Pri Vidu je bil odkup žitaric izveden brez znatne pomoči predsednika KLO
Za dosego pcrvcčanja proizvodnje žita za 1500 vagonov ali za 18% v primeri z letom 1939 postavlja pet-letni plan pogoj zvišanja hektarske-ga donosa kljub zmanjšanju posejanih pOTršin.
Resnost lctošnjega odkupa pripisu-jejo nekateri kraetje pospešenemu razvoju zadružni§tva, ne da bi pri tem upoštevali gornjo plansko nalo-go,   ki   izvira   \z  nujnosti  dvk?a  živ-
ljenjskega   standarda   delovnih  Ijudi.
Ko je začel 20. sept. t. 1. odkup žit na področja KLO Vid, tamkajšnji kmet^e rriso hoteli verjeti, da pri od-kupu ni popuščanja, ker bi to bilo popuščanjc na škodo potreb Ijudstva. Predsednik KLO tov. Peklar Viktor je sicer na neštetih sestankih prišel do spoznanja, da se bo odkup do-sledno izvajal, ni pa bil toliko odlo-čen, da bi pridelovalcem žitaric to z delom tudi dokazal. Ne bi se rad zameril ljudem, čeprav pri odkupih ne gre za zamero, temveč za dosled-do tzvajanje ljudskih zakonov in predpisov. Pri odkupu se njegov vpliv predsednika KLO ni občutil. Ni mogel dobiti dveh delavcev, ki bi pomagala pri odknpu, ni tnogel do-biti dveh pomožnih miličnikov, ki bi čuvala odkupljeno žito, niti ni mo-gel vplivati na Bezjak Jakoba iz Šturmovca, da bi svojo obvezo izpol-nil pred administrativnimi ukrepi. Predsednik tov. Peklar s svojo po-pustljivostjo pri odkupu ni mnogb koristil delavskemu razredu niti !fud-ski oblasti. Ostal »i je dober s poscst-niki, ki so izpolnili obvezo, pa tudi z onimi, ki je niso. To jc mogoče sa-mo V krajih, kjer si krajevni funkcio-narji predstavljajo, da bo mogoče v njihovih krajih brez zamere izvajati oaloge iz petletnega plana. Tako misli tudi adrninistrator KLO Majski vrh tov. Zorenč Ivan. Da bi se bilo mogoče te resnosti izogniti v času odkupa, je o-dšel predsednik tov. Pe-klar v svoj vinočrad, kier je napra-vil 1e malo konsti, mcdtem. ko M s S.odelovaniem pri orikun" lahko nudil mnofjo večjo pomoč Odkirp \z bil kljub  temu izveden
Kdor pozna življenfske potrcbe na-šega delovnega Ijudstva tnora uvide-ti, da ni tekst našega petlctnega pia-na stvar, ki bi se jo dalo naučiti aa pamet, temvsč je to življenjska stvar-nost, ki jo je treba dosledno izvajati
M.V.