OD 27. OKT. DO 2. NOV. LETO 1929 ŠTEVILKA 24 PHILIPSOVA UPRAVNA ?!GRADBA V EINDHOVENU Z 1200 URADNIKI Podružnica našega prodajnega oddelka v Mariboru, Gosposka ul.37 orfvorjena! Radio Ljubljana ....................................................................... 11.................................................................................................................................Il|,j*j||lllllllll£ | ......................................................................p.....»HHPuim...........................................................i.....pi.....iniiPinmiiinPiiiii......Piim^ = "inag o ♦7> ♦i> ♦rt ♦h* Popolnoma isfo podajanje glasu %= kakor pri najdražjih radio aparatih TELEFUNKEN 30W 3 CEVNI SPREJ. APARAT ZA MESTO IN DEŽELO S FINO REGULACIJO Za direktni priklop na elektr. omrežje. Sprejema vse večje postaje v zvočniku. Območje glasu 7 in pol oktav. Vklop na gumb. Cena skupno z elektronkami D 3500'— Zahtevajte neobvezno predvajanje pri radio trgovcu! TELEFUNKEN ♦H* ♦I-> M NAJSTAREJŠA IZKUSTVA - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA ♦h* 3 ^ i šinili*,!!......111 11 ............. J r I ] 1111F11, ..........i. u.....Nil, ! 1N M1111!, ! I....... < 11 ffl-i iiiiiiJiiinJiriiii« 11111 ■ F1111, , f 11 ■ I f 11 [ 1, , t»111 > > • 111 ■ EIF F f' 1111! 111111 r 11 ■ i j .......................rs s .....................................PiiiiiiiiiiiPiiiiiMMiiPiiiiiimNPuiuiiiii11*1.........................................................................................................uPnuiuiiirš t STANE ZA JUGOSLAVIJO: četrtletno 40 din polletno 75 din celoletno 140 din STANE ZA INOZEMSTVO Četrtletno so din polletno qo din celoletno 170 din Marconi o bodočnosti radia Že 38 let preseneča genialni izumitelj Marconi, ki je bil pred kratkim imenovan marki-jem, svet s svojimi izumi na polju radiotehnike. Pred kratkim pa je podal v članku svoje misli o bližnji bodočnosti radiotehnike: Če me kdo vpraša o bodočnosti radiotehnike, tedaj ne poletim s svojo fantazijo na druge, milijone in milijone kilometrov oddaljene planete. Zakaj bi zapravljal svoj dragoceni čas s takimi idejami, ko ga vendar lahko mnogo bolj koristno porabim. Moji cilji so bližje. Odkar sem pred 32. leti dosegel svoje prve uspehe, potem ko sem po dolgi vrsti neuspehov slišal prvikrat v svojem sprejemnem aparatu signal, ki sem ga sam oddal, sta radijska znanost in tehnika zelo napredovali. Toda tako daleč, kot sem mislil pred 30 leti, da bosta prišli, še nista. Pričakoval sem takrat mnogo hitrejši razvoj. Čeprav je danes radio že splošno v rabi, saj se ga poslužujejo bogati in revni; čeprav ne preganja samo dolgega časa milijonom in milijonom naročnikov, ampak tudi ogromno koristi, tako morskemu kakor tudi zračnemu prometu, čeprav izredno služi industriji in trgovini, ima vendar radijska znanost še vse polno polj, na katerih tava še v popolni temi. Mnogi, ki nimajo na polju radijske tehnike nikakih izkušenj, mislijo, da je danes v radijski tehniki že vse rešeno in dognano. Kdor pa sam le količkaj eksperimentira, pride kmalu do zaključka, da temu ni tako. Pri vseh svojih poskusih se mora loviti, če ne z nikomer drugim, vsaj z atmosferičnimi motnjami. Vsak dan mu prinese nove težave, ki jih mnogokrat sploh ne more premagati, mnogokrat mu pa pokažejo, kako nedostaten je še njegov aparat. Dokler bo torej naše poznanje etra in njegovih lastnosti tako pomanjkljivo kot je sedaj, še od daleč ne smemč misliti na to, da bi rešili problem brezžične zveze in daljnovidenja med planeti. Zame so ti problemi mnogo manj aktualni kot pa problem usmerjenih valov, s katerim se intenzivno bavim že več let. Dosegel sem v tej panogi tudi že nekaj uspehov in kot rezultat poskusov, ki sem jih izvedel z denarno pomočjo angleške vlade, se projektira sedaj brezžična direktna zveza med Londonom in Indijo prav na bazi usmerjenih valov. Interes radijskih praktikov na problemu usmerjenih valov je zelo velik. Zakaj usmerjeni valovi zahtevajo mnogo manjše oddajne energije in zato so tudi režijski stroški pri njihovi uporabi mnogo manjši. Saj je znano, da se normalni radijski valovi razširjajo na vse strani enakomerno, tako da se velika večina teh valov izgubi brez koristi, dočim se usmerjeni valovi razširjajo samo v gotovo določeno smer in jih more sprejeti le gotova za to določena sprejemna postaja. To bo pač velike važnosti tako v politiki, kakor tudi gospodarstvu. Občinstvo si seveda vedno želi novih tehničnih čudežev in tako se že govori danes o najčudovitejših iznajdbah, ki jih bo prinesla radijska tehnika v bližnji bodočnosti. Tako se že govori o letalih, ki bodo letela brez pilota, torej o letalih, ki bi se vodila s pomočjo usmerjenih radijskih valov. Prav tako je danes postalo daljnovidenje hvaležno polje za radijsko tehniko in fantasti upajo, da bodo že v kratkem gledali slike z Marsa. Mehanični človek-robot je zopet drugo čudo, ki naj bi ga po mnenju navdušenih tudi ustvarila radijska tehnika. Priznavam, da bi bilo napačno zametavati te ideje kot prazne, nikdar in nikoli izvedljive ideje. In zadnji bi bil jaz, ki bi storil kaj takega, zlasti zato, ker se še prav dobro spominjam časov, ko so me imeli skoro vsi prav radi mojih eksperimentov za naravnost nedosegljivega fantasta. Sam vem, da se že utirajo pota, ki bodo privedla končno do teh tako za-željenih rezultatov. Saj že opazujemo danes dogodke, ki se gode po 1000 km od nas s pomočjo najnovejših aparatov za daljnovidenje, čeprav dosedanji uspehi niso naravnost prvovrstni. Zračni promet se tudi poslužuje radia vsaj toliko, da z njegovim posredovanjem lahko sprejema vremenska poročila; da bi pa sigurno vodili letala naravnost z zemlje, nam pa še nedostaje mnogo, zelo mnogo. Robot, umetni človek se mi pa zdi kot velika igrača, lutka brez resnega pomena za prakso. Ali nimamo že zadosti praktičnejših strojev, ki delajo mesto nas; potem pa je vendar brez smisla, dajati prav nekaterim strojem nesmiselno zunanjo obliko — človeške postave. Poleg svojih prvih uspelih poskusov pred 32. leti sem se najbolj razveselil 1. 1923., ko sem dosegel brezžično zvezo med Avstralijo in Londonom s pomočjo usmerjenih radijskih valov. Namesto, da bi poskušal dobiti brezžično zvezo z Marsom, se raje trudim, da bi mogel zmanjšati režijske stroške naših sedanjih oddajnih naprav. Kako silno široko polje bi se odprlo brezžični telegrafiji, če bi mogli pošiljati mesto dosedanjih 500 besed recimo 10.000 besed na minuto čez ocean. Kako neverjeten bi bil porast radio naročnikov kakor tudi radijske tehnike, če bi mesto dosedanjih velikih in nepopolnih aparatov mogli postaviti na trg manjše, boljše in cenejše sprejemne aparate. In kdo bo prinesel ceneno metodo za pošiljanje pisanih poročil, kar bi zlasti v trgovskem svetu pomenilo velik napredek. Nikakor ne trdim, da je daljnovidenje v praksi nerabno. Ne, prepričan sem celo, da bo prav gotovo prišel nekoč čas, ko bo tudi ta problem do zadnjih potankosti ugodno rešen. Nikakor pa ne mislim, da bi moglo daljnovidenje izpodriniti kdaj film. Med njima bo ostalo vedno nekako isto razmerje, kot je danes med radijem in gramofonom. Daljnovidenje in radio nam bosta čez leta poročala od blizu in daleč za uho in oko, kdor bo pa hotel kaj posebnega, bo šel v kino kot si danes doma navije gramofon in posluša svoje najljubše komade. In kakor del človeštva veruje v naravnost nedosegljive čudeže radijske tehnike, tako drugi, pesimisti, ne vidijo drugega kot morda ponesrečeno Nobilovo polarno ekspedicijo in sklepajo: radio ne bo nikdar mogel nuditi in ustvariti nekaj res velikega. Če pa gledam jaz ta slučaj, bom rekel, da so bili takrat in v takih prilikah rabljeni aparati vsaj neprimerni — če ne napak izdelani. S tem pa še ne trdim, da se ne bi dali izdelati boljši. Byrd je n. pr. na južni tečaj vzel s seboj boljše in primernejše aparate, ki mu do danes niso povzročili še skoro nobenih težav. Gotovo je, da gre razvoj radia zmagovito naprej in še mnoge doslej neznane panoge te najmlajše tehnike se bodo še odkrile, še naprej izpopolnile. In četudi obkroža človeška misel na eterskih valovih zemljo vedno hitreje in hitreje in gre ves razvoj v vedno bolj naglem tempu, vendar ne upam reči, da bo človeštvo zaradi teh silnih uspehov kaj bolj srečno. Vem le eno: da hlepi človeštvo vedno le po — novem, da ima neutolažljivo željo po napredku in spoznavanju resnice. Iz prav te najbolj človeške želje sem delal tudi jaz vse življenje. Samoindukcijska tuljava Ako si kupimo vrtilni kondenzator, ki bo tvoril s samoindukcijsko tuljavo, ki jo izgo-tovimo sami, vglasilni krog, katerega reso-nančni val bo mogoče spreminjati med 200 in 600 m in bo na kondenzatorju navedena njegova maksimalna kapaciteta, n. pr. 500 cm, tedaj moramo, kot nas skušnja uči, vedno računati na to, da navedena višina maksimalne kapacitete ne odgovarja točno resnični kapa- citeti. Morda znaša ta le 450 cm ali pa kar 550, na 10% razlike več ali manj kar bodimo pripravljeni in si odmerimo žice za napravo samoindukcijske tuljave raje toliko več, da bo sigurno mogoče s sklenjenim kondenzatorjem doseči valovno dolžino 600 m. Ako imamo tulj ali cev iz tankega in trdnega materijala, ki ima premer 6 cm in hočemo nanj naviti tuljavo, tedaj odmerimo 11 m žice, ki naj ne bo tanjša od 0.5 mm in izolirana dvakrat z volno ali s svilo. Z 11 m žice napravimo kakih 58 ovojev, če namreč na obeh koncih tuljave pustimo po cca. 15 cm proste žice, da ž njo zvežemo tuljavo s kondenzatorjem. Samoindukcija te tuljave bo znašala približno 200.000 cm, kar zračunamo, če število ovojev kvadriramo in to pomnožimo s premerom ali širino tuljave v mm. Koliko bo pa znašal najvišji resonantni val vglasilnega kroga, če znaša maksimalna kapaciteta vrtilnega kondenzatorja 450 cm? Račun ni težak: X m = /L cm x C cm = =0-0628 /200.000x450 = 0-0628 /90,000.000 = 0-0628 x 9486 = 596. S tem računom je dokazano, da moreš sprejemati vse oddajne postaje s tako zvano normalno valovno dolžino, to je od 200 do 600 m z vglasilnim krogom, sestoječim iz vrtilnega kondenzatorja s kapaciteto cca. 500 cm in iz cilindrske tuljave s premerom 6 cm, na kateri je navite 11 m žice. Ako vzameš tulj z večjim premerom, n. pr. 8 cm, ne bo zadostovalo 11 m žice, ampak je je treba 13 m, da bo znašala samoindukcija tuljave cca. 200.000 cm. Zanimivo je tudi zračunati, kateri najnižji val mi bo mogoče sprejeti z danim vglasilnim krogom. Ker ostane tuljava nespremenljiva, je jasno, da bo najnižji reso-nančni val toliko nižji, kolikor manjša je začetna kapaciteta kondenzatorja. Začetna kapaciteta je namreč ona, ki jo ima vrtilni kondenzator tedaj, ko sta rotor in stator popolnoma razklenjena. Morda bi kdo precej logično mislil, da razklenjen kondenzator nima nobene kapacitete, vendar temu ni tako, ampak znaša ta pri normalni konstrukciji in izdelavi kakih 10% njegove maksimalne kapacitete, torej cca. 50 cm. So kondenzatorji, ki so izdelani prav posebno skrbno in low-loss in katerih minimalna kapaciteta znaša le kakih 20 cm, vendar je dokaj več tipov, posebno starejših, katerih začetna kapaciteta znaša krog 100 cm in celo več. Vzemimo torej, da ima naš kondenzator začetne ali minimalne kapacitete 50 cm, tuljava pa, kot je zgoraj opisana, 200.000 cm samoindukcije, tedaj znaša najnižji resonančni val našega vglasilnega kroga: A m = 0-0628 /200.000 x 50 = = 0-0628/10,000.000 = 0.0628 x 3162 = 199. Najnižji val, ki ga moremo z našim vglasilnim krogom sprejeti, bo torej dolg okrog 200 m. Kvaliteto vrtilnega kondenzatorja najbolje in najpreprosteje presodimo po tem, kateri najnižji val moremo sprejeti ž njim, če je sklenjen s tuljavo z 200.000 cm samoindukcije. Čim nižji je ta, tem boljši je kondenzator. Seveda je kakovost kondenzatorja odvisna tudi od čim popolnejše izolacije rotorja od statorja in še od drugih faktorjev. Še nekaj praktičnih navodil, ki jih je treba upoštevati pri gradnji tuljav. Predvsem naj bo tulj ali valj, na katerega navijemo žico, narejen iz kolikor mogoče malo snovi, to je, naj bo tanek in lahak. To ne velja samo za va-ljaste tuljave, ampak sploh za oporišče kakrš-nihsibodi tuljav. Tudi naj bo tulj ali kako drugo oporišče za žico iz snovi, ki je ahigro-skopična, to je taka, ki prav nič ne vpija vlage iz zraka. Prvi naši zahtevi odgovarjajo oporišča za valjaste tuljave, ki niso masivni cilindri, ampak so le razmeroma tanke palčice, ki so na obeh koncih pritrjene na ozke obroče. Te palčice so steklene, ali pa iz trde gume. Ce pa pri tuljavah kakorkoli uporabljamo v svrho opore les, tedaj mora biti ta vedno im-pregniran, to je prepojen s stearinom. Glede vpliva vlage na samoindukcijske tuljave so se svoječasno od strani strokovnjakov delali obsežni in izčrpni poizkusi, pa menda tudi vsak starejši radijski amater ve iz lastne skušnje, da je bila vlaga prav pogosto vzrok motenj v vglasilnih krogih. Sam poznam amaterja, ki se je lani vselil v novozgrajeno hišo, pa mu njegov super vso zimo sploh ni pel, če ga ni imel stalno na peči. Obsežne tuljave transformatorjev vmesnofrekvenčnega ojačenja so se napile vlage, razglasile kroge in tudi sicer onemogočile visokofrekvenčno ojačenje. Posebno poguben vpliv ima vlaga na tuljave s tako zvanimi divjimi navoji, kjer se navija žica na tulj brez sistema ovoj preko ovoja. Najmanj vpliva ima vlažen zrak na cilindrske tuljave, če so navite z žico, ki je izolirana z volno, zakaj svila je mnogo bolj higroskopična od volne. Dognano je, da so ploščate, kot pravimo ledionske tuljave precej podvržene vplivu vlage, in zaradi tega sprejemni aparat s ploščatimi tuljavami ob deževnem vremenu sprejema znatno slabeje kot aparat istega sistema, ki pa ima cilindrske tuljave. Razlika pri sprejemu je v gotovih slučajih prav velika in znaša lahko do 50%. Dobiti pa je tudi žico, ki ima izolacijo iz emajla, na to seveda nima vlaga nikakega vpliva. Vendar se te vrste žice na splošno ne uporablja, ker se zviša lastna kapaciteta tuljave, ki vpliva na sprejem kvarno. Ta kapaciteta nastane predvsem tedaj, če se ovoji tišče tesno drug drugega. Da se prepreči vpliv vlage na tuljave, se je posebno prejšnja leta prepariralo tuljave s tem, da se jih je prepojilo ali pokrilo z gotovimi laki ali drugimi snovmi. Pa se je dokazalo, da to impregniranje pogosto več škoduje, kot koristi in prinaša v vglasilne kroge znatno dušenje. Uporabljali so zaponov lak, šelak, ko-lodij, stearin in drugo, vendar je dandanes vsako mazanje skoroda izginilo iz radijske tehnike. Vsekakor bi bilo najboljše sredstvo zoper vpliv vlage na tuljave, da bi se te evakuirale, to je zaprle v neprodušne steklene celice tako, da bi zunanji zrak ne mogel do njih. To je pač pri cilindrskih tuljavah težje speljivo, pri ledionskih pa prav lahko, in bi morda bilo prav, da bi kdo to idejo praktično izpeljal in o uspehu poročal. Ni pa zamenjati tega oklapljanja, ki ima samo namen ohraniti tuljave stalno suhe, z oklopljenjem tuljav, kot ga je videti poslednji čas prav pogosto v modernih sprejemnih aparatih. Kak namen ima to oklopljenje, ki je izvedeno vedno le iz aluminijaste ali cinkaste pločevine? Kot znano, se nahaja krog samo-indukcijske tuljave električno polje, katerega obseg je različen in se ravna po konstrukciji tuljave. Ako sta v sprejemnem aparatu dva vglasilna kroga, se prav lahko zgodi, da segata območji električnih polj obeh tuljav eno v drugo. S tem se močno moti normalno fun-cijo naprave; navadno nastane samooscilacija, ki jo moremo preprečiti le, ako ojačenje namenoma oslabimo s tem, da dovedemo umetno dušenje v ojačevalo. Da se temu izognemo in dosežemo čim močnejše ojačenje itak šibke električne energije, moramo vse storiti, da se tuljave, oziroma vglasilni krogi, kot pravimo, med seboj ne motijo. To dosežemo, ako postavimo tuljave toliko narazen, da se električna polja med seboj ne morejo motiti. Ni pa tega vselej mogoče storiti zaradi pičlo odmerjenega prostora v aparatu, zato sežemo po kovinskem oklopljenju tuljav, s katerim električno polje vsake tuljave tako omejimo, da ne sega preko oklopljenja. Moramo pa vselej te kovinaste puščice, v katerih so nameščene tuljave, zvezati z ozemljenjem. Ako sežemo po tem sredstvu, moramo predvsem skrbeti, da se ne nahaja tuljava preblizu pločevinastih sten oklopljenja. V tem slučaju bi namreč ne omejili samo preobširnega električnega polja, ampak bi istega nekako zmedli in povzročili tako zvane vrtinčaste toke, kar prav hitro spoznamo po tem, da se močno zniža samo-indukcija tuljave, a električne izgube jako narastejo. Ako moramo torej za isto postajo zvišati kapaciteto kondenzatorja pri oklop-ljeni tuljavi, tedaj je to znamenje, da je oklopljenje slabo in da se nahaja tuljava preblizu pločevine. Kot navodilo naj služi, da naj bo pločevina na vseh straneh vsaj 3 cm od tu- ljave. Ako imamo cilindrsko tuljavo s premerom 6 cm in dolgo tudi 6 cm, tedaj naj bo pločevinasti oklopni cilinder širok vsaj 12 cm in ravno toliko visok. Iz tega vzroka tudi ni pravilno nameščati tuljave preblizu vrtilnih kondenzatorjev, ker njih kovinski deli prav tako povzročajo vrtinčaste toke in napravijo tuljavo slabo in malo rabno. Ko je že govor o vrtinčastih tokih, na,j omenim, da ti nastanejo tudi, ako ni tuljava oklppljena, pa ima premajhen premer. Prav posebno pogosto je ta nedostatek opažati pri ploščatih ali ledionskih tuljavah, ki imajo obliko košarinega dna. Notranji premer teh tuljav mora v vsakem slučaju znašati vsaj 5 cm, sicer so občutne zgube električne energije neizogibne. — Zgoraj je bilo že omenjeno, da tudi lastna kapaciteta tuljave donaša električne zgube in s tem dušenje v nihalnem krogu. Vselej se med dvema izoliranima kovinama, ki imata različno napetost, tvori nekak kondenzator. To se tudi vrši med posameznimi ovoji tuljave, ki imajo različno napetost, čeprav minimalno, a dovolj veliko, da se tvori kapaciteta in s tem izrabljanje električne energije. Največja razlika v napetosti je med obema nasprotnima koncema tuljave in zaradi tega bi bila tudi kapaciteta najjačja, ako bi prišla konca v bližino. Tudi se zveča kapaciteta tuljave, ako je ta zvita iz debelejše žice, ako pa je zvita iz pretanke, se zopet zviša električni upor. Tako moramo iskati kompromisa in se odločimo za tuljave normalne valovne dolžine za debelino 0.5 mm, za kratke valove rabimo žico do 2 mm, za dolge valove pa 0.2 mm. Nekako isto je pri odločevanju razmerja med samoindukcijo tuljave in kapaciteto kondenzatorja pri vglasil-nem krogu. Teorija uči, da so električne zgube tem manjše, čim večja je samoindukcija tuljave in čim manjša je kapaciteta. Pravilno bi torej bilo vgraditi zelo velike tuljave in prav majhne kondenzatorje, vendar praksa kaže, da ima velika tuljava velik ohmski upor, pa tudi veliko neizogibno lastno kapaciteto. Zato se odločimo za samoindukcijo 200.000 cm in kapaciteto 500 cm. »Kako smo delali radio«, je naslov 88 strani obsegajoče knjižice, ki nazorno opisuje delovanje tako oddajne postaje kakor tudi sprejemnega aparata. Knjiga daje natančen opis in načrt za sestavo detektorskega aparata in enoelektronskega aparata. Pojasnjuje jo 42 slik. Cena knjige je 10 Din in se dobi pri Radio Ljubljana, Miklošičeva cesta5 poleg Uniona. Če priložite pismu znamk za 10 Din in 2 Din za poštnino in odpremo, jo dobite tudi po pošti. Brezžični odn Nekako pred enim letom so vzbudili splošno pozornost poskusi, ki so jih naredili v Philipsovi oddajni postaji v Eindhovnu. Oddajali so, domenjeno v daljših presledkih nekaj telegrafskih znakov na kratkih valovih. Za to določena sprejemna postaja je bila oddaljena od Eindhovna ca. 2000 km. Sprejemali so tam te znake, sprejeli pa so tudi po .pravih znakih, ki so bili močno slišni, še druge malo šibkejše, ki so si jih razlagali kot nekak odmev iz vsemirja. S sličnimi poskusi so nadaljevali tudi letos meseca februarja in zelo uspešno. Beležili so intervale med znakom in odmevom, in sicer v sekundah: 15, 9, 4, 8, 3, 8 itd. Znaki so bili zelo jaki, pa tudi odmeve je bilo slišati prav dobro, četudi daleko ne tako kot znake. Postaja v Eindhovnu je sicer oddajala ob določeni uri domenjene znake tudi v času med oktobrom in februarjem dvakrat na teden, vendar v tem času niso mogli zaznati nobenega odmeva. Čim so sprejeli v februarju prve odmeve — kot so to že prej domnevali —, je oddajala postaja dnevno te znake. Pa tudi sedaj niso bili slišni ti odmevi vsakikrat, pač pa nekajkrat prav izborno. Čim so bili odmevi slišni, so se vedno najprej prepričali, ali niso ti odmevi morda znaki kakšne druge postaje. Pri neki priliki so zaznali 48 odmevov, beležili so jih s stoparico. Ker so pa odmevi trajali več kot po 1,5 sek., je možno, da so sprejeli tudi več odmevov istočasno in so jih beležili samo kot enega. Da so bili oni znaki, ki so jih zaznali po glavnih, res pravi odmevi, je dokaz dejstvo, da so jih zaznavali na več mestih in to včasih celo istočasno. Vprašanje je, kako si naj razlagamo nastanek teh čudnih odmevov. Prvotno so si razlagali to s pomočjo Heaviside-ovih plasti, ki jih je baje več v vsemirju. Zelo kratki valovi baje prodro Heaviside-ovo plast, ki obdaja našo zemljo v višini ca. 90—120 km, se odbijajo šele na drugi taki plasti v vsemirju in se šele potem vrnejo nazaj skozi prvo plast na zemljo. Na ta način so si razlagali sekundne diference med prvotnim znakom in odmevom. Ta pojav pa si skušajo sedaj razložiti z gotovimi pojavi severne luči. Dokaz temu naj bi bil sledeči poskus: Vzeli so magnetično kroglo in pustili izžarevati katodne žarke iz gotove katode, ki so jo postavili v magnetično ekvatorijalno ravnino krogle. Pri tem so nastopili svojevrstni svetlobni pojavi. Tvorila se je svetlobna ploskev, ki je obdajala magnetizirano kroglo v obliki votlega obroča. V notranjosti svetlobnega pojava se je nahajal prostor, ki je bil ev iz vsemirja podoben torusu in ni kazal nobenih svetlobnih pojavov. Svetlobni pojavi so bili dokaz, da je bil na svetlih mestih plin joniziran in bil torej električno provoden. Da se dokazati, da so ti na ta način ustvarjeni svetlobni pojavi podobni z oz. na njih obliko in lego na krogli povsem onim, ki jih opazujemo na zemlji, če nastopa polarna luč. Računi povedo isto, informirajo nas pa tudi še o dimenzijah svetlobnega torusa, čigar premer znaša ca. 600.000 kilometrov. Iz tega so sklepali dalje. Dognali so predvsem, da obdaja zemljo torusu podobno telo, čigar stene učinkujejo kot nekak električen vodnik. Električni valovi, ki izhajajo iz zemlje, se morajo odbijati na provodni steni tega prostora. Najenostavnejši slučaj je ta, da se valovi, ki izhajajo iz ekvatorijalne ravnine, razširjajo premočrtno v ekvatorski ravnini, da se odbijejo na provodni steni in se vrnejo nazaj na zemljo. Pri tem napravijo pot dvakrat 600.000 km, t. j. 1,200.000 km. Električni valovi se razširjajo pa z brzino 300.000 km/sek., tako dobimo torej za čas odmeva 4 sek. Tak čas pa so tudi beležili pri poskusih. Možno bi pa bilo, da se odbijejo valovi večkrat na stenah torusa. Doba odmeva bi se radi tega tudi povečala. Lahko pa se odbijejo tudi v bližini magnetične ekvatorijalne ravnine in dajo vsikdar, ko pridejo na zemljo, odmev, tako da moremo slišati od enega znaka več odmevov zaporedoma. In to so tudi opazovali. Če primerjamo opazovane in izračunane dobe odmevov, vidimo, da se ujemajo. Da pa morejo biti odmevi tako jaki, kot so v resnici, si pa razlagamo iz oblike odbijajoče stene torusa v bližini ekvatorijalne ravnine, ki koncentrira valove kot vzbočeno zrcalo nazaj na zemljo. Da se teorija in poskus ujemata, vidimo tudi v tem, da so mogli opazovati te pojave odmeva bolj redko. Za te pojave mora biti izpolnjena cela vrsta- pogojev. Valovna dolžina mora biti ugodna, valove je treba pošiljati v pravo smer in z dovoljno jakostjo. Heaviside-ova plast mora propuščati valove, če pridejo od zemlje in če se vračajo. Ta plast pa mora biti tudi ugodna za opazovanje tako znakov kot tudi odmevov in atmosferične motnje ne smejo biti prejake. Predpogoj vsemu pa je, da izhajajo katodni žarki iz ene točke na ekvatorijalni ravnini, t. j. opisane pojave moremo pričakovati, če stoji zemlja pravokotno na magnetično zemeljsko os. Te čase si moremo dobiti z astronomskim računom. Uresničile so se namreč napovedi, kdaj da se bodo in kdaj se ne bodo pojavljali ti učinki odmeva. Jezikovni tečaji: Srbohrvaščina. Poučuje dr. M. Rupel. 4. lekcija: 28. oktobra 1929 ob 19-30. Jesen. Dani postaju sve krači, dolazi jesen. Lišče žuti i opada. Ptice selice lete u toplije krajeve. Camo se još po gdekoji cvet otvara. Trava je več davno pokošena; lišče truhne. Kruška, jabuka, orah i drugo voče več je sa-zrelo; vreme je, da se bere. Deca se veselo penju na drveče; beru rumene jabuke i bacaju ih u košarice. Voče ostavljamo i za zimu, da sazri i da bolje prija. Vadi se krompir i seče se kapus. Grožde zri. Dolazi berba. Ala je to veselje! Ujutru rano idu berači i beračice u vinograd. So-bom nose košarice i drugi potrebni pribor. Za vreme branja pevaju i šale se. Uveče se veselo vračaju kuči. Ratari oru i seju pšenicu. Svi se poslovi do-vršuju; ljudi se spremaju za zimu. O vrtu. Šta je vrt? Gde se sadi u vrtu cveče, povrče, drveče? Zašto gojimo cveče, povrče, vočke? Koje cveče poznajete? Koje povrče poznajete? Šta raste na vočkama? Koje voče poznajete? Kakve je boje jabuka, kruška, breskva, šljiva? Šta imaju u sredini jabuka i kruška, a šta breskva i šljiva? Sadašnje vreme: jedn. 1. lice id-em nos-im pev-am 2. ,, id-eš nos-iš pev-aš 3. „ id-e nos-i pev-a množ. 1. „ id-emo nos-imo pev-amo 2, „ id-ete nos ite pev-ate 3. „ id-u nos-e pev-aju Glagoli se menjaju u sadašnjem vremenu kao u slovenačkom jeziku; razlika je samo u 3. licu množine. Dvojine nema. Nemščina. Poučuje dr. Ivan Grafenauer. (4.) Vierte Ubung. Wiederholung. WiederhoIen Sie, bitte, die dritte Ubung! Lesen Sie das lett Gedruckte. Zahlen Sie von eins bis zehn! Von zehn bis zvvanzig! Zahlen Sie die Zehner von zehn bis hundert! Zahlen Sie von fiinfzig bis sechzig! Sagen Sie das Einmaleins von fiinf! Das Einmaleins von acht! Sprechiibung. Nun wollen wir vveiter zahlen! Zuerst von hundert bis zvveihundert: Hundert (und) eins, hundert (und) zwei, hundert (und) drei.., hundert (und) zvvanzig, hundert (und) einundzvvanzig, hundert (und) zweiundzwanzig... Pisava: Enice in desetice se smejo vezati s stoticami z veznikom und, navadno pa se pristavijo brez njega. Navadno se pišejo skupaj, a vsaka beseda ima svoj naglas. Zahlen wir nun die Hunderte (stotice) und Tausende (tisočice): (Ein)hundert, zvveihundert, dreihundert... (ein)tausend, zvveitausend, dreitausend, viertau-send.., zehntausend ... hunderttausend, zvveihun-derttausend . . . zweitausendeinhundert(und)drei (2103), dreihundertvierundzvvanzigtausendachthun-dertsiebenundfunizig (324.857). Izreka: tausend: nemi zaporniki k, p, t se izrekajo pred naglašenim samoglasnikom s pridihom, torej nekako thausend; au se izreka kakor slov. av pred soglasniki in na koncu besed: davno, prav. A varuj se, da ne izgovoriš mesto u vzhodnoštajerskega v ali i. Pisava: besedi Million, Milliarde kratka, ampak tudi dolga števila zdržema kakor ena beseda; vsak del pa ima svoj naglas. Dolga števila pa se pišejo s črkami navadno le na nakaznicah, čekih, pobotnicah, pogodbah in podobno. ' Nun noch die Millionen, Milliarden. Eine Million, zwei Millionen, drei Millionen ... zehn Millionen, hundert Millionen, tausend Millionen (eine Milliarde), zvveitausend Millionen (zwei Milliarden)... Izreka. Million: naglas je na končnem zlogu. Milliarde: naglas je na predzadnjem zlogu (besedi sta tujki). Pisava: besedi Million, Milliarde sta samostalnika in se pišeta z veliko začetnico in sami zase. Million, Milliarde je ednina, Millionen, Milliarden je množina; mno-žinska pripona je -en (-n). Rechnen wir noch ein wenig! Heute vvollen wir teilen (deliti) und messen (meriti). T e i 1 e n : Frage: Wie viel ist sechzehn geteilt durch (deljeno skozi) acht? Antvvort: Sechzehn geteilt durch acht ist zvvei. Frage: Wie viel ist siebzehn geteilt durch vier? Antvvort: Siebzehn geteilt durch vier ist vier und es bleibt (ostane) eins. Messen: Frage: Wie oft (pogosto) ist acht in sechzehn enthalten (vsebovano)? t. j. kolikokrat se nahaja 8 v 16? Antvvort: Acht ist in sechs-zehn zvveimal enthalten. Frage: Wie oft ist vier in siebzehn enthalten? Antvvort: Vier ist in siebzehn viermal enthalten und es bleibt eins. Izreka: bleibt: b v začetku besede se izreka v pravilni nemščini kakor v slovenščini kot zveneči ustnični zapornik; južni Nemci pa ga izrekajo kot nemi zapornik in se od p razlikuje le z lahn^jšo zaporo in s tem, da nima pridiha; drugi b je pred nemim soglasnikom nem. Recheniibung. Frage und antvvorte: 24 : 2 = ? 45 : 5 = ? 81 : 9 = ? 79 : 11 = ? 360 : 120 = ? 480 : 60 = ? 720 : 9 = ? 940 : 100 = ? 2800 : 700 = ? 3900 : 130 = ? 4200 : 2100 = ? 6500 : 800 = ? Leseiibung. Lies (beri) das fett Gedruckte! Schreibiibung. Schreib (piši) die Re-cheniibung mit (z) Worten (besedami). Radio na francoskih železnicah. Začetkom oktobra so začeli Francozi opremljati brzovlake na progi Pariz—Le Havre z radio aparati, ki bodo na razpolago potnikom. Najprej seveda v I. in II. razredu, nato pa tudi v tretjem. Koliko minut na leto? Znana radijska oddajna postaja 3L0 v Mel-bourne v Avstraliji je v letu 1928. oddala 18.416 pesmi, ki so zavzele pri programu skupaj 55.248 minut. Klasična in orkestralna glasba skupno s solističnimi koncerti so dobile 36.000 minut. Plesni glasbi pa je bilo žrtvovano 31.315 minut. Kakor vidimo, imajo pesmi v Avstraliji veliko prednost. Radijski sprejemni aparat za vse valovne dolžine. Holandec J. H. van Koolbergen v Montrealu v Kanadi je izumil radijski sprejemni aparat, s katerim more sprejemati vse valovne dolžine od 16 m do 25.000 m. Sprejemni aparat ima en sam uglasilni gumb, s katerim je mogoče uglasiti ves aparat tako na najkrajše kakor tudi na najdaljše valove. aparat ima samo 14 kondenzatorjev, ki se vsi hkrati upravljajo. Uglasilni problem je rešil Koolberg z aparatom, ki ga žene komprimiran zrak; radi tega ima vsak kondenzator poseben priključek za komprimiran zrak. Na sprednji strani aparata pa je pritrjen instrument, ki kaže zračni tlak v uglasilnem sistemu in z njegovo pomočjo se da določiti postajo. Vsa stvar zveni še zelo neverjetno, vendar hvalijo profesorji univerze v Torontu ta izum in je možno, da ije Koolberg izumil res nekaj posebnega. G. Stanko Premrl priredi v sredo, 30. oktobra orgelski koncert Brezžična zveza med Anglijo in Avstralijo, V par tednih se bo najbrže že otvoril brezžični promet med Anglijo in Avstralijo. Tozadevni poskusi se vrše že dalj časa z dobrimi uspehi in kakor hitro bodo določene takse, bo zveza na razpolago občinstvu. Vsi pričakujejo, da se bodo trgovske firme zelo rade in v obilnem številu posluževale te zveze. Tako se n. pr. poslužujejo že obstoječe zveze med Londonom in New-Yorkom prav pridno ves dan, dasi stane 3 minuten razgovor »samo 9 funtov«. Kljub temu pa se razgo-varjata cesto angleški in amerikanski finančnik preko te zveze dalj kot eno uro. Mussolinija žalijo po radiu. Na Holandskem procvitajo najrazličnejše politične in verske radijske družbe in včasih se ustanovi tudi še kaka družba z namenom, da bo organizirala ves holandski radio. Tako se je s podobnim namenom ustanovila pred kratkim družba, ki namerava po radiu razširjati najbolj svobodomiselne ideje. Toda takoj v začetku je družba imela smolo. Zakaj pri prvem programu, ki je obsegal tudi predavanje o Mussoliniju in službi božji, je govornik začel tako napadati Mussolinija, da so po nalogu poštnega ministra prekinili govornika sredi govora in mu prepovedali nadaljevati. Motivacija, s katero so mu pa vzeli besedo, je bila ta, da ne smejo dopustiti, da bi govoril o ministrskem predsedniku prijateljske države v žaljivem tonu. Ta sklep je dvignil po vsej Holandiji, kjer vedno zelo poudarjajo svobodo v pisanju in govoru, zelo veliko prahu. Tako so celo nekatera mesta priredila posebne protestne shode proti temu postopanju. Slučaj ali kaj? Prav tako kot veže mavrica z velikim lokom po nebu eno obzorje z drugim, prav tako valovijo okrog zemeljske oble radijski valovi v velikih lokih. Danes nimamo na zemlji več tako velikih razdalj, da jih ne bi mogli premostiti s temi brezžičnimi loki. Da pa je danes to mogoče, se moramo zahvaliti pionirskemu delu dveh učenjakov in izumiteljev, to je grofu Arco, glavnemu ravnatelju nemške veletvrdke Telefunken in Gugliel-mo Marconi, glavnemu ravnatelju radijske družbe Marconi Wireless Co. Znanstveno delo teh dveh mož je omogočilo, da se morejo danes brezžično pogovarjati najbolj odležni kraji na zemlji ob vsakem času. Najbolj zanimivo pa je, da je slučaj, če ne že višja previdnost dala obema pionirjema zelo čudni imeni; Arco in M-Arco-ni. Oba imata v imenu »Arco«, kar pomeni lok. H glasbenemu programu. Posebna zanimivost tega tedna je orgelski koncert g. stolnega kapelnika Premrla, ki se skoro po enoletnem premoru oglaša v naši postaji. Mehkoba, milina in sočnost orgelskega glasu radijskim valovom kar najbolj prija, vsled česar je tovrstni koncert posebnost zase. Na sporedu so: Bach, Boel-mann, Krause, Biisser in Guilmant (III. orgelska sonata). Četrtek je določen za Paul Linckejev večer, čigar skladbe so v naši postaji zelo pogoste. Ta večer se bo izvajalo mnogo novih komadov. Avtor sam je bil na ta večer opozorjen. Pred koncertom bo polurno predavanje prof. dr. Dolinarja; O slovenskih glasbenih listih. — Nedeljski večer nosi naslov: Operne arije, v izvedbi ge, Sax-Pri-stovšek, nato valčkov večer. Petek in sobota (1. in 2. novembra) sta posvečena spominu in klicu iz onostranskih poljan Večnosti (Slov. vokolni kvintet pOije žalostinke in ga. Medvedova poje resne speve, največ od Brahmsa). Tudi program radio-orkestra se v teh dveh dneh giblje v tem okviru. Nedelja, 27. oktobra 527 kc Ljubljana 25 kW 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje 10.20 Domovina naših domačih živali; prof. Jarc 10.50 Reproducirana glasba , 11.00 Koncert, radio orkestra: Do-stal: Letalska koračnica. — Waldteufel: Drsalec. — Frede-riksen: Gronlandska suita. — Oajkovsky: Arija Lenskega iz opere »Eugenij Onjegin«. — Marwell: Montevideo .— Po-well: Kodroglavček. — Hirsch: Ostanem ti zvest 15.00 O vinogradništvu; predava oinolog g. Kuret 15.30 Reproducirana glasba 16.00 Solonastopi: Dramski in pevski 16.30 Koncert radio orkestra: Loe-ser: Fiametta. — Ondraček: Es-As polka. — Faure: Ber-ceuse. — Aust: Všecky Myši za sebom. — Thurban: Billy 17.00 Bohuslavovi življenski in gledališki spomini, recitira g. Gregorin, čl. nar. gled. 17.30 Koncert radio-orkestra: Siede: Sefira. — Lehar: Imam sinjo nebeško posteljo. — Lehar: Spominski valček. — Kockert: Priznanje ljubezni. — Thei-mler: Mala Juge 20.00 Večer opernih arij, poje ga. Sax-Pristovšek: Thomas: Mi-gnon, I. dej., arija. — Thomas: Mignon, II. dej., arija. — Saint Saens: Samson in Dalila, arija. — Puccini: To-sca, II. dej., arija. — Mozart: Figarova svatba, I. dej., arija. — Puccini: Tosca, II. dej., arija. — Mozart: Figarova svatba, I dej., arija. — Wag-ner: Leteči Holandec, balada 21.00 Valčkov večer Radio-orkestra 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Korcert radio-orkestra: Blan-kenburg: Koračnica viteškega reda. — Strauss: Ti in ti. — Siede: Srebrna cvetka. — Siede: Gudrun. — Schlogel: Iz Straussovih operet. — Thei-mler: Marguisetta 23.00 Napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 9.00 Prenos službe božje iz katoliške cerkve 12.00 Koncert ruskega pev. zbora iz Vasnesenske cerkve, nabožne in posvetne pesmi 13.30 Časopisne vesti 17.05 Koncert ciganskega orkestra s petjem 17.30 Ura za poljedelce 19.30 Literarni večer kluba »Kosovo , med drugim se recitira tudi Prešernov sonetni veuec 20.30 Koncert na harfo, oboo in flavto 21.35 Dnevne vesti in čas 21.50 »Da se izmenjamo«, veseloigra v 1 dej., sp. Fournier-Mayer 22.20 Koncert radio orkestra: 1. C. M. Ziehrer: Otroci gora, valček; 2. E. Waldteufel: Die Schlittschuhlaufer, valček; 3. L. Fall: Roža iz Stambula, valček; 4. E. Kalman: Plesal bi . . ., valček; 5. E. Ohlseu: Lotosovo cvetje, valček; 6. R. Benatzky, Dunajski valček. 7. C. M. Ziehrer: V ljubezenski noči, valček. 8. L. Fall: Rože iz Floride, valček; 9. E. Wald-teufel: Espaiia, valček 977 kc Zagreb 0-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka, nato nadaljevanje koncerta 17.00 Lahka glasba iz slaščičarne »Manon« 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Koncertni večer zagrebškega komornega terceta 21.50 Poročila, vreme 22.00 Koncert iz Schubertovih del 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos iz katedr. v Poznanju 12.10 Simf. koncert iz del Wagnerja 15.20 Pol ure glasbe 16.20 Reproduc. glasba 16.40 Vtisi iz C. S. R. 17.40 Koncert italijanske glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 8.30 Slovesna sv. maša ob priliki narodnega kat. shoda . 10.00 Nabožna glasba iz cerkve 11.30 Koncert družbe Telefunken 15.30 Ura za poljedelce 16.00 Lahna glasba in pogovori 17.15 Zabavni koncert orkestra 19.35 Pester večer, nato koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 11.20 Dopoldanska slovesnost 12.00 Opoldanski koncert terceta 15.45 Zabavni koncert 18.45 Koncertna ura 19.30 Ljudski koncert koncertnega društva »Miinchen«, po koncertu godba za ples do 24.00 581 kc Dunai 15 kW 10.20 Zborno petje dunajskega deškega pevskega zbora 11.00 Orkestralni koncert 16.00 Koncert dunajskega ženskega simfoničnega orkestra 18.00 Iz pragozda v menežarijo — predavanje 18.45 Koncert komorne glasbe: 1. R. Schumann: Kvintet v es-duru, op. 44, za klavir, 2 vijolini, violo in violoncello. 2. A. Goe-dicke: Ruske narodne pesmi s klavirjem, violino in vio-loncellom. 3. R. Schumann: Sonata za violino in klavir v A-molu, op. 105 20.05 »Orlov«, opereta v 3 dej., sp. Marischka-Granichstaedten — komp. Granichstaedten 599 kc Milan t kW 10.40 Koncert nabožne glasbe 12.30 Koncert radio orkestra 16.00 Radio drama 13.00 Radio-kvintet 20.05 Poročila 20.30 Prenos opere Dafni«, komp. C. Mule, po operi zabavni koncert do 0.15 616 kc Praga 5 kW 9.00 Nabožna glasba 11.00 Koncert, iz del Vit. Novaka. 12.00 Promenadni koncert 13.00 Reproducirana glasba 16.00 Orkestralni koncert 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Ljudski koncert 22.15 Prenos koncerta iz kavarne 635 kc Langenberg 13 kW 7.00 Jutranji koncert 9.05 Katoliška jutranja slovesnost 13.00 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Ura za delavce 19.25 Življenje ciganov pred 20.00 Ljudski koncert iz znanih oper, nato poročila in godba za ples do 24.00 680 kc Rim 3 kW 10.00 Nabožna glasba 13.00 Radio kvintet 17.00 Pevski in orkestralni koncert 18.00 Plesna glasba 21.02 Vojaški koncert z dramat. vložkom 716 kc Berlin 4kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Opoldanski koncert 15.15 Popoldanski koncert 16.40 Reproducirana glasba 18.15 Zabavna glasba 20.00 Iz kraljestva filma; zatem plesna godba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 10.10 Služba božja iz Poznanja 12.10 Simfonični koncert 15.20 Nabožno predavanja 16.00 Ljudski koncert 20.30 Koncert iz Schumannovih del 23.00 Glasba za ples 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Opoldanski koncert 16.45 Popoldanski koncert 20.00 Pester večer (orkest. in petje) 21.30 Večerni koncert, vmes poročila 806 kc Hamburg 4kW 9.20 Jutranja slovesnost 11.30 Dopoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Pesmi iz operet 19.30 Vzgoja mladine in šport 20.00 Koncertni večer s petjem 23.00 Godba za ples 833 kc Stuttgart 4 kW 11.15 Duhovne pesmi (tercet) 12.00 Promenadni koncert 14.00 Ura za mladino 15.00 Zakaj obiskujemo gledališče, 3. predavanje 17.00 Popoldanski koncert 19.00 Koncert za cello in klavir 20.00 »Malmgreen«, radio-drama — spisana po original, poročilih 21.15 Koncert za saksofon 923 kc Breslau 4 kW 10.40 Jutranja kat. slovesnost 12.25 Klavirski koncert 15.25 Popoldanska zabava 16.45 Tuje narodne pesmi 18.10 Zabavni koncert 20.15 Berlin v pesmi in glasbi 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Nabožna glasba 10.30 Ljudska glasba 16.00 Orkestralni koncert 18.00 Voltaire in Bousseau, predav. 19.00 Plesna glasba 20.00 Koncert iz Prage, 1085 kc Konigsberg 4 kW 9.00 Jutranja pobožnost 11.15 Dopoldanski koncert 13.05 Reproducirana glasba 14.45 Orkestralni koncert 16.15 Ura za mladino 19.30 Umetnost in teater v Rusiji 20.00 Zabavni koncert 1094 kc Torino ? kW 10.30 Nabožna glasba 12.30 Reproducirana glasba 16.30 Radio-kvintet 19.15 Radio-orkester 20.So Prenos opere iz Torinu gledišča 1140 kc M, Ostrava 10 kW 9.00 Nabožna glasba 10.30 Ljudska glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Plesna glasba 20.00 Ljudski koncert, nato pesmi iz kavarne 1157 kc Leipz;g 4 kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Koncert radio orkestra 15.00 »Carmen:-, opera v 4 dej. Bizet 19.00 Zborni koncert narodnih pesmi 20.30 Pester večer, orkester in petje 22.30 Godba za ples do 0.30 Pravi ljudski radio aparat je poslal trielektronski INGELEN aparat ki proizvaja v zvočniku EVROPO II AMERIKO Ponedeljek, 28. oktobra 527 kc Ljubljana 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba (Jugoslovanska glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 16.00 Rezervirano za prenos nogometne tekme Češkoslovaška : Jugoslavija v Pragi 17.00 Koncert radio-orkestra: Blan-kenbnrg: Čarovnik. — Wakl- teufel: Res. najdražji. — čaj-kowsky: Andante iz 5. simfonije. — Siede: Mala patro-la. — Komsak: Dunajski sprehodi. — Buday Danes: Če me ljubiš 19.00 Socialno predavanje: Naš največji neprijatelj, III. dei, predava g. Puhar 19.30 Srbohrvaščina, poučuje dr. R upelj 20.00 Proslava obletnice naše Ra- dio-postaje; I. Radio-korae-nica, igra Radio-orkester. — II. Kulturno delo Radio-po-staje v prvem letu, predava g. Vinko Zor. — III. Weber: Jubilejna uvertura, igra Ra-dio-orkester. — IV. Pevski solistični koncert: Slovenske nar. pesmi v priredbi Jos. Pavčiča, poje tenorist ljublj. opere g. Gostič. — V. Koncert slovenske glasbe, izvaja Radio-orkester 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Radio kvartet 13.30 Časopisne vesti 17.05 Tedensko modno poročilo 17.30 Reproducirana glasba 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Koncert italijanske operne glasbe s petjem: 1. G. Doni-zetti: Hčerka regimenta, uvertura; 2. G. Donizetti: Arija iz opere >La favorita«; 3. G. Donizetti: Arija iz opere »Don Pasquale<; 4. Ponchielli: Dau-za della oro; 5. G. Verdi: Arija iz opere »Un ballo in mas-cera«; 0. G. Verdi: Arija iz opere »La Traviata«; 7. G. Verdi: »Falstaf«, operna fantazija; 8. G. Verdi: Arija iz opare »II Trovatorec; 9. Moč usode, uvertura 21.30 Br. Nušič zabava z drobižem 21.55 Čas in dnevne vesti 22.10 Pevski večer g. Br. Pomori- šac 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.30 Prenos glasbe iz »Europa Palače kina 18.55 Časopisne vesti Čudo radijske tehnike Ingelen U4W Din 6400"— Ingelen U4 W — štirielektronski aparat z elektronko z zamreženo anodo in kompletnim priključkom na izmenični fok, za vse napetosti, valovi 200 — 2000 Številna pohvalna pisma naših odjemalcev jamčijo za visoko kvaliteto tega aparata m^muM^MMUnjl^mMM^^ 19.30 Francoski jez. tečaj 19.45 Predgovor k prenosu ob 20.00 20.00 Prenos slavnostnega koncerta češke filharmonije; dirigira Celansky. Izvaja se: B. Smetana: »Iz moje domovine , simfonična pesnitev 22.00 Poročila, vreme 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproduc. glasba 16.15 Ura za mladino 17.45 Zabavna glasba 19.25 Reproduc. glasba 20.30 Internacioualni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Reproducirana glasba 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerzit. cerkve 12.05 Koncert radio-kvarteta 16.20 Ura za žene 17.45 Ogrske narodne pesmi 20.30 Prenos iz Berlina 22.15 Koncert terceta Bachniann 563 kc Munchcn 4 kW 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Koncert radio-terceta 17.30 Dueti (Brahms) 19.30 Zabavni koncert radio-terceta 21.15 Komorni koncert kvarteta 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert 15.30 Glasbena ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert, kvartet 17.40 »Na Kilimaudžaro«, pred. 18.30 »Kako kurimo v sobah??, pred. 19.30 Telovadba za vse 20.00 Pol ure arij in pesmi 20.30 Pester večer 22.00 Večerni koncert, jazz igra plesne komade 599 kc Milan i kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio-orkester 13.30 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Radio-orkester 20.30 Prenos operete 23.30 Radio-orkester 616 kc Praga 5kW 12.00 Orkestralni koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Koncert s petjem 19.00 Drama: »Zmaga , sp. A. Fi-scherova 20.00 Koncert češke filharmonije: Smetana: Moja domovina, cikl simfonič. pesmi, 1. Višehrad, 2. Vltava, 3. Češka polja in gozdovi, 4. Šarka, 5. Sabor, 6. Blanik 22.55 Vojaški koncert iz Brna 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 17.30 Popoldanski koncert 1.9.40 Ura za starše 20.00 Večerna glasba 21.00 Heine-jev večer, recitacije, koncert, nato poročila in godba za ples do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Borza 13.15 Radio kvintet 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Simfonični koncert ital. glasbe, vmes »Domovina", dramat-ska slika 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.05 Knjižna ura 16.30 Orkestralni koncert 18.00 Zabavna glasba 20.30 Glasba o planinah 21.05 Beethovnov kvartet št. 8, b- dur, op. 130. 22.30 Pouk v plesu, nato plesna godba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproduc. glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproduc. glasba 17.45 Ljudski koncert 20.30 Prenos internacional. koncerta 743 kc Bern 1-5 kW 12.50 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 20.00 »Grob neznanega vojakasp. Raynal, v 3 dej. 806 kc Hamburg 4 kW 11.00 Reproducirana glasba 16.15 Ura za mladino 17.00 Popoldanski koncert 20.00 Mornariški koncert 22.30 Lahka glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert z reportažami 18.00 »O talmudu-, predavanje 19.00 »Pot po Dalmaciji , pred. 19.30 Večerni koncert s petjem 21.30 Hans-Reimannov večer 22.45 Godba za ples do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 18.15 Literarno in umetn. poročilo 19.05 Večerna glasba 20.30 »Ladja iz pragozda ', radio- prizor 21.10 Komorna glasba 22.30 Pouk v plesu 1076 kc Bratislava 12 kW 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 17.30 Ura za poljedelce 18.20 Ura za šahiste 19.00 Prenos drame iz Prage 22.15 Vojaški koncert 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 16.30 Zabavni koncert 18.15 Knjižna ura 20.00 »Duhovna kriza sedanjosti , predavanje 20.35 Moč glasbe-, oda kot oratorij. Komi). Handel 22.30 Godba za ples do 23.30 1094 kc Torino 7 kW 11.15—14.00 Prenos iz Milana 17.00 Reproducirana glasba 19.15 Radio-orkester 21.00 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba iz kavarne do 24.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Prenos drame iz Prage 22.15 Vojaška godba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 15.00 Ura za matere 16.30 Popoldanski koncert 18.30 »Novi romani., lit. pregled 19.30 Citraški koncert 20.00 Fr. Baumann poje ljudske pesmi 22.30 Pouk v plesu. — Godba za ples do 24.00 U4W Ingelen štirielektronski aparat z elektronko z zamreženo anodo za direkten priključek na tok. Torek, 29. oktobra 527 kc Ljubljana 2-5 kW 12.30 13.00 Reproducirana glasba (operne arije — ksilofon) Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Mu-hvič: Izpod Tatre. — Wald-teufel: ttoj sen. — Mayer-Helmund: Večer v Petrogradu. — Lortzing: Der Waffen-schmied. — Tompa: Ambrozija 19.00 O varčevanju predava prof. Dolenec 19.30 Ruščina, poučuje dr. Preobra-žensky 20.00 Prenos iz Zagreba: I. Gundu-lič: Dubravka, muzika od Gotovca — II. Baranovič: Srce iz lecta 22.00 Časovna napoved in poročila 23.00 Napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Reproducirana glasbba 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacija iz Strindberga 17.30 O higijeni lepote, predavanje 18.00 Popoldanski koncert iz kavarne »Moskva-19.00 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Recitacija iz »Nibelungenlied v nemščini 20.30 Koncert radio kvarteta s petjem: 1. Mendelsohn: »Fingals-hohle«, uvertura; 2. Vasiljen-ko: Noč; 3. Čajkovski: Romanca: 4. Halev.v: Židinja, operna fantazija; 5. Rahmaninof: Španski bezeg; 6. Rimski-Kor-sakof: Romanca; 7. Wagner: Wotanovo slovo iz >Walkiire 21.30 »Dan po poroki; , veseloigra v 1 dej., sp- Etiene 22.00 Reproducirana glasba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 13.20 17.00 17.30 18.55 19.30 19.45 19.50 20.00 22.15 212- Reproducirana glasba Časopisne vesti Ura za gospodinje Popol. koncert jugosl. glasbe Časopisne vesti Angleški jez. tečaj Kulturne in družabne vesti Uvod k prenosu ob 20.00 Prenos iz zagrebškega narod, gledališča: »Dubravka , spis. Fr. Gundulic; komp. ,T. Go-tovac: »Srce iz lecta-, balet iz hrvaškega narod, življenja v 3 slikah Poročila, vreme 5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproduc. glasba 15.45 Malo avijatike, predav. 16.15. Reproduc. glasba 17.45 Ljudski koncert 19.20 Prenos opere iz Katovic 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Vojaški koncert 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerzit. cerkve 12.05 Violinski koncert 15.30 Ura za mladino 17.10 Koncert salonskega orkestra 19.30 »Muzin poljub«, kom. opera v treh dej., komp. Schubert: - IP>iMflU§>$ VIR RADOSTI in počitka morata biti za velemeščana dober sprejemni aparat in zvočnik Utrujeni živci se morajo v kratkih prostih urah odpočiti, ne pa z brezuspešnim iskanjem inozemskih postaj še bolj utruditi, kot se to godi pri slabih, cenenih aparatih. Dober sprejem in preprosto ravnanje sta prednosti Philipsovega aparata ! Zato povprašujte le po izdelkih svetovnega slovesa, po prednostnih delih današnje radio tehnike ! Pojdite k radio trgovcu in prepričajte se sami! philips mM Tenor . opera v treh dejanj., konip. Dohnani 22.3.r> Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 11.20 Reprodueirana glasba 13.55 Opoldanski koncert 14.45 Gospodinjska ura 10.30 Popoldanski koncert 17.30 Lahka glasba 10.00 Koncert radio-terceta 20.00 »Golša«', predavanje 20.30 »Hans Sachs«, komična opera v 3 dej., komp. A. Lortzing 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert, kvartet 15.30 Ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert 18.00 O zvoku in sluhu, predavanje 18.30 O poljedelstvu, predavanje 20.00 Prenos iz Berlina 21.30 Ljudski koncert 599 kc Milan 7 kW 11.15 Reprodueirana glasba 13.30 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Radio-kvintet 20.30 Radio-kvintet iz Torina 23.00 Radio-orkester do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Orkestralni koncert iz Brna 16.-30 Orkestralni koncert iz Brna 19.05 Glasba iz zabavišča 20.00 Ljudska glasba 21.00 Sonate za violiucello, Hiindel, Grieg, Strauss 22.15 Koncert ljudske glasbe 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 17.30 Popoldanski koncert iii.iO l ra za starše 20.00 Večerna glasba 21.00 Heine-jev večer, recitacij", koncert, nato poročila in godba za ples do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Borza 13.15 Radio kvintet 17.30 Popoldanski koncert 21.03 »Fra Diavolo , v treh dejanj., komp. Auber, nato radio ork. 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reprodueirana glasta 15.20 Ura za mladino 15.45 Zabavišča na periferiji mesta, predavanje 17.00 Zabavna glasba 18.45 Knjižna ura 19.15 Nemške narodne pesmi 20.00 Veliki orkestralni koncert 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Repvodue. glasba 16.20 Reproduc. glasba 17.45 Ljudski koncert 19.20 Prenos iz gledišča v Katovi-cah: Ples v maskah , opera v treh dej., komp. Verdi, tekst Piave 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 V spomin Stresemannu 20.15 Zabavni večer 806 kc Hamburg 4 kW 16.15 Popoldanski koncert 17.25 »O velemestu«, predavanje 17.50 »Elektrika v gospodinjstvu , predavanje 20.00 »Drama radi klobuka«, radio drama, spis. A. M. Fiirster 22.10 Prenosi iz drugih odd. postaj 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reprodueirana glasba 16.00 Koncert iz operetne glasbe 19.00 Po evropskem jugovzhodu«, predavanje 19.30 Ura pesmi 20.00 Koncertni večer (sonate) 21.15 Radio-skeč 22.30 Zabavni koncert 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Ura za mladino 19.05 Milanska scala na ploščah 20.30 Simfonična suita 21.30 Trije radio-prizori 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproduc. glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Reproduc. glasba 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Ljudska glasba 20.00 Ljudska glasba in sonate za violoncello 22.15 Koncert ciganskega orkestra 1085 kc Konigsberg 4kW 11.30 Reprodueirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 15.30 Ura za mladino 16.00 Zabavni koncert 20.00 Večer italijanskih pesmi 21.10 Moderna orkestralna dela 22.30 Godba za ples 527 kc Ljubljana 2-5 kW Opoldanski program odpade 16.30 Pravljice, pripoveduje radio-tetka 17.00 Koncert radio-orkestra: Oel-schlagel: Gasilska koračnica. — Rossini: Tatinska sraka. — Fetras: Zvezda upanja. — Fe-tras: Souvenir d. Chopin. — Lauger: Stara mamica. — Dvorak: Slovanski plesi št. 8. 19.00 Slovenski preporod pod Francozi, prof. S. Kranjec 19.30 Fraucoščiua, pouč. dr. Leben 20.00 Orgelski koncert g. Premrla, stol. kap.: I. a) Bach: Prelu-dij v D-duru. b) Clemens: Andante pastorale. c) Pescet-ti: Allegro. — II. a) Boel-mann: Molitev k naši ljubi Gospej. b) Krauses: Sekven-ca. c) Biisser: Slavnostna koračnica. — III. Guilmant: III. orgelska sonata: a) Pre-ludio. b) Adagio molto. c) Fuga 21.00 Koncert radio-orkestra: Fučik: Pohod gladiatorjev. — Gra-nado: E1 Turia. — Binder: Savojardi. — Aletter: Reve-rie. — Čajkowsky: Reverie Interrompue. — Rossini: Teli. Miehaelis: Turška straža. — Friml: Dve češki pesmi: a) Pro vas, b) tT tihi noči. — Leoncavallo: Pagliacei. — Lineke: Luna valček. — Sou-sa: Washiuglonska po la 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Koucert radio kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.30 O. šobajič predava o avijatiki 19.30 Prof. D. B. Jankulor predava o svobodi 20.00 Koncert s petjem: 1. Smetana: Libuša, uvertura; 2. Rahmani-nof: Romanca; 3. Čajkovski: Romanca; 4. Rimski-Korsakof: Chant Hindon; 5. Rimski-Kor- 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Radio-kvintet 19.15 Radio-orkester 20.30 Koncert kvinteta 21.15 Walzertraum«, opereta v 3. de.i., koinponiral Strauss 1140 kc M. Ostrava !QkW 11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Popoldanski koncert 16.30 Koncert jazza 17.30 Reproduc. glasba 19.05 Prenos drame iz Brna 20.00 Koncert ljudske glasbe 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavar. 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reprodueirana glasba 15.15 Scene iz »Nebožanske komedije-4, sp. Zyginunt Krasinski 16.30 Popoldanski koncert filharmonije v Dresdenu 19.30 Šlagerji, petje s klavirjem 20.00 »Romeo in Julija . predelano za radio 21.00 Moderne nemške pesmi; nato godba za ples do 24.00 sakof: čmrlji; 6. Thomas: Po-loneza iz »Mignon ; 7. Gounod: Mirella, val.; 8. Saiut-Saens: Duet iz »Samson in Dalila«; 9. U. Bizet: Adagietto; 10. G. Bizet: Carillon 21.10 čas in dnevne vesti 21.25 Koncert radio kvarteta: 1. G. Meyerbeer: Ples z bakljamij 2. F. Grieg: Soire d' ete; 3. Mus-sorgsky: Španski ples; 4. Puccini: Boheme, operna fantazija; 5. Saint-Saens: Danse ma-cabre 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reprodueirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.00 Vika Podgorska čita pravljice 17.30 Popol. koncert holandske glasbe 18.55 Časopisne vesti 20.15 Nemški jez. tečaj 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Koncertni večer iz Mozartovih del 21.50 Poročila, vreme 22.00 Glasba za ples 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproduc. glasba 16.15 Ura za mladino 16.45 Reproduc. glasba 17.45 Ljudski koncert 19.25 Reproduc. glasba 20.30 Koncert kvarteta: 4. Beethovnova simfonja, št. 11 21.25 Koncert .solist., tenor, violina 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.18 Koncert radio-kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerzit. cerkve 12.05 Koncert ruskih balalajk 15.30 Tečaj o Morsejevih znamenjih 17.45 Koncert ciganskega orkestra 21.40 Koncertni prenos iz kavarne 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Zabavni koncert komornega kvarteta lbU» Ingelen Ufrradyne Vse postaje na okvirno anteno v zvočniku! Sreda, 30. oktobra 17.00 Ura za deco 19.30 Koncert radio-terceta 21.15 »Niirnberško žegnanje«, v dialektu 22.45 Godba za ples do 24.00 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert, kvartet 15.30 Glasbena ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert 17.50 Kako se spominja narodna umetnost mrtvih, predavanje 18.20 Zdravstvena ura 18.15 Esperanto tečaj 19.45 Prenos iz velike koncertne dvorane: G. Verdi: »Eequi-em>', za soli, zbor, orkester in orgle, sodelujejo člani dunajske državne opere, dunajska pevska akademija in dunajski simfonični orkester 22.00 Lahka večerna glasba 599 kc Milan 7 kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio-orkester 13.30 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Radio-kvintet iz Torina 20.30 Radio-kvintet. iz Torina 22.30 Zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralni koncert iz Brna 13.40 O moderni reklami, predav. 16.30 Ura za mladino 19.30 Prenos operete iz Vinohrady, nato poročila 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 17.30 Večerni koncert 20.00 Večer nemške narodne pesmi 20.45 Simfonični koncert radio-orkestra, nato poročila 23.00 Jazz na ploščah do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Borza 13.15 Radio kvintet 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Simfonič. koncert, vmes dra-matska pesnitev: »La Giovi-nezza« 716 kc Berlin 4kW 14.00 ReprouUCirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.20 Zabavna glasba 18.00 Cesarja Franka godalni kvartet v d-duru 19.00 Vesele pesmi — duftti 20.00 Girofle-Girofla, komična opera v 3 delih, sp. Vanloo-Leter-rier, komp. Ch. Lecoque; nato poročila, plesna godba do 0 30 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproduc. glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproduc. glasba 17.45 Koncert iz del W. Friemanna: 1. Izvlečki iz njegovih del, 2. Antična suita, op. 54, 3. Tri pesmi, 4. Romanca, 5. Tri pesmi, 6. Poljska sonata, op. 15 23.00 Literarna ura v francoščini 743 kc Bern 1-5 k W 12.50 Reproducirana glasba 16.00 Dopoldanski koncert 20.00 Komorna glasba na historičnih^ instrumentih, nato kon- 806 kc Hamburg 4kW 16.00 »Frizi, gospodarji ob morju«, predavanje 16.30 Mozartov koncert 19.55 Prenos iz gledališča v Hamburgu: »Boccaccio«, opereta v 3 dej., sp. Zell-Geuee, komp. Suppe 23.15 Lahka glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 11.45 Promenadni koncert 13.15 Reproducirana glasba 15.00 Ura za mladino 16.00 Koncert radio-orkestra 18.00 »Eksepdicija v Pamirei, pred. 19.30 Večer arij in pesmi 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Ura za mladino 19.15 Češka glasba na ploščah 20.00 »Za kulisami«, radio-skeč 21.00 Veseli kvartet 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproduc. glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Reproduc. glasba 18.05 Ura za mladino 19.00 Prenos operete iz Prage 22.15 Koncert ciganskega orkestra 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 15.30 Ura za mladino 16.00 »Palica doma in v šoli«, vzgojno predavanje 17.00 Zabavna glasba 20.00 Pester večer 21.15 Znamenite vojaške koračnice 22.30 Godba za ples 1094 kc Torino 7kvr 17.00 Radio-kvmie, 19.15 Radio-orkester 20.30 Radio-kvintet 21.00 Koncert pestre gla sbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 12.30 15.00 10.30 17.30 19.00 22.15 1157 Reproduc. glasba Opoldanski koncert Popold. koncert iz del Webra Ura za mladino Orkestralni koncert Prenos operete iz Vinolirady Koncert ciganskega orkestra kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 14.00 Ura za mladino 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Glasba za klavir 20.00 Thomas Mann čita 20.30 Orgelski koncert s petjem 22.30 Večerni koncert radio orkestra 24.00 Pol ure reproducirane glasbe; nato koncert godalnega kvarteta do 1.30 114 INGELEN, štirielektronski aparat z elektronko z zamreženo anodo nova cena Din 4350"- 527 kc Ljubljana 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba (slovenska glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnj.h dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Marin: Slavnostna koračnica. — Sidney Jones: Mimosa valček. — Rossini: Italijanka v Alžiru. — Silwing: Pravljice, ki nam jih pripoveduje veter. — Bizet: Carmen. — Siede: Sestanek kresničic 18.30 Angleščina, poučuje ga. Ort-haber 19.00 Slike iz mraveljskega življenja, prof. Pengov 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov 20.00 O slovenskih glasbenih listih, predava prof. dr. A. Dolinar 20.30 Paul Linckejev večer, izvaja radio-orkester: Paul Lineke: Prihajajo. — Paul Lincke: Zimska pokrajina. — Paul Lincke: Berlinski zrak. — Paul Lincke: Bil je sen. — Paul Lineke: Erica. — Paul Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d. d. Koln a/Rhein Ne kupujte akumulatorjev dokler niste ugotovili da so cene novega „HOPPECKE" akumulator-ja z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE" Lincke: Kukokamo Estapo. — Paul Lincke: Idila kresničk. — 1'aul Lincke: Mali jezdec. — Paul Lincke: Soiree in-tiine. — Paul Lincke: Golob-ček uiiru. — Paul Lincke: Asta. — Paul Lincke: Porcelanasta punčka. — Paul Lincke: Take oči kot so tvoje. — Paul Lincke: Natius (intermezzo). — Paul Lincke: Srček (intermezzo). — Paul Lincke: Podoknica k rojstnemu dnevu. — Paul Lincke: Apollo koračnica. — Vse te skladbe so izgle v založbi »Apollo« v Berlinu 22.00 Časovna napoved in poročila 23.00 Napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Reproducirana glasba 13.30 Dnevne vesti 17.05 U. D. Stefanovic predava o zimskem treningu 17.30 G. Bajšanski predava o instru- mentaciji 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Sonate za violino in klavir, igrata g. prof. VI. Slatin (violina) in g. A. Butakov (klavir): 1. J. IIaydn: Sonata v d-duru, a) Alegro, b) Largliel-to, c) Tempo di Minuetto; 2. W. A. Mozart: Sonata v 1'-duru: a) andante cantabile, b) allegro, c) andante con varia-zioni; 3. W. A. Mozart: Sonata v b-duru: a) allegro moderato. b) andantiuo sostenuto e cantabile, e) roudo 21.00 Cas in dnevne vesti 21.20 Prenos večernega koncerta iz hotela »Palače« 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.30 Prenos lahko glasbe iz slaščičarne »Manon« 18.55 Časopisne vesti 19.00 Francoski jez. tečaj 19.15 Kulturne in družabne vesti 19.20 Uvod k prenosu iz Ljubljane 19.30 Prenos opere iz Ljubljane. — Med odmori poročila, vreme 212-5 kc Varšava 12 kW 12.30 Koncert šolske mladine 10.25 Reproduc. glasba 17.45 Viol. koncert, Mozart, Brahms 19.25 Reproduc. glasba 20.30 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Prenos protest, službe božje 11.10 Vodokazno poročilo 16.00 Varijacije na flavti — pogovori 17.10 Ura za poljedelce 18.10 Koncert radio-kvarteta 20.00 V spomin grofa Tisze 20.50 Sonate za violoncello in klavir, za tem reproduc. glasba 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Religijozna prireditev 12.00 Opoldanski koncert radio-ter- ceta 13.00 Reproducirana glasba 16.30 Domača glasba 19.30 Zabavni koncert radio-terceta 21.00 Simfonični koncert radio-orkestra 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dopoldanski lanski koncert — kvartet 15.30 Pravljice za mlade in stare 16.00 Popoldanski koncert, kvartet 17.40 Tujsko prometno poročilo za Baden 18.05 K inscenaciji in režiji opere »Freischiitz !f 18.30 Kaj je konjunktura«, pred. 19.00 Zdravstvena ura 20.05 C. M. Weber: »Freischiitz«, opera v 3 dej. 599 kc Milan 7 kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio-orkester 13.30 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Radio-kvintet 20.30 Dafni«, opera, komp. C. Mule 23.00 Radio-orkester do 24.00 616 kc_Praga_5kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Koncert radio-orkestra 16.30 Koncert radio-orkestra 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Literarni večer 22.15 Reproducirana glasba 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 16.30 Knjižna ura 17.00 »Uporniki v Maroku«, pred. 19.40 30 delavcev poroča o svojem delu (radio reportaža) 20.00 Veseli večer 22.00 Pouk o plesu, nato zabavna in plesna glasba do 1.00 680 kc Rim 3kW 13.00 Borza 13.15 Radio kvintet 17.30 Popoldanski koncert 21.02 »Andrea Chenier«, lirič. opera v štirih dej., Giordano 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura za mladino 15.45 Infra rdeči iu ultravijoletni žarki, predavanje 16.30 Stave in nove pesmi 18.00 Reproducirana glasba 19.00 Sonata v b-duru, op. 107. M. Reger, za klavir in klarinete 20.00 »Sokratova pravda«, radio-drama v 4 dej., sp. H. Kyser 22.30 Pouk v plesu, nato plesna godba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Reproduc. glasba 12.30 Mladinski Koncert 16.20 Reproduc. glasba 17.45 Ljudski koncert iz Varšave 20.05 Večerni koncert iz Krakowa 23.00 Plesna glasba 743 kc Bern 1'5 kW 12.50 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Večer švicarskih komponistov 21.20 Večerni koncert, vmes poročila 806 kc Hamburg 4 kW 11.00 Reproducirana glasba 17.00 Popoldanska lahka glasba 19.25 »Prehlajeni otrok«, pred. 20.00 Zabavni koncert 22.45 Lahka glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.30 »Novosti iz zdravljenja raka«, predavanje 19.30 Koncert mandolinskega orkestra 20.15 »Vesela vdova«, opereta v 3 dej., sp. A. Neidhardt, komp. L. Blech 22.45 Zabavni koncert 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Knjižna ura 19.15 Večerna glasba 20.00 Umberto Urbano iz milanske skale poje arije iz opere 21.30 Pouk v plesu in godba za ples do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproduc. glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 17.50 »Demon alkohol«, predav. 18.10 Narodne pesmi 19.05 Orkestralni koncert 22.15 Vojaški koncert 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 15.30 Zabavna glasba 17.00 »Perpetuum mobile«, predavanje za mladino 20.15 »Sali ein Knab' ein Rosleiu stehn«, spevoigra iz Goethe-jeve mladosti, sp. W. Jacoby 1094 kc Torino 7 kW 11.15—14.00 Prenos iz Milan i 17 00 Radio-kvintet 19.15 Reproducirana glasba 20.30 Prenos opere iz Milana 23.00 Radio orkester 1140 kc M. Ostrava l»kW 11.30 Reproduc. glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žene 16.30 Koncert francoske glasbe 19.00 Koncert ljudske glasbe 22.15 Vojaška godba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 14.30 Ura za mladino 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Ura arij in pesmi 20.15 »Izumitelj«, radio drama v 8 slikah; sp. Br. Schonlank 21.15 Godalni kvartet 22.30 Pouk v plesu 1 Fl IC •Al HO in R4M0IA sta najbolj priljubljena ZVOČNIKA Petek, 1. novembra 527 kc Ljubljana 2 5 kW 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje 11.00 Koncert radio-orkestra: Beet-howen: Žalna koračnica. — Mendelsohn: Ouvertura k ora-toriju Paulus. — Borodin: V samostanu. — Mozart: Zbor duhovnov iz opere »Čarobna piščal«. — Mendelsohn: In Bog je sklenil tako. — Ketel-bey: V samostanskem vrtu. — Mussorg£ky: Solza. — Ritter: Tebe hvalimo, veliki Bog. — Faure: V samostanskih razvalinah 20.00 Večer žalostink: Slovenski vokalni kvintet: Usliši nas, Gospod; Blagor mu; Vigred; Človek, glej; Nad zvezdami: Pomladi vse se veseli; Oj, Doberdob; Gozdič je že zelen 21.00 Koncert radio-orkestra: Chopin: Žalna koračnica. — Bach-Gounod: Ave Maria. — No-l-en; Aria Religiosa. — Beethoven: Narava časti Boga. — Kreutzer: To je (lan, ki ga je naredil Gospod. — Beet-howen: Klaričina smrt. — Ketelbey: Ura molitve. — Ru-binstein: Une Larme. — Liszt: Consolation. — Chopin: Pre-lude 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Reproducirana glasba 13.30 Dnevne vesti 17.05 Recitacije iz moderne francoske lirike 17.30 G. A. Petrovič predava o ke-larski in posladar. umetnosti 18.00 Prenos popoldanskega koncerta iz kavarne »Moskva« 19.20 Nemški jezikovni tečaj 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz narodnega gledališča; med odmori čas in dnevne vesti 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Popol. ljudski koncert 18.55 Časopisne vesti 20.15 Angleški jez. tečaj 20.30 Rezervirano za prenos 22.30 Poročila, vreme 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos službe božje 12.10 Simfonični koncert varšavske filharmonije 16.15 Reproduc. glasba 17.45 Orkestralni koncert 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije: 1. Bach: Bran-denburški koncert, 2. Beethoven: Violin, koncert, 3. Wert-heim: Simfonične varijacije, 4. Rathaus: 2. simfonija 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Nabožna glasba 11.35 Koncert opernega orkestra 17.00 Pogovori 18.00 Večer, prireditev za Vse svete 563 kc Munchen 4kW 10.00 Katoliška pobožnost v spomin mrtvim 11.30 Žalna glasba 14.45 Ura za gospodinjo 16.30 Ura komorne glasbe 19.00 Klavirski koncert 20.20 »Kralj David«, simfoničen psalm po drami od R. Mo-rax-a, komp. A. Honegger 581 kc Dunai 15 kW 10.20 Orgelski koncert 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra: 1. Brahms: Tragična uvertura, simfonija št. 4, e-mol, op. 98. 2. Schu-mann: Klavirski koncert, a-niol, op. 54, z ork. 3. StrauJB: Smrt in poveličanje, simfonična pesnitev 16.00 Popoldanski koncert 18.20 Komorna glasba: 1. Schubert: Godal, kvartet, d-mol. 2. Beet- 1 howen: Godal, kvartet, c-mol, | op. 18.. št. 4 19.35 Brahms: Štirje resni spevi 20.05 »Vratar in smrt«, prepir pred Bogom, 1. 1400. sp. J. v. Saaz, nato: »Ogenj sv. Elija«, radio-scena, sp. W. Bnrggraf 21.45 Večerna glasba 599 kc Milan 7kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Radio-orkester 13.30 Borza 16.30 Mladinska ura 17.00 Radio-orkester 20.30 Veliki simfonični koncert 23.15 Radio-orkester 616 kc Praga 5 kW 11.00 Zborni koncert 12.00 Orkestralni koncert iz Brna 16.00 Koncert ljudske glasbe 17.30 Jesen v gorah, predav. 18.20 Uvod v opero 18.30 Prenos iz narodnega divadla v Pragi »Lohengrin«, opera v treh dej., Waguer 22.15 Lahka glasba iz kavarne 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Katoliška jutranja slovesnost 11.011 Vatikanska država«1, pred. 13.00 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 20.10 »Vsakdo«, igra o smrti bogataša (najbrže misterij), prenovil Hugo v. Hofmannsthal, komp. E. Nilson 680 kc Rim 3 kW 13.00 Borza 13.15 Kadio kvintet 17.30 Popoldanski koncert 21.02 »Bajadera«, opereta v treh dejanjih, komp. Kalmau 23.10 Plesna glasba 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.30 Orkestralni koncert 18.10 Posvetna zborna glasba 18.40 Boj cestnemu trušču, pred. 20.00 »španska ura«, muzikalna komedija v 1 dej., sp. Leonhard-Strasser, komp. M. Ravel; nato »Ubogi mornar«, drama, v 3 dej., sp. J. Coeteau; zatem »Angelique«, opera v 1 dej., sp. Nino, komp. J. Ibers; nato zabavna glasba. 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Simfonični koncert 16.00 Reproduc. glasba 17.45 Popoldan, koncert iz Varšave 20.15 Prenos koncerta iz Varšave 23.00 Literarna ura v francoščini 743 kc Bern 1-5 kW 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Sprehod po drugih oddajnih postajah 21.20 Večerni koncert, vmes poročila 806 kc Hamburg 4 kW 16.15 Glasba z dvora Ludvika XIV. 17.00 Pravljice 19.00 Vzgoja otrok, predavanje 21.00 Prenos drame v dialektu 22.25 Lahka glasba 833 kc Stuttgart 4kw 12.15 Reproducirana glasba 14.30 Preuos nogometne tekme meit Južno Nemčijo in Ogersko (iz Budapeste) 16.15 Popoldanski koncert 18.00 »Pravljica — nevarnost za otrokovo dušo«, predavanje 19.30 Simfonični koncert filharmo-niie 21.30 »Ujetnik štev. XVIII.«, radio- drama, sp. A. Bohringer 23.30 Komorna glasba na kitaro 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Komorna glasba 17.30 Ura za mladino 20.00 Ura španske glasbe — nato: »Ubogi mornar , drama v S dej., sp. J. Coctan, nato: »An-gelique«, opera v 1 dej., sp. Nino, komp. J. Idert 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Nabožna glasba 10.30 Zborni koncert 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Reproduc. glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Češki pesniki, predav. 18.20 Prenos »Lohengrina« iz Prage 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 16.30 Zabavni koncert na pihala 20.00 Simfonični koncert opernega orkestra 22.30 Zabavna glasba 1094 kc Torino 7 kW 12.30—14.00 Preuos iz Milana 16.55 Radio-kvintet 19.15 Radio-orkester 20.30 Prenos simfonič. koncerta iz Milana 23.00 Radio-orkester 1140 kc M. Ostrava 10 kW 9.00 Nabožna glasba 12.00 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 18.20 Prenos »Lohengrina« iz Prage, nato lahka glasba iz kavarne 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 16.30 Koncert solistov 19.30 Originalna reproducirana glasba 20.30 Koncert iz del L. Spohra 21.30 Legende Anatole Franca 22.00 Koncert filharmonije v Dresdenu IJ7 Ingelen foieleldronski aparat s priključkom na izmenični tok Sobota, 2. novembra 527 kc Ljubljana 2 5 kW 12.30 Reproducirana glasba (Schubert: H-mol. simfonija) 13.00 Časovna uapoved, borza, reproducirana glasba (godbe na pihala) 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Čaj-kovsky: Andante cautabile. — Beethoven: Adagio iz Sonate Pathetique. — Conradi: Berlin v veselju in žalosti. — Wagner: Sanje. — Verdi: Aida 19.00 Delavska ura 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenauer 20.00 Resni spevi, poje ga. Medvedova: 1. Schubert: Vernih duš dan. 2. Brahms: Da več ne pojdem k tebi. 3. V nedeljo zjutraj. 4. O, smrt se zdi mi hladna noč. 5. Sapphična oda. 6. O večerni ljubezni. 7. Otož-nost. 8. Utešeno hrepenenje (z violo). 9. Marijina uspavanka (z violo). 10. Ze prav rahlo srce spava. 11. Na pokopališču 21.00 Koncert radio-orkest.: Grieg: Olaf Trygvason-Mercadante: Prisega. — Czibulka: Cle-mentine Gavotte. — Urbach: Wagnerjeva junaška knjiga. Volkmann: Andante iz D-sim- 616 kc_Praga 5 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralni koncert iz Brna 15.50 Ura za mladino 16.20 Po Turčiji in Grčiji, predav. 16.30 Koncert jazza 17.30 Klavirska ura 20.30 Orkestralni koncert 21.35 Klavirski koncert 22.20 Lahka glasba iz kavarne 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Ura za mladino 17.30 Komorna glasba, igra kvartet 10.15 30 delavcev poroča, radio reportaža 20.00 Prenos iz koncertne dvorane v Duisburgu: 1. Uvertura k operi »Agrippina , Handel. 2. -Veselje in žalost , Handel, oratorij za soli, zbor in orkester, spesnil John Milton. 680 kc Rim 3 kW 13.00 Borza 21.02 V spomin umrlim, glasbena prireditev 716 kc Berlin 4kW 20.00 Napad na profesorja \Velt-manna . radio-scena, sp. F. Mendelsohn 20.50 Narodne pesmi 22.30 Godba za ples 1094 kc Torino 7 kW li.la Prenos iz Milana 17.00 Radio-kvintet 19.15 Radio-orkester 20.30 Radio-kvintet 21.05 Koncert v opomin mrtvim 1140 kc M. Ostrava iokW 11.30 Reproduc. glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Ura za mladino 19.05 Koncert iz Brna 20.00 Koncert iz del G. Mahlerja 22.00 Prenos lahke glasbe iz kavar. 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 14.30 Ura za mladino 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Prenos iz opere v Dresdenu: »Strojnik Hopkins , opera v 4 dej. Komp. M. Brand 22.30 Veseli radio večer fonije. — Beethoven: Andante iz V. simfonije. — Mario: Santa Luzia luntana. — Hafner: Dobra mamica. 22.00 Časovna napoved in poročila 23.00 Napoved programa za naslednji dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Koncert raii.o kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Ura za mladino, pravljice 17.30 Koncert pevskega kvinteta: Ukrajinske pesmi 19.30 G. D. Djordjevič predava o starih plesih 20.00 Predavanje higijenskega zavoda 20.30 Koncert s petjem 21.30 Čas in dnevne vesti 21.45 »Duhovita žena?, komedija v 1 dej., sp. Bergick 22.30 Prenos večernega koncerta iz hotela Palače 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.00 Vika Podgorska eita pravljice 17.30 Godba za ples 18.55 Časopisne vesti 19.45 Knjižna ura 20.00 Nemški jez. tečaj 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Koncertni večer: sodeluje operna pevka M. Blažekovič 22.30 Poročila, vreme 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproduc. glasba 16.35 Literarna ura 18.00 Ura za mladino 20.00 Dan mrtvih, večerna priredit. 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Nabož. glasba v spomin vseh umrlih 12.00 Zvouenje iz nniverzit. cerkve 12.05 Koncert radio-kvarteta 16.00 Socialno predavanje 17.10 Koncert opernega orkestra 19.45 »Mlinar in njegova hči , drama v 5 dej., spisal Raupaeh, iz studia 22.10 Koncert vojaške godbe 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Opoldanska glasba 16.00 Pestra ura 17.00 Sonata za klarinet in klavir 19.30 Večerni koncert 20.30 »Življenje loči — smrt združi«, drama iz življenja rudar -darjev v 4 dej., sp. A. Au-Berer 581 kc Dunaj 15 kW 15.30 »Ko odpada listje , pravljica 16.00 Popoldanski koncert, kvartet 17.40 V Beethownovi delavnici — predavanje 18.05 Komorna glasba 19.15 Recitacija za vseh mrtvih dan 20.05 Večerni koncert, solo-petje, komorni pevski zbor in dunajski simfonični orkester: 1. Mozart: Andante iz simfonije št. 7, d-dur. 2. Schubert: Litanije. 3. Mendelssohn: Daj nam pokoj. 4. Gounod: Iz ;De profundis« (zbor in orkester). 5. Beethowen: Žalna glasba iz »Egmonta«. 6. Recitacija mrtvim v spomin. 7. Wagner: žalna koračnica ob Siegfrie-dovi smrti iz »Gotterdiimme-rungi 8. Schumann: Žalni zbor in smrt iz: »Roža na romanju«. 9. Wetchy: Pogovor s Peterčkom (solo-petje). 10. Schubert: Tragična simfonija v c-molu 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio-orkester Na večer odpadejo koncerti v počast rajnkim 14.00 ueprouueirana glasba 15.20 Ura za mladino 16.30 Zabavna glasb-i 19.00 Delavska glasba — pesmi 20.45 Vesela glasba iz operet, nate plesna godba 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproduc. glasba 17.00 Nabožna glasba 18.00 Mladinska ura 20.30 Prenos koncerta iz Varšave 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Simfonični koncert 22.15 Večerni koncert in godba za ples do 24.00 806 kc Hamburg 4 kW 15.30 Knjižna ura 16.00 »Za izobrazbo v glasbi«, pred. 16.30 Glasbene anekdote 17.30 Glasba za ples 19.00 Arije in pesmi 20.00 Car in tesar., komič. opera v 3. dej. sp. in komp. ti. Lortzing 23.00 Veseli večer 24.00 Dvanajsta ura«, radio prizor 24.30 Prenos iz zabavišča 833 kc Stuttgart 4 kW 11.15 V spomin mrtvih , katoliška prireditev 12.15 Reproducirana glasba 15.30 Koncert radio-orkestra 16.50 Zabavna glasba 20.15 »Amerika v boju proti korupciji , poročilo 21.00 Ve"er serenad 23.15 Godba za ples do 2.40 923 kc Breslau 4 kW 15.30 Knjižna ura 16.00 Popoldanski koncert 19.10 »O smrti in večnem življenju :, izbor pesmi 20.05 Vodno gospodarstvo v povir- ju Odre, predavanje 20.30 »Skladišče«, radio-drama 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproduc. glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Reproduc. glasba 16.30 Marionetno gledišče 17.30 »Smrt, vrata v večnost«, pred. 19.05 Koncert ljudske glasbe 20.00 Koncert iz del G. Mahlerja 22.00 Prenos lahke glasbe iz kavar. 1085 kc Konigsberg 4kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 16.15 Orkestralni koncert Ob zaključku lis'a dosoelor 770 kc Frankfurt 4kW Nedelja 12.00 Koncert na pihala 14.30 Zborni koncert 16.30 Popoldanski koncert 20.00 Malmgreen , radio drama, spisana po originalnih poročilih o Nobilovi ekspediciji 21.15 Koncert na saksofon 22.15 Godba za ples Ponedeljek 12.15 Reproduc'rp"R glasba 15.15 Ura za mladino 16.00 Popol. koncert z reportažami 19.30 Večerni koncert 12.30 Hans Reimannov večer Torek 13.30 Reproducirana glasba 15.15 Ura za mladino 16.00 Ura za gospodinje 17.30 Popoldanski koncert 19.30 Zabavni koncert 20.25 Večer sonat Sreda 13.30 Reproducirana glasba 15.15 Ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Knjižna ura 19.30 Večer arij in pesmi Četrtek 12.15 Reproducirana glasba 15.15 Ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Zabavni koncert 20.15 »Vesela vdova , opereta v 3 dej.: sp. Neldhardt. Komp. L. Blech 22.30 Zabavni koncert Petek 12.15 Reproducirana glasba 15.15 Ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Simfonični koncert 21.30 Ujetnik št. XVIII. radio drama; sp. A. Boliringer 23.30 Komorna glasba na kitari Sobota 13.30 Reproducirana glasba 15.15 Ura za mladino 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Zabavni koncert 21.00 Koncert radio orkestra 1.10 Godba za ples Napredek poljskega radia. Angleška radijska družba Marconi Wireless Telegraph Co. je dobila veliko naročilo za razširjenje poljskega radia. Naročilo obsega zgradbo centralne radijske oddajne postaje z energijo 120 KW, dveh deželnih oddajnih postaj, vsaka po 16 KW in treh lokalnih oddajnih postaj za prenose. Naročilo zahteva vso izvedbo v najmodernejši konstrukciji. Centralna postaja se bo zgradila pri Varšavi in se bo kombinirala z današnjo postajo za 12 KW. Obe postaji bosta hkrati oddajali dvojni program. Manjši postaji pa dobita Lvov in Vilna. Če se bo ta načrt izpeljal, tedaj bo imela Poljska najboljše in najmodernejše radijske oddajne postaje vsega sveta. Koliko izdajo ameriški radio naročniki? V mesecih od aprila do junija tega leta so po statistiki trgovskega oddelka v Washingtonu ameriški radio naročniki izkupili za 91 milijonov radio materijala. Pa še ta vsota pomeni napram prvemu četrtletju nazadovanje za 19.4%. Te številke so efekt tri mesečnega radio povpraševanja, ki je redno organizirano po »National Electrical Manufacteurs«. Poročila so prišla od nič manj kot 38.766 radio trgovcev. Skupni izkupiček od 1. julija 1928 do 30. junija 1930 je proračunan na 510 milijonov dolarjev. Srednji promet proda v tem času za 14.528 dolarjev. Prodanih bo več kot 3,108.000 aparatov — za izmenični tok kakor tudi za baterije. Le 13% teh sprejemnih aparatov dela z akumulatorji. Največ aparatov in delov je bilo prodanih v državi Illionois, nato sledi Newyork in Kalifornija. Radijski sprejem pod zemljo, Dosedanji poskusi radijskega sprejema v rudnikih so se zelo slabo obnesli. Zadnje čase pa je poskušala Mc Gill-ova univerza v Montrealu v Sev. Ameriki v rudniški jami Mammuth, ki je globoka približno 100 m. Vse prilike so bile za eksperimentiranje izredno ugodne, ker v jamo še ni bila napeljana elektrika in so celo že napeljani telefonski vod za časa poskusov odstranili, da bi se tem bolj gotovo izognili vsem motnjam. Na ta način so mogli dognati, da postaj s kratkimi valovi pod zemljo ni mogoče sprejemati, pač pa so ujeli signale precej oddaljenih postaj na daljše valove. I. F. P. JIM veste da je dober sprejem odvisen pred vsem tudi od kakovosti baterij, ki jih uporabljate pri svojem aparatu ? Ba/eri/e tovarne ,Zmaf anodne in kurilne, so priznane od vseh radioamaterjev kot najboljše. Ako s sprejemom niste zadovoljni, poskusite z »ZMAJEVIMI« baterijami in doživeli boste uspehe, ki jih boste veseli. Preštudirajte cenik v današnji številki KONCES. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE IVAN BOGATAJ - - uubijana, kongresni trg St. 19 iek. račun štev. 12.619 - Telefon 2003 (poleg nunske cerkve) RUD ID Klillllll Električne instalacije: Električna razsvetljeva, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci. Trgovina in zaloga: Inštalacijski materijal, motorji, telef. aparati, moderni lestenci, svetiljke. Radio aparati in posamezni deli AAAAAAAAAAAAAA Nobenih senzacionalnih iznajdb nimamo Miklošičeva cesta 5 - paviljon poleg Uniona LIST IZHAJA VSAK PETEK — IZDAJA KONZORCIJ »RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) - UREDNIŠTVO : IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 j NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ) \ RADIO LJUBLJANA Nekaj naših zastopnikov: PETER HABlC, Vrhnika, ANTON JEŠE, Škofja Loka, FRANC SCHWICKERT, Tržič, JAKOB MEGUŠAR, Dravograd kajti časi teh so že davno minuli, pač pa prodajamo Ker imamo kot oddajna postaja dvojen interes na tem, da ste z aparatom stalno zadovoljni, boste pri nas najbolje postreženi. - Največja izbera vseh aparatov, zvočnikov, anodnih aparatov, aparatov za omrežjeitd. preizkušene prvovrstne kvalitetne aparate vodilnih evropskih radijskih tovarn RADIONE INGELEN PHILIPS KAPSCH TELEFUNKEN AMPLION TUNGSRAM ITD., ITD. ter skušamo vsestransko /.adovoljiti naše naročnike. Za vse navedene aparate jamčimo za dobo dveh let