dne 19.5.2012 s pričetkom ob 10.uri
Število ekip je omejeno na 12! Prijave zbiramo na 041 617-994 (Rok)
Lep nogometni pozdrav! ŠD Prevoje
april 2012
DRUŠTVA 21
PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA V LETU 2011
Mnoge požare bi se dalo preprečiti
V občini Lukovica v okviru Gasilske zveze (GZ) Lukovica deluje pet prostovoljnih gasilskih društev (PGD): Lukovica, Prevoje, Krašnja, Trojane in Blagovica. Za bralce Rokovnjača smo pripravili kratek pregled aktivnosti teh društev v letu 2011 - v letu, ko sta častitljivi jubilej praznovali društvi s Trojan (100 let) in Blagovice (70). V letu 2012 podobna obletnica, 85 let, čaka tudi Krašnjane.
Skozi preglede letnih poročil o delovanju društev je mogoče ugotoviti, da gasilstvo ostaja globoko v dednem zapisu Slovencev. Kljub vedno večkrat omenjeni težavi s pasivnostjo prebivalstva gasilci ostajajo vitalna društva, ki ogromno dela vlagajo tudi v vzgojo bodočih rodov fantov in deklet, ki nesebično pomagajo sokrajanom, ko (če) jih doleti nesreča. Naši gasilci sicer še zdaleč niso samo ljudje, ki gasijo požare ali pomagajo ponesrečencem v prometnih nesrečah. V njihov delokrog sodijo tudi številna druga častivredna dejanja: prevažajo pitno vodo, perejo in čistijo dvorišča, cestišča in kanale meteornih voda, sodelujejo pri pogrebih in ostalih slovesnostih ter nasploh veliko pripomorejo k prijetnejšemu vzdušju v krajih, v katerih delujejo.
Članice PGD Blagovica na regijskem gasilskem tekmovanju 2011, foto: PGD Blagovica
PGD Lukovica: kdaj v nov gasilski dom?
V Lukovici je bil storjen nov velik korak naprej. S pomočjo donatorjev in akcij zbiranja starega papirja ter plastičnih zamaškov so kupili defibrila-tor, prenosne radijske postaje, hidravlično orodje ter razne kose osebne zaščitne opreme, GZ Lukovica pa je prispevala trodelno lestev, sredstva za nakup hidravličnega orodja in ostale opreme. Ob tem je bil znotraj operativne enote ustanovljena Enota za hitro reševanje, v kateri so kar trije člani iz zadnje generacije usposobljenih gasilcev. To kaže na uspešno vključevanje mladih v delo društva. Kot je povedal predsednik PGD Lukovica Blaž Cerar, se stvari počasi premikajo naprej tudi glede izgradnje novega gasilskega doma, o čemer naj bi bilo več znanega do konca leta; zdaj se predvsem čaka na odgovor pristojnega ministrstva glede primernosti lokacije. V PGD Lukovica so veseli pobude PGD Prevoje za obnovo starega gasilskega doma na Maklenovcu, k čemur se bodo priključili s pridnimi rokami; presežnih finančnih sredstev zaradi prihodnjih investicij v nov objekt namreč nimajo. Lukovičani so sicer hvaležni občini, ki jim je zaradi prostorske stiske omogočila skladišče v stari Pungartnikovi hiši. Kot je povedal poveljnik Zdravko Tkalec, so člani PGD Lukovica v letu 2011 sodelovali pri 13 intervencijah, kar je manj kot prejšnja leta, je pa pri tem opozoril, da so v letu 2012 že v dveh mesecih prišli do številke sedem. Od 13 posredovanj jih je
bilo pet povezanih z ognjem, štiri pa z živalmi: trikrat so poklicali gasilce na pomoč pri odstranitvi nevarnih sršenjih gnezd, dan po božiču pa je pomoč v zamrznjenem Gradiškem jezeru potreboval labod. Opravljenih je bilo okrog 400 delovnih ur - od tega pol za interevencije, pol pa v okviru sodelovanja pri prireditvah (kot prometno-redar-ska služba). »Rad bi poudaril, da so bile vse ure za intervencije in redarstvo opravljene prostovoljno in niso bile plačane,« je še poudaril Tkalec.
PGD Prevoje: pozitivno stanje prinaša nove projekte
Na Prevojah so kot zelo pomembno v letu 2011 izpostavili dejstvo, da so končno uspeli izplavati iz rdečih številk - stanje na računu društva je po dolgih letih spet pozitivno. »Zahvala gre krajanom KS Prevoje in Rafolče, ki so se ob novem letu zelo izkazali,« je povedal predsednik društva Marjan Kveder in dodal, da so se v društvu zelo izkazali tudi na področju izobraževanja in tekmovanj, čeprav rezerve še vedno obstajajo. Skladno s finančno sanacijo so na Prevojah zdaj že začeli tudi z novimi projekti. Za leto 2012 načrtujejo nakup novega kombija, saj je dosedanji že zaradi svoje starosti - otroci se ne smejo prevažati v vozilih, starejših od 12 let - mnogokrat neuporaben, vlagali pa bodo tudi v infrastrukturo. Poleg prenove starega gasilskega doma na Maklenovcu, ki je eden najstarejših v državi, so se prevojski gasilci lotili tudi ureditve svojega domicila: v načrtu je ureditev večnamenske dvorane z vso medijsko podporo za izvedbo izobraževanj in sestankov ter poveljniške sobe. »Dela se bodo nadaljevala, ko iz razpisov pridobimo dodatna sredstva,« je nadaljevanje del napovedal Kveder, ki si v prihodnje želi še tesnejšega sodelovanja z občino in gasilsko zvezo. Poveljnik PGD Prevoje Milan Dernulovec je poročal o štirih posredovanjih v letu 2011: o treh požarih (na vozilu, v kleti in na travniku) in eni prometni nesreči. »Dejstvo, da se število požarov zmanjšuje, dokazuje, da so občani opremljeni z ročnimi gasilniki in da so visoko ozaveščeni pri preventivi. To je pohvalno, vendar pa po drugi strani narašča število tehničnih in ostalih intervencij, kjer je potrebna naša pomoč,« je še zapisal Dernulovec.
Intervencija PGD Lukovica - gozdni požar, foto: PGD Lukovica
PGD Krašnja: v pričakovanju 85-letnice
V Krašnji je vse v znamenju prihajajoče 85. obletnice društva, ki jo bodo proslavili poleti. Takrat bo slavnostno predano v uporabo tudi novo vozilo GVM-1 - kombi Peugeot Boxer, ki je zamenjal prejšnje tovrstno vozilo. Še nedolgo nazaj so Krašnjani dobili tudi novo orodno vozilo GVV-1. »Imamo dobro opremljeno društvo, tudi za zaščitno opremo je poskrbljeno, zdaj pa so na vrsti člani, predvsem mlajši, da se izobražujejo, saj brez usposobljenega kadra tudi vsa oprema ne pomeni veliko,« je eno od ključnih nalog za prihodnost izpostavil predsednik društva Brane Močnik, ki je zadovoljen s sodelovanjem z občino, gasilsko zvezo in ostalimi društvi. Kot je poročal poveljnik Anton Pervinšek, so krašenjski gasilci v letu 2011 opravili tri intervencije - dva dimniška požara (oba v Spodnjih Lokah) in čiščenje olja s cestišča v vasi Krašnja. »Pri dimniških intervencijah opažamo, da je okolica kurilnih naprav zanemarjena s polno nepotrebne navlake, same peči in dimniki pa so že dlje časa neočiščeni,« je glavne vzroke za tovrstne nesreče opisal Pervinšek. Krašnjani želijo biti v prihodnje (še) uspešnejši pri animiranju mlajših in nastopanju na gasilskih tekmovanjih, ki jih vidijo kot pomemben del izobraževanja.
PGD Trojane: žilav in uspešen stoletnik
Častitljiv jubilej, okroglih 100 let delovanja, so v letu 2011 praznovali gasilci s Trojan, ki so - razumljivo - svoj praznik tudi primerno proslavili. Osrednji prireditvi sta bili 24. in 25. junija. Na sporedu je bila prireditev z naslovom Sprehod skozi zadnjih 100 let skozi besedo in glasbo, ki se je zaključila s predstavitvijo najmlajših gasilcev -bodočih operativcev, ki bodo v prihodnje skrbeli za požarno varnost naših krajev. Trojanski gasilci so rojstni dan proslavili tudi z izvedbo množične gasilske parade z mimohodi gasilskih formacij in vozil. Pred družabnim vrhuncem obletnice (gasilsko veselico) je sledil še uradni prevzem novega gasilskega vozila GVM-1. Kot je zapisal predsednik PGD Trojane Lado Goričan, so imeli trojanski gasilci v letu 2011 na svojem operativnem območju tri intervencije, in sicer požar na avtomobilu, požar na avtomobilski prikolici in travniški požar. Pri izobraževanju in mladini so na Trojanah precej kritični: kljub prijavi se nekaterih izobraževanj zaradi zapolnjenih kvot v okviru GZ Lukovica niso mogli udeležiti. »Hkrati pa zaradi nezadostne angažiranosti mladih prihaja tudi do težav pri formiranju tekmovalnih ekip in pri organizaciji drugih aktivnosti, privlačnih za mlade ljudi,« je zapisal Goričan. PGD Trojane je ob 100. obletnici sicer prejelo odlikovanje GZS za posebne zasluge, srebrni znak Civilne zaščite, ob Dnevu samostojnosti in enotnosti pa jo je s Plaketo občine Lukovica nagradila tudi lokalna skupnost.
22 DRUŠTVA
Orodno vozilo GVV-1 PGD Krašnja, foto: PGD Krašnja
PGD Blagovica: želja za osmo desetletje je novo vozilo za prevoz vode
V Blagovici je bilo leta 2011 v znamenju 70-letni-ce delovanja društva. Slavnostni seji, ki je bila 17. junija, sta dan kasneje sledili še parada in gasilska
veselica. Bojda je bilo zelo živahno - tako kot je nasploh v PGD Blagovica, kjer se z veliko zagnanostjo posvečajo najrazličnejšim dejavnostim, tudi gasilskim tekmovanjem. Tako so za lansko občinsko tekmovanje recimo prijavili kar enajst desetčlanskih ekip, od katerih sta se dve uvrstili tudi na državno tekmovanje, ki bo konec maja oziroma v začetku junija. V Blagovici si sicer v prihodnje zelo želijo novega vozila za prevoz vode -sedanje je namreč že precej v letih (ima jih že 30) in le še vprašanje časa je, kdaj bo postalo neprimerno za uporabo. PGD Blagovica je imelo v letu 2011 sedem intervencijskih posredovanj: šestkrat je bil vzrok požar, enkrat pa so gasilci nudili tehnično pomoč ob prometni nesreči. Kot je za Rokovnjača povedal predsednik društva Marko Trdin, je požarna varnost v občini na visoki ravni, bi se pa morali občani bolj zavedati posledic, ki jih za sabo nosi kurjenje na prostem - sploh, če
Rokovnjač
je v veljavi prepoved zaradi požarne ogroženosti okolja. »Letos smo imeli v času marčne suše kar nekaj posredovanj, vzroki požarov pa so bili kot po pravilu v malomarnosti ljudi,« je povedal.
Luka Maselj
Ocenjevali so kakovost Občni zbor PVD Sever Domžale salam
Pred nedavnim je v prostorih Športnega društva Zlato polje potekalo prvo ocenjevanje domačih salam, ki so pridelek vaščanov.
V začetku meseca parila smo se zbrali člani policijsko veteranskega združenja SEVER odbor Domžale na občnem zboru, katerega so se udeležili tudi predsednik in tajnik PVD SEVER Ljubljanskega območja Emerik Peterka in Gojo Keren, ter predsednik območnega združenja Slovenskih častnikov Bine Kladnik.
Ocenjevalna komisija
Pred desetimi leti se je podobnega lotil že domačin Janez Pogačar, sedaj pa je za organizacijo poskrbelo društvo.
Povabili so tričlansko komisijo, ki so jo sestavljali dobri poznavalci domačih mesnin. Jože Urankar z Vrha nad Krašnjo, Robi Capuder iz Spodnjih Kosez in Viktor Rems iz Krtine so vestno ocenili vsako salamo, ki ji je bilo potrebno sešteti točke za zunanji izgled, vonj, okus in notranji izgled. Člani komisije so imeli polne roke dela, ob koncu pa so menili, da so na splošno vse salame zelo dobre. Seštevek točk je določil najboljše, ki jim je predsednik Viktor Pogačar podelil skromna darila, prav vsi udeleženci pa so prejeli lepa priznanja. Za najboljšo salamo sta si prvo mesto prislužila Janez in Brigita Pogačar iz Trnovč, drugo število točk je prejel Janko Jamšek iz Podgore, med najboljšimi pa se s tretjim mestom lahko pohvali Marko Vrankar iz Obrš. Čestitamo vsem sodelujočim, obenem pa povabilo za drugo leto za še več udeleženih krajanov. Hvala članom ocenjevalne komisije, ki so si vzeli čas in brezplačno dodali svoj prispevek za Športno društvo Zlato polje.
Tone habjanič
Občnega zbora so se udeležili tudi člani iz naše občine
V uvodnih besedah je vse navzoče člane in goste pozdravil predsednik odbora Domžale Ma-ksimiljan Karba in podal dnevni red. Z minuto molka smo počastili spomin na prednedavno umrlega člana združenja SEVER Mirka Juva-na iz Domžal. Predsednik je besedo prepustil Emeriku Peterki, ki je nanizal vrsto dogajanj iz preteklega leta. Ker je bilo jubilejno dvajseto leto od osamosvojitve, je bilo toliko več proslav, spominskih komemoracij in športnih prireditev, na katerih so bili mnogi naši člani zelo dejavni in uspešni. Omenil je nekaj večjih proslav, katerih so se udeležili številni člani, tako v Gotenici, Kopru, Holmecu in Dragomerju. Številno so bile obiskane tudi družabne igre in pohodi. Povedal je, da je trenutno v PVD preko tisoč sto članov, da se število veča, kar je tudi prav. Omenil je, da vsa dogajanja lahko vidimo na spletni strani. Gospod Emerik Peterka je podal tudi program dela za leto 2012, kateri bo zaradi takoimenovane recesije in s tem manj finančnih sredstev skoraj tretjino skromnejši. Planiranih je nekaj proslav, usposabljanje praporščakov in športnih aktivnosti. Velika želja
pa je, da bi pridobili nekaj sredstev iz okoliških občin, da bi se s tem lažje nabavili svoj prapor, katerega se sedaj sposojamo v Ljubljani, ter nabavo veteranskih oblek. Izrazil je tudi željo, da se v PVD SEVER včlanijo tudi številni iz okoliških občin, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.
Z nekaj besedami nas je nagovoril tudi predsednik območnega združenja Slovenskih častnikov g. Bine Kladnik in poudaril, da je Domžalsko območje zelo veliko, da zajema široko področje novonastalih občin Mengeš, Trzin, Lukovice in Moravč, iz katerih so naši člani. Ker se nekaterim oblastnikom porajajo misli, da se okrnejo tudi naše pravice, se bomo morali zanje boriti, če jih izgubimo, je dejal, se pa lahko vprašamo, zakaj smo se sploh borili? Predsednik Karba je omenil tudi dogovarjanje z vrstniki iz Kamnika o večjem medsebojnem sodelovanju, športnih aktivnostih in druženju. Ob koncu se je vsem zahvalil za udeležbo. Sledilo je družabno srečanje.
Tone HABJANič
april 2012
DRUŠTVA, DOGODKI 23
Že zbirate razglednice Lukovice?
Ste že pobrskali po predalih in izpraznili omare? Ste iskali med pismi, voščilnicami, razglednicami, ki jih pridno spravljate v škatlo s spomini? Če berete Rokovnjača, gotovo že veste, da v občini poteka zbiranje razglednic iz naših krajev.
Ker bi radi septembra ob občinskem prazniku pripravili razstavo razglednic, ki prikazujejo naše kraje, zgradbe in ljudi, ste tudi vi lepo vabljeni k sodelovanju. Če imate doma razglednice iz Lukovice in okoliških krajev, ki sodijo v Občino Lukovica, nas prosim obvestite. Razglednice so lahko tako stare kot nove, sodobne, poslane ali neposlane, popisane ali »prazne« ... Seveda lahko k zbiranju povabite tudi sorodnike, prijatelje, znance, ki živijo drugod po Sloveniji ali v tujini, pa so morda kdaj prejeli ali kupili razglednico Lukovice. Razglednice boste nepoškodovane dobili nazaj, sposodili si jih bomo le za razstavo in jih spravili v digitalno obliko. Če ste nam torej pripravljeni pomagati zbrati nekaj delčkov zgodovine (ali podob sedanjosti) in s tem svetu pokazati lepote, ki jih skriva naša občina, pokličite tel. št. 041 874 786. Če razglednic nimate, bi si jih pa z veseljem ogledali, pa že zdaj vabljeni na septembrsko razstavo.
Razglednica, ki prinaša pozdrave iz Blagovice, je bila odposlana 23. avgusta 1903. Prikazane so še Novakova, Pavličeva in AndReJA C°Kl Cerarjeva gostilna ter prodajalna Vidali. Original hrani Knjižnica Domžale.
Praznik slovenske zastave na Geoss-u
Minister NZ Vinko Gorenjak
Na velikonočno nedeljo 8. aprila je društvo He-raldica Slovenica pripravilo slovesnost ob Dnevu Slovenske zastave. Mineva že 164 let, odkar je 7. aprila 1848 na Wolfovi ulici v Ljubljani Lovro Toman prvič izobesil slovensko narodno zasta-
vo. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je na slovesnosti ob Dnevu zastave pozval k enotnemu in tvornemu sodelovanju pri iskanju izhoda iz gospodarske krize. Po njegovem mnenju imamo danes na izbiro dvoje: stisniti pasove ali pa se naprej zadolževati, dokler dokončno ne poči. Ne glede na nastalo krizo lahko ob neizpolnjevanju pridejo v Slovenijo evropski uradniki v črnih oblekah in nam diktirajo, kako naj delamo naprej. Praznik zastave je tudi spomin na osamosvojitev Slovenje 1991, ker smo strnili vrste in kljub napovedmi, da nam ne bo uspelo, postavili temelj slovenske države, kar je tudi grb in zastava republike Slovenije. Kljub sneženju se je na Geoss-u zbralo nad 300 udeležencev iz vse Slovenije. V povorki, ki se je vila proti Geoss-u, so sodelovali konjeniki z narodnimi zastavami, ča-
stna četa Slovenske vojske, ki je nosila slovensko zastavo, godba Slovenske vojske, narodne noše, prapori Veteranov vojne za slovenijo 1991 in tudi prapor Sekcije Lukovica, občinske zastave, med katerimi je bila tudi Občina Lukovica, in evropske zastave. Pesnik in igralec Tone Kuntner je recitiral svoje pesmi in pesem z naslovom Moja mati, ki jo je Tone Krkovič podaril Sloveniji ob 20-letni-ci osamosvojitve Slovenije. Praporščakom in zastavonošam je poveljeval častni predsednik ZVVS Srečko Lisjak. Predsednik HGV Jožef Laje-vec je podaril priznanja občinam in podjetjem, ki so podprle prireditev. Vsi navzoči so dobili spominsko značko Heraldica Slovenice.
Danilo Kastelic
Iztok Gumzej tretji na evropskem tekmovanju v kuhanju
V gostilni Furman v Lukovici kuha eden izmed najboljših kuharjev v Evropi
Mednarodni kuharski festival Biser morja je eden najpomembnejših gastronomskih dogodkov v Sredozemlju; letos je potekal od 23. marca do 1. aprila na Braču. Slovenijo so zastopali štirje kuharji po izboru Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Iztok Gumzej, kuhar v lukoviški gostilni Furman, je prejel zlato medaljo v pripravi jedi iz piščanca ter v velikem finalu osvojil tretje mesto in s tem naslov tretji najboljših kuhar v Evropi. Iztok se bo tri tedne kuharsko izpopolnjeval v najprestižnejšem hotelu v Dubaju.
Na tekmovanju, ki ga je že letos sedmič organiziralo Združenje sredozemskih in evropskih kuharjev, je sodelovalo kar 300 kuharjev iz 19 držav. Kuharski mojster Iztok Gumzej je vzbudil pozornost sodnika iz Združenih arabskih emiratov Tho-masa Guglerja, ki je chef kuhinje najprestižnejše bolnišnice na svetu Al Mashfa Hospital v Dubaju. Prejel je povabilo na tritedenski trening kuhanja v znamenitem prestižnem hotelu v Dubaju v obliki jadra, ki stoji na umetnem otoku Burj Al Arab. Tekmovalo se je v pripravi jedi po naročilu - »al a carte«, tekmovalci pa so morali v 45 minutah skuhati dve jedi. Tekmovali so v kategorijah: kuhanje
nacionalnih jedi, priprava ribe, piščanca, testenin in vegetarijanskih jedi.
Zadnji dan tekmovanja je potekal veliki finale najboljših, kjer so kuhali celoten meni. Priprava menija ni smela biti daljša od treh ur, kuhalo pa se po sistemu »magic box«, kar pomeni, da vse sestavine pripeljejo v zaprti škatli, kuhar pa mora v petnajstih minutah vse pregledati in napisati recepte, zavihati rokave in v treh urah skuhati celoten meni: predjed, glavno jed in sladico. Deset sodnikov je ocenjevalo pripravo jedi, tehniko kuhanja in okus.
Manca Karlovsek
24 DOGODKI, KOLUMNA	Rokovnjač
5. mednarodno srečanje fičkov
Konec marca je v središču Lukovice potekalo tradicionalno, letos že 5. srečanje ljubiteljev fičkov, ki ga je ograniziral Fičo klub Slovenija. Na osrednjem trgu so se zbrali 104 udeleženci s svojimi legendarnimi jeklenimi konjički. Večina jih je prišla iz različnih krajev Slovenije. Mednarodna udeležba je bila tokrat še bolj pisana saj so svoje avtomobile na ogled pripeljali iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Srbije.
Obiskovalci so lahko občudovali številne in zelo lepo ohranjene fičke, popularne malčke, ki so jih leta 1955 začeli izdelovati v tovarni Fiat. Poleg italijanske izvedbe so bili v Lukovici predstavljene tudi izvedbe avstrijskega Steyerja, nemškega Jagsta in seveda najbolj številčno Zastave iz Kragujevca. Udeleženci tokratnega srečanja so se po dopoldanskem zboru v Lukovici, ki ga je s koračnicami popestrila tudi Godba Lukovica, nato odpravili na blagoslov v Dob, se odpeljali do Domžal, Trzina in se nato vrnili v Šentvid na Domačijo Rus,
kjer sledil nastop Staneta Vidmarja. Udeleženci so priznali, da je bilo srečanje zelo dobro organizirano, in kot je dejal Zvone Dolenc, gonilna sila Fičo kluba Slovenija, je to ena večjih prireditev v tem okolju, Lukovica pa s tem dobiva na prepoznavnosti. Med ljubitelji teh avtomobilov se po raznih delih Slovenije in tudi v Nemčiji ter Srbiji o tem srečanju in Lukovici govori že nekaj mesecev prej. Žal je bilo 5. mednarodno srečanje fičkov v Lukovici morda tudi zadnje. Gospod Dolec namreč pravi: "Jaz srečanja ne bom več organizi-
ral. Preveč je dela in stroškov, poleg tega pa je odgovornost prevelika." Pravi, da srečanje lahko organizira kdo drug, on pa bo z veseljem pomagal, vendar sam organizator ne bo več in ne bo več prevzemal odgovornosti in stroškov na svoja pleča. Upamo le lahko, da se bo tradicija nadaljevala in bomo v Lukovici še lahko spremljali srečanje lastnikov fičkov, saj je to res zelo prijetna in odmevna prireditev, ki bi jo veljalo v naših krajih gostiti tudi v prihodnosti.
Leon Andrejka
KOLUMNA
Počistimo poleg smeti še kaj
Zgodila in uspešno končala se je vsesplošna čistilna akcija tako v naši občini, v Sloveniji in po svetu. Na tone smeti je bilo pospravljenih in Zemlja je zagotovo hvaležna kakor tudi ves živelj, ki se giblje po njej. Čeprav zelo blizu mojega doma, pa vendar nisem vedela, da imamo takšno divje odlagališče. Zagotovo je to odlagališče okoliških prebivalcev, kajti tako daleč v grapo bi težko nosil ali vozil kdo drug. Tistih, ki so svinja li, mislim da ni bilo pri čiščenju. Le kako bi lahko organizirali še kakšno akcijo, ki bi očistila um tistih, ki nimajo v svoji zavesti, v svojem srcu, te krasne vrednote, da je lepo živeti v čisti naravi, ne samo v čistem, »zbiksanem« domu in pospravljenem dvorišču. Le kako bi, po mojem mnenju, prepričali predvsem starše, marsikoga srednje generacije, da nehajo smetiti, kajti že premnogi otroci so jim lahko vzor. A na žalost ti niso dovolj.
Pa ni potreba na tem našem prostoru, na svetu, počistiti samo smeti in ozavestiti vrednoto o pomembnosti čistega okolja, še mnogo kaj je potrebno. Predvsem bi se morali ljudje na-
učiti, da poslušajo sebe, mislijo s svojo glavo, da poslušajo svoj notranji glas. Tako pa slepo sledijo, poslušajo, če se tako pričakuje, vpijejo, razbijajo, stavkajo, tiste, ki slede mnogokrat oziroma večinoma svojim lastnim interesom, svoji lastni častihlepnosti in svojemu lastnemu pohlepu. Za tiste, ki jim tako slepo in brezglavo ploskajo, verjemite, ni mar. Verjemite, velikim, pomembnim, je mar samo njihov lastni kapital. Še politikov jim ni mar, ti so samo njihovo trobilo in privlačna, magična moč vladanja. Vsa čast svetlim izjemam. Prišel je april in z njim težko pričakovani dež in mnogo manj pričakovan ter zaželen sneg in mraz. Pričelo je vse brsteti, trava dobiva lepo zeleno barvo, sadno drevje se odeva v nevestina oblačila in preostale smeti bo začasno preraslo in skrilo zelenje. Ja, prišla je vesna. Naj se naseli tudi v naša srca, naj naše misli in dejanja obrodijo zdrav, bogat in za vse in vsakogar dober sad.
MiLENA Bradač
april 2012
NARAVA, ZDRAVJE 25
Petina občanov počistila okrog 40 ton smeti
Akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki je potekala v soboto, 24. marca, smo se pridružili tudi v občini Lukovica. Kot nam je povedal višji svetovalec za gospodarske javne službe Tomaž Cerar, je v akciji sodelovalo okrog 940 občanov ali okrog 20 odstotkov vseh.
Od skupne številke je bilo okrog 200 prostovoljcev, medtem ko največji del prej omenjene številke predstavlja učence in učitelje Osnovne šole Janka Kersnika Brdo (okoli 500), malčke in njihove vzgojiteljice iz vrtca Medo (okoli 200), ki so čistili občino kot del »šolskih obveznosti«. Akciji se je organizirano priključila tudi Slovenska vojska, ki je v Lukovico na »pomoč« poslala 15 vojakov.
»Akcijo bi ocenil kot povprečno uspešno. Ljudje se niso kaj dosti poboljšali glede odmetavanja smeti, hkrati pa tudi niso kaj bolj zainteresirani za čiščenje smeti kot v prejšnjih letih,« je brez olepševanja uspešnost akcije ocenil Cerar, a zato toliko bolj pohvalil vse tiste, ki so si vzeli dragoceni čas in pomagali po svojih močeh. Krajevne skupnosti, turistična in športna društva, lovska in ribiška družina ter planinci so tvorili glavnino prostoljskega gibanja. Ti ljudje so zaslužni, da je bilo v naši občini odstranjenih prek 40 ton oziroma več kot 80 kubičnih metrov raznih odpadkov. Kljub trudu vseh ni bilo mogoče odstraniti. »Na določenih odlagališčih so smeti žal ostale,« je povedal Cerar in še enkrat - tako kot v prejšnji številki Rokovnjača - poudaril, da je v prihodnje nujno spremeniti miselnost in navade ljudi, saj vsakoletno pobiranje smeti ne prinaša trajne rešitve.
Bodo ljudi zdramile šele kazni?
Po zaključku akcije smo zbrali tudi nekaj vtisov. Mojca Gorenc je poročala, da so se člani Športnega društva (ŠD) Trojane in Lovske družine Trojane--Ožbolt z veseljem odzvali ideji nove vseslovenske akcije in tako kot vsako leto so počistili svoj okoliš. »Na žalost se vsako leto znova najdejo večje količine odpadkov na istih mestih kot predhodna leta, kar govori o tem, da je za osveščenost ljudi potrebno storiti še veliko. Morda bo potrebna tudi kakšna konkretna kazen,« je bila odločna Gorenčeva. V Zlatem Polju je bilo aktivno tamkajšnje ŠD. »Čeprav nas je bilo okoli 20, nam je ostalo še nekaj dela, ki ga bomo opravili v bližnji prihodno-
sti,« je povedal Tone Habjanič. Zlatopoljci so se posebej lotili ceste ob meji s kamniško občino pod Pšajnovico ter trnovega pobočja v vasi med igriščem in kapelo. Ob tem so prišli na dan tudi z zanimivo idejo: »ŠD je podalo predlog, da se ob cesti v vasi, ki smo jo očistili vejevja in trnja, posadijo okrasna drevesa, ki bi poleg lepšega videza dajala tudi senco parkiranim vozilom,« je sporočil Habjanič in še posebej pohvalil mlade, ki so se odzvali številčno, pozitivno in - delavno.
Nekaj zanimivih utrinkov so zbrali tudi na spletni strani brdske osnovne šole. »Želimo si, da bi na travniku rasle rože, ne pa smeti,« je recimo povedala Lara iz drugega razreda podružnične šole v Blagovici, Hana iz enega od višjih razredov krašenjske podružnične šole pa je dodala: »Meni je bilo najbolj všeč, ko smo iskali smeti po potoku. Našli smo veliko nevarnih smeti.« Pohvalo si kajpak zaslužijo tudi vsi ostali učenci s celotne šole in njihovi učitelji.
Udeležba nižja, učinkovitost večja
Akcija Očistimo Slovenijo je sicer spet postregla z zavidljivimi številkami. Sodelovalo je okrog 270.000 ljudi, ki so čistili okoli 3.500 divjih odlagališč, pri tem pa so iz narave odstranili okoli 5.000 ton odpadkov. Akciji se je pridružilo 98 odstotkov vseh slovenskih občin; v nekaterih je domače kraje čistilo tudi nad tretjino vsega prebivalstva. Nagrado za posebno prizadevnost je prejela občina Naklo, kjer je čistilo kar 36 odstotkov vseh občanov, priznanji sta si prislužili tudi občini Velika Polana (35) in Mirna Peč (33). Čeprav je bila v Lukovici udeležba nižja, pa veliko o požrtvovalnosti tistih, ki so se odzvali akciji, pove podatek, da je v naši občini vsak, ki se je udeležil akcije, v povprečju Slovenijo očistil slabih 43 kilogramov smeti, medtem ko je slovensko povprečje le dobrih 18.
Luka Maselj
Najštevilčnejše so se akcije udeležili učenci in učitelji Osnovne šole Janka Kersnika Člani ŠD Zlato Polje Brdo ter malčki in njihove vzgojiteljice iz vrtca Medo
Člani Turističnega društva Preserje	Del ekipe, ki je čistila Trojane in okolico
26 NARAVA, NOVE TEHNOLOGIJE
Rokovnjač
Čistilna akcija v Blagovici
Akciji se je organizirano priključila tudi Slovenska vojska
Zbrani v Lukovici skupaj s koordinatorjem akcije Tomažem Cerarjem in podžupanom Bojanom Andrejka
Na kratko: vse o Facebooku
Socialno omrežje Facebook
V zadnjih letih so socialna omrežja postala del našega vsakdana in naših življenj. Zagotovo ste se že srečali s stiuacijo, ko vam je sogovornik rekel »veš, sem pa videl na Facebooku, da ...«, vas pa je začelo zanimati in ste se zbali, da kaj zamujate. Ljudje smo informacijska bitja, zanima nas, kaj se dogaja okoli nas, drugim ljudem, želimo biti na tekočem. Včasih so se ljudje več družili, si telefonirali in tako izmenjavali informacije, sedaj pa je vse zbrano na enem mestu - na socialnih omrežjih. Ker je tempo življenja vedno hitrejši, so se tudi starejše generacije primorane soočiti z novimi pojavi in tehnologijo.
Kaj sploh je socialno omrežje Facebook?
Facebook je družbena spletna stran, ki svojim uporabnikom omogoča, da brezplačno delijo novice, slike, dogodke in misli z ostalimi ljudmi, ki jih dodajo kot prijatelje na tem socialnem omrežju. S tem, da kdo ne bi bil prijavljen na Facebooku, v teh časih ni težav, med mladimi je včasih že čudno, če te tam ni. Točnih podatkov, koliko ljudi je včlanjenih, ni, saj se spreminjajo z vsakim dnem, okvirno pa naj bi imela spletna stran po vsem svetu več kot 845 milijonov aktivnih uporabnikov.
Začetki Facebooka
Facebook je ustanovil Mark Zuckerberg, ki je spletišče izdelal kot študent na univerzi na Harvardu. Na začetku so lahko bili člani spletnega mesta le študentje harvardske univerze, kasneje pa so lahko člani postali še študenti ostalih univerz, dijaki in vsi, stari več kot 13 let. Dandanes je član Facebooka lahko vsak, ki ima dostop do interneta.
Kaj lahko ustvarimo na Facebooku?
Na Facebooku si lahko ustvarimo spletni profil osebe oziroma ustvarimo stran, kjer lahko kot podjetje predstavlja svoje storitve in izdelke skupaj s fotografijami. Čeprav pravijo, da je vsak začetek težak, je uporaba sistema Facebook dokaj enostavna. Na naslovni strani ne moremo zgrešiti obrazca, kjer enostavno vnesemo svoje podatke. Edini predpo-
goj je, da imamo tudi svoj elektronski poštni naslov, saj po vnešenih podatkih in potrditvi na e-mail dobimo povezavo, ki jo moramo potrditi zaradi verodostojnosti. Kljub vsemu pa je potrebno biti pazljiv, še preden in tudi potem ko se včlanite, saj lahko pride do zlorabe osebnih podatkov. Osnovno pa se pred tem lahko zaščitite tako, da nastavite, da je profil viden le vašim prijateljem, ki jih vi potrdite in ne vsem upo-rabnkom spleta.
Prednosti Facebooka
Na Facebooku lahko svojo stran ustvarijo tudi podjetja oziroma društva. Ena izmed aktivnih facebook strani, je stran Godbe Lukovica, ki objavlja slike, statuse in jo je do sedaj všečkalo že 639 Facebook uporabnikov. Kot podjetje se predstavlja na socialnem omrežju Pečarstvo Avbelj, dodanih imajo nekaj slik, prav tako tudi kontaktne podatke za stranke. Ustvarjen je profil kraja Lukovica, kjer je bilo po podatkih Facebooka 1210 ljudi, ki so kraj označili kot kraj bivanja, označili na stanju, pod sliko napisali, da so bili ravno takrat v Lukovici. To lahko naredite tako, da napišete @Lukovica in sistem vam bo zaznal strani, ki vsebujejo besedo Lukovica in želeno izberete s klikom.
Tudi občina Lukovica na spletnem omrežju
Marsikdo najbrž še ne ve, da se je z marcem tudi naša občina vključila v projekt mojaobčina.si. Na portalu http:/www.mojaobcina.si/lukovica objavljamo novice in nekatere vsebine, ki jih konec meseca lahko prebirate v reviji. Pod vsakim prispevkom ima uporabik Facebooka možnost, da prispevek »lajka« oz. »všečka« ali ga na svojem Facebook profilu deli z ostalimi. Tako kot lahko ustvarite skupino ali dogodek na Facebooku, lahko prav tako, vsak doda dogodek na portalu Moja občina in s tem poskrbi za to, da bo dogodek viden na več mestih. Kot pisec se lahko registrira kdorkoli, ki bi želel kaj deliti z občani oziroma društvo, ki lahko prevzame svojo vizitko, vendar ga mora potrditi urednik Leon Andrejka. Vsi uporabiki Facebooka pa imate možnost, da vtipkate v iskalnik Lukovica MojaObčina in všečkate stran.
Veselo brskanje!
Lea Smrkolj
Salon za \				iego telesa				ROKOVNJA- ČEVA KRIŽANKA	ŽIVALSKA TACA, NOGA	ORODJE ZA ZEMELJSKA DELA	NEMŠKI PISATELJ (WOLFGANG)	TRINOGINJA, KRUTA VLADARICA	POPUST, ODBITEK OD ZNESKA NA RAČUNU	IME ANG. REŽISERJA LOACHA	KRILO RIMSKE LEGIJE
STUDIO REBEKA Jasna Piskar Jere s.pt www.studiorebeka.si								SEVERNI DELBRITAN. OTOKA							
								PRODAJNI PREDMET, TRGOVSKO BLAGO							
								NABOJ ZA PUŠKO							
								ANG. IGRALEC MOORE							
Avtor: VLADIMIR MILOVA-NOVIĆ	BOLGARSKI POLITIK (IVAN)	MOSTOVŽ, POMOL, ZAPRT BALKON	SLO. NOVINAR IN PREVAJALEC (JAKA)	SAJE, GOST DIM	KRAJŠI MELODIČNI ODLOMEK SORODEN ARIJI	KRIŽANKA ZA MOŽGANSKO TELOVADBO	POMNILNIK RAČUNAL.				ALFRED NOBEL			AM. JAZZOV. GLASBENIK (MUHAL RICHARD)	EKSPLOZIJA
							IZLETNIK, POPOTNIK				PRIBEŽNIKI PRED TURKI				
SHRAMBA ZAŽITO						TANJA ODER			KMEČKI UPORNIK						
									AM. PREDSED. (BARACK)						
NAJSVETEJŠI DEL CERKVE						IT. IGRALEC TOGNAZZI				PENJA, PENJAČA					
						ORIS, OČRT				POLET, ZANOS					
GESLO KRIŽANKE	D												RUDI ZAMAN		
													ITALIJAN. RTV		
DEL, DELEŽ, PARCELA				OPORA, NASLON								MERA, ORAL			
				KOSITER								MULEJ			
GR. LADIJSKI MOGOTEC (ARISTOTELES)								TEHNIKA OKRASNEGA VOZLANJA							
STANJE VARNEGA								PRIVRŽENEC ANIMIZMA							
Nagradna križanka - april 2012
Studio Rebeka
Jasna Piskar Jere je leta 2006 uresničila svoje otroške sanje in v Trnjavi odprla kozmetični salon. Ima poklic, ki ga opravlja z največjim veseljem in ji vsak dan daje nov zagon. Znanja ni nikoli dovolj, zato se z veseljem udeležuje seminarjev in tečajev. V teh letih delovanja je ob sebi dobila še dve pridni sodelavki, Simono in Simonco.
V studiu vam med drugim ponujajo od nege rok in obraza do nege telesa in različnih vrst masaž. Nohti so njihova posebna strast. Oblikovanje nohtov, poslikave, spoznavanje novosti ... vse to in še več. Ogromno barvnih lakov in barvnih gelov, ki so zelo obstojni, kamenčkov, bleščic, vedno novih idej ... Vse to redno dopolnjujejo na seminarjih in tečajih. Opravijo vam tudi sladkorno depilacijo, depilacijo, oblikovanje ter barvanje obrvi in trepalnic. Nudijo nege obraza, prilagojene tipu kože, s kombinacijo radiofrekvence (blag električni tok skozi kožo, s katerim segrevajo tkivo v globini, da spodbujajo tvorbo kolagena), med najnovejšimi je nega obraza z zlatom. Med njihovo ponudbo boste našli še oblikovanje telesa s kavitacijo, vakuumom in limfno drenažo, pedikuro in IPL odstranjevanje dlak, kjer s pomočjo svetlobnih žarkov in njihovo energijo trajno uničijo celotno strukturo posamezne dlake. Nudijo še nego telesa z medom ali čokolado, masažo telesa z vročimi vulkanskimi kamni, školjkami ... Ravno so dobile novost - podaljševanje trepalnic. Vse to in še več najdete na www.studiorebeka.si.
Stranke Jasni Piskar Jere in delavkama dajejo energijo. Vsaka stranka jim pomeni veliko, zato se trudijo, da so zadovoljne. Srečna je, ko se stranka vrne, saj takrat ve, da dela dobro.
Nagradno vprašanje se glasi: Kako se imenuje kozmetični studio v Trnjavi?
Odgovor skupaj s svojimi podatki pošljite najkasneje do 15. maja 2012 do 12.00 na e-mail: rokovnjac@lukovica.si ali na dopisnici na naslov: Glasilo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica za eno od treh nagrad:
•	1. nagrada: geliranje nohtov
•	2. nagrada: masaža z vročimi kamni
•	3. nagrada: pedikura
Rešitev nagradne križanke Studia ANK, marec 2012
Geslo se glasi: DIAGNOSTIČNI PREGLED
•	1. nagrado - naravni dodatek k prehrani kalcij prejme Joži Urbanija iz Krajnega Brda
•	2. nagrado - alge spirulina prejme Petra Urankar-Mlakar iz Krašnje
•	3. nagrado - naravno zobno pasto prejme Anka Košir iz Rafolč
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša skrbna mama, babi, prababi in sestra Ljudmila Šinkovec iz Zlatega polja.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pokropili in pospremili na zadnji poti do groba.
Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred in mašo.
Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denar ter gospodu župniku za maše. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Zlato polje za venec, predsedniku Jerasu pa za izrečene besede, vsem praporščakom iskrena hvala za zadnji poklon.
Hvala tudi pogrebni ekipi Vrbančič pevcem in zastavonoši Šuštarju.
Posebna zahvala je namenjena ZD Lukovica, gospodu doktorju Lobodi, sestri Vida Vanji in Mateji Parkelj za zdravniško pomoč ter vsakodnevno pomoč na domu.
Hvala! Vsi njeni
V spomin
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin, ki dušo obliva in v srcu prebiva.
V SPOMIN
Mineva drugo žalostno leto, odkar nas je zapustila in odšla v večnost naša draga
MAJA BIRK KLOPČIČ
iz Vrbe
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin in ji želite večni mir.
Žalujoči: Vsi njeni najdražji
V prvih dneh brstenja in prebujanja narave v marcu 2012 smo se poslovili od našega člana Lovske družine Lukovica, ki je bil naš najstarejši član. V 95. letu starosti je nepričakovano umrl lovec Franc Kersnik - Tac, ki je bil naš član od leta 1953. Še vedno aktiven v svojem zadnjem delu življenja nas je na hitro zapustil član LD, ki nam je bil vsem vzgled. Pogled na lovstvo kot tudi na življenje z naravo je imel širok in bilje odločen v svojih dejanjih. Kadar se je udeležil sestankov, smo iz njegovega mnenja vedno pridobili dobre nasvete in izkušnje za naprej. Živel je z naravo in je bil aktiven dolgoletni član gospodar lovske družine (23 let). Svoje naloge je kot gospodar opravljal z vso vztrajnostjo in s svojo nadarjenostjo v gospodarskih poročilih včasih tudi narisal trofejo uplenjenega srnjaka. Tvorno je sodeloval pri izvajanju nalog kot tudi pri članstvu upravnega organa LD. Bil je tudi boter prapora lovske
družine pri razvitju leta 1970. Ob zadnjih srečanjih z njim smo bili lovci vedno znova presenečeni, ker je nedvomno in bistro sklepal, se z veseljem pogovarjal o lovstvu in priporočal strpnost pri lovu, ohranjanje biotopske raznolikosti in razumno gospodarjenje z naravo. Pri gradnji lovskega doma na Čevcah je podaril les za celotno ostrešje, za kar mu je naša LD še danes hvaležna, zato se mu lovci LD Lukovica zahvaljujemo za ves trud, za vse nasvete in dobre predloge, ki jih je kot vzoren član nudil vsem članom. V slovo smo ga pospremili z lovskim pogrebom. Poklonili smo se mu in spustili zeleno vejico nad njegov grob kot našemu lovskemu tovarišu Tacu z Brda, na čigar posestvu ga bomo pogrešali. Imeli ga bomo v lepem spominu kot prijatelja in lovca s srcem.
Hvala mu in naj počiva v miru - člani LD Lukovica
Lovci so se poslovili od Taca
Lovci na obisku pri Tacu
graf ex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si
MOTORJI za KOSILNICE
...in ostalo KMETIJSKO
kultivatorje, agregate «
REZERVNI DELI^ MOTORJI W OPREMA LOMBARDINI
BLAGO POŠLJEMO TUDI PO POSTI!
MALOPRODAJA IN VELEPRODAJA AGRARD d.0.0., OBRTNIŠKA CESTA 10, DOMŽALE
SOI 724 84 66
				
TEHNIČNI	P	REG	LEDI	TRAKTORJEV NA TERENU
OBVESTILO!
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu:
KRAJ IN LOKACIJA	TERMIN
Moravče (na parkirišču pri kulturnem domu)	Četrtek, 3.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:00 do 18:00 ure Petek, 4.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure
Trojane (pred gasilskim domom)	Petek, 4.5.2012 od 13:30 do 18:00 ure
Blagovica (pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču)	Sobota, 5.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure
Šentvid pri Lukovici (pred KD Antona Martina Slomška)	Ponedeljek, 7.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure Torek, 8.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure
Krašnja (pred gasilskim domom)	Torek, 8.5.2012 od 13:30 do 18:00 ure
Dob (pred dvorano SD Dob - Ljubljanska cesta)	Sreda, 9.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Študi (pred fitnes centrom Ložar)	Četrtek, 10.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Radomlje (pred kulturnim domom)	Petek, 11.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure in od 13:30 do 18:00 ure
Mengeš (pred gasilskim domom Topole)	Sobota, 12.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure
Trzin (pred kmetijskim inštitutom Jable)	Ponedeljek, H.5.2012 od 8:00 do 12:00 ure
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, da naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo tudi obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun ali pogodbo in izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo). Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja lahko opravi lastnik vozil, oz. pooblaščenec le ob predložitvi veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo kmetijskih traktorjev in njihovih priklopnikov. V primeru, da lastnik traktorja nima veljavnega vozniškega dovoljenja za to kategorijo, mora določiti uporabnika, kateri ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. V navedenem primeru morata biti pri registraciji prisotna uporabnik in lastnik vozila!
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, ki izkazuje istovetnost lastnika vozila!
MOTO CENTER d.O.O. www.as-domzale-motoc.si
T:(01)7215152 www.slascicarna-lencek.com
Slaščičarna Lenček
Z vami in za vas že več kot 70 let!
Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro.
(D
VSRCU SLOVENIJI
lu the Ih.t't Siortui.t
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
3X
PEUGEOT PRIHRANEK
www.peugeot.si
ix do 5.600 €* PRIHRANKA
ix do 1.000 €* BONUSA
ix do 1.000 €**PRIHRANKA PEUGEOT FINANCIRANJE
P E U G E OTpripo«oćaT0TAI_ Ponudbe velja od 1. januarja do 30. aprila 2012. * Prihranek do 5.600 EUR velja za model peugeot 5008 Allure 2.0 H Di - opcijska oprema: kovinska barva, Wl P NAV navigacijski sistem, Hl Fl JBL sistem ozvočenja, ksenon paket, 18" platišča iz lahke litine. Bonus do 1000 EJR velja za vse izvedenke modela peugeot 5008 in 3008. "Navedeni pri h rane k velja ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 (Access 1,6 VTi 120) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 16.490 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrokje2Q6EURpri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 22. 02. 2012 znaša 8,9 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračunaj izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EU RI BOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 11.543 EUR; skupni znesek za plačilo 19.345 EUR; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Velja pri nakupu modelov 308, 3008, 5008 in Partner Tepee.
Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/l 00 km): 3,8 - 7,9, izpuh CO2 (g/km): 98 - 183. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah
CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
Ob nakupu peugeota 308, 3008, 5008 in Partner Tepee zdaj trikrat prihranite. Podarimo vam do 5.600 evrov* in dodamo varčevalni bonus do 1.000 evrov*. V primeru nakupa s pomočjo Peugeot financiranja pa prihranite še dodatnih 1000 evrov**.
PEUGEOT 308, 3008, 5008, Partner Tepee
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
. za MOŠKE in ŽENSKE
\ _, « i + + Na voljo brez recepta... in za vsa leta!
SEX tablete
I	g^^^^L Tablete Rearing Stallion in Women Desire so registriran
registrirano prehransko dopolnilo.


Za moške - Rearing Stalion Za ženske - Woman Desire


\
•	100% naravna	' \ • povzroča trdnejše erekcije
•	omogoča dolgotrajnejše erekcije
•	pomaga pri prezgodnji ejakulaciji
•	učinkuje tudi do 72 ur po zaužitju
•	omogoča krajši čas okrevanja med orgazmi
•	povečuje vzdržljivost v postelji
•	povečuje spolno moč
•	deluje kot afrodiziak
*	zagotavljajo željo po pogostejšem seksu
*	hitrejše vzburjenje večja količina energije
*	poskrbijo za močnejše orgazme ' izboljšajo ženski libido
' manj nihanja v razpoloženju in razdražljivosti
*	povečajo dotok krvi do erogenih predelov
*	večja in hitrejša vaginalna navlaženost
*	povečajo seksualno vzburjenje
040 800 560
Dežurni telefon dosegljiv vse dni v tednu, 24 ur m dan!
www.sextablete.si
Herbis d.o.o. Pilonova ul. 8 Ljubljana
IÇfc Gluhonemi oddajte naročilo ™ * preko SMS.... sporočilu ^^
4 tablete +	1 brezplačno = 30,60 EUR + poštni stroški
8 tablet +	4 brezplačno =	58,14 EUR (za 12 tablet)
12 tablet +	8 brezplačno =	82,62 EUR (za 20 tablet)
24 tablet +	16 brezplačno =	140,45 EUR (za 40 tablet)
BREZ TVEGANJA -100 % Vračilo denarja ! Dostava v 24 urah !
Povečajte velikost penisa... na naraven način.
PENIS tablete
Tablete Golden Cock so registrirano prehransko dopolnilo.
Velikost penisa je zelo pomemben faktor v spolnem življenju!
O
Vendar pa marsikatera ženska o tem ne govori s svojim partnerjem ker ga s tem ne želi prizadeti. V ženskih pogovorih s prijateljicami pa je slogan »večji je boljši« očitno postal prevladujoč. Sodobne ženske gledajo na moške z velikimi penisi kot nadmoške, moške, ki so nekaj več kot ostali, kot bogove v primerjavi z moškimi, ki imajo majhne ali povprečne penise. Vendar, ali velikost moškega penisa resnično vpliva na kvaliteto spolnega odnosa? DA! Tisti, ki trdijo da velikost ni pomembna, ampak je pomembna samo tehnika, se le tolažijo. Resnica pa je drugačna. Resnica je, da ženske obožujejo moške z velikimi penisi prav tako kakor moški obožujejo ženske z velikimi prsmi in močnejšimi boki. Denar, izgled in mišice lahko pomagajo, vendar je to le začasna, kratkotrajna in lažna rešitev, dolgoročno pa si za srečo v ljubezni večina žensk želi dobrega ljubimca in "VELIKEGA" moškega!



Kakšne rezultate lahko pričakujem:
•Trajno podaljšanje penisa za 2.5 — 7.5 cm •Trajno povečanje obsega za 30% •Trajno povečanje volumna za 40%
10 tablet	=	32,74 EUR + poštni stroški
20 tablet + 4 brezplačno	=	63,51 EUR (za 24 tablet)
30 tablet + 10 brezplačno	=	93,30 EUR (za 40 tablet)
40 tablet + 20 brezplačno	=	115,24 EUR (za 60 tablet)
•Povečanje samozavesti
•Sestavljeno iz najbolj kakovostnih rastlin
Povečanje glavice penisa •Odprava krivine penisa
Način dostave:
1.)	Poštna dostava
2.)	Anonimna dostava
r
Govorimo . Slovensko
Pričamo I Hrvatski i
031 246 816
Dežurni teltfon dosegljiv vse dni v tednu, 24 ur na dani
Pogovori so zaupne narave, klici so anonimni in se ne snemajo !

sporoča
LYTTOS
Več o nagradni igri na WWW.hofer.si.
Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Za napake v tisku ne odgovarjamo.
Lomee
Paprikin namaz
314 ml oz. 290 g
Pleskavice/čevapčiči
iz hladilnika, 480 g

Masaža čevapčiče
iz hladilnika, 500 g
Originalni grški tzatziki
iz hladilnika, 450 g
Piščančja nabodala
•	piščančji ražnjići ali
•	pikantna nabodalca iz hladilnika
Črni hlebec
1 kg
Slanina za žar
marinirana, iz hladilnika, 1 kg
\ ^sfragon $enf
Sveža piščančja krila
•	naravna ali
•	marinirana iz hladilnika
Marinirani kosi piščanca za žar
iz hladilnika
Premium pivo
v steklenici,
alk.5,2%vol.
0,331
Delite s Slovenijo Izkušnje s svojih piknikov -predstavite nam recepte s sestavinami iz Hoferjeve
ponudbe. Mogoče bo prav vaša specialiteta navdušila uporabnike portala www.kulinarika.net in vam prinesla nagrado!
Hofertrgovina d.o.o.
www.hofer.si