Za poduk in kratek čas. Iz Ptnja v Zagreb, jeseni 1874. (Potne črtice.) (Konec.) Vsi učni zavodi, vse civilne in vojaške urednije, kterib je v Zagrebu obilno, nadskofova, banova rezidencija, saborska hiša, gledišče itd., vse to je v gorujem mestu. Tu tedaj stanuje veči del boljarstvo. V spodnjem mestu pa je trgovina in obrtnija. Tukaj prebiva meščanstvo. — Zgo- rej je vse bolje tiho in mirno, spodej pa živo in gibčno, kakor se to vzajema s poklicem in pečanjem prebiralstva. Najiinenitnejsi kraj spodnjega mesta je obširen Jela.i.evtrg, že zavolj spomenika slavnega bana grofa Jelačiča. T.a spomenik zanimiva gotovo najbolj vsakega pravega domoljuba piisedSega v Zagreb. Videvšemu Jelačiča v krasni vojaški obleki iz bronca vlitega na bistrem šarcu sedečega, kako 8 zakrivljeuo sabljo kaže naprej, se ti dozdeva, da gledaš živega brvaškega bana od leta 1848, ko je naši državi protilo toliko ljutih sovražnikov; dozdeva se ti, da slišiš glas: Hajdjunaci naprej! hajd nad sovražnika mile nani domovine! Tukaj mi je tako živo, kakor ae nikdar stopilo y spomin: kako blastuo smo šteli 1. 1848. na Gračkem vseučilišču bivši Sloveuci govore, s kterimi je Jelačič baa navduševal za boj svoje Hrvate. Noviae, v kterib se ničesar bralo ni od Jelačiča baua, zakadili smo v kot. Kolike sladke nade so nas navdajale! Koliko zlatib gradov smo si v svoji vzbmjeui domi.liji stavili! Neskušena mladost je mislila: kor je po dolgi britki vojski sovražnik bil premagaa, na Laškem, — Ogrskem, — Duuaji, — pridejo za Slovaue gotovo boljši časi! — Vsaj so skoro Slovani sami tistokrat Avstrijo gotovega pogina rešili. Skoro saini so se proti tujim in doinačim sovražnikom vojskovali. In ban Jelačič bil ^je tistokrat na jugu duša vsega domoljubnega delovanja. Nekterikrat ga je madžarsko ministerstvo od banovanja odstavilo. Vzelo mu je vse časti in službe; Jelačič pa je potoval v Innsbruck, kder je tistokrat mej zvestimi Tirolci mili cesar Ferdinand I. prebival, ker je Dunaj zavolj punta uiogel zapustiti. Razjasnil je tam cesarju vse madžartske homatije. Tako bil je zopet potrjen. V skrajnem času je Jelačič po ogroninem trudu vse spravil na noge, kar je orožje nositi zamoglo. V Mariborski in Ptujski okolici še se gotovo spominjajo uuib 18.000 vojakov, ktere je v pozni je»eni 1. 1848 peljal geneial Teodorovič domu. Ko je namreč prišel maršal Windi3grac iz Česke pred Dunaj Jelačiču na pomoč, in se je tako močen jez postavil Dunajskim in Madžarskim upornikom, ban unib sivih starcev in golobradib mladeničev zdaj ni več potieboval. Zato jib je tedaj poslal domu, in za daljo vojsko si pridržal le krepke junake. Po vseh teb koučauib vojskab bilo je v vojaški granici baje — 40.000 vdov; očivestui dokaz, koliko slovanske krvi se je tisto leto za Avstrijo prelilo. Ko se je pa poznej državna politika tako nesrečno zasukniJa, da so Slovani bili pozabljeni, je slavnega bana to tako bolelo, da je, kakor se meiii, od žalosti 1. 1859 prerano smrt storil. Narod mu je postavil velikansk in krasen •pouienik v Zagrebu — lepšega pa še nosi v svojem srcu. — Na JelaČičevem trgu so zaporedoma lepe kavarne, kder se po obedu in večeiko sbaja mnogo odličnib gostov. Tukaj sva našla ve. vrlih Slo- vencev, med njimi stare znance: Dr. K. Dr. V. K., in druge. Tudi v Zagrebu so Slovenci razdvojeai v 2 stranki, v nilade in stare. Ali take zagrizenosti ui bilo videti, kakor se je takrat še pri nas kazala. Naši vrli rojaki tamo, — več jib častne mesta zaseda, — so sedaj v glavnib točkah našib pol. težiuj že gotovo edini; — Ali je se pri nas, kdo tako oslepljen, da ne sprevidi, da je naša nesloga naša poguba? Zunaj mesta ima Zagreb dvoje zalih sprehajališč: Maksimir in Tuškanec. V pol uri si tam. J^ak8imir je lastina nadbiškopa. To je velikansk log s travniki zmes in muogimi sem ter tje zavitimi poti. Tu si lahko poišeš kraj v šumi alj na trati, v senci alj na solncu, kakov ti je ljubo. Tudi v ladji se lahko voziš po precej velikera ribniku, ako te rnika. Vhod varuje sveti Juri, predstavljen na kouju, kako velikanskega zruaja ubija. — Tuškanec je na vzvišeni panogi Zagrebačkcga pogoija. Tu imajo bogati uiestjaai svoje prijazne pristave z malimi vinogradi in maogimi brajdami; kiaj je jako ljubeznjiv in mil! Dragi bralec vodil sem te po ovinkih v Zagreb. Razkazoval sem ti to in uno. Ako sem te le nekoliko podučil v uaših razmerah in še kratkočasil, sem svoj namen popolnoma dosegil. Domov iz Zagreba sra se peljala po južni železnici. Tukaj je šlo uino naprej. Na ti črti ste na Hrvaškem sarno 2 postaji; Podsused in Zaprešice. Potem prekoračiš Sotlo, ktera na vsbodu mejaši Štajersko in Hrvaško. Od ondot se pride kmalu na Brežko polje in se pelja do Zidanega mosta na levem bregu med Štajerskim ia Kranjskim pogorjem, včasib tik bistre Save. En den se je bil na tem potovanju namcnjen blagemu prijatelju. V prijazui družbi je tudi ta dan prebitro uiinol. Zidani most, — Celje, — Pragersko imava bitro za seboj, in Stari Ptuj naju ob 8 uri večer sprejme v svoje zidovje. Jak. Meško *) Vzgled šolskega svetovalca blizo Maribora. Clovek je rodom Nemec, prodajalec žveplenk, nitl i ,,biksa". Kot iolsk odbornik prišel je v _olo slovenskih otrok zmerjat rekoč: ,,Ktera solari diugimal tako gvda šla domo, mo ja prisla berein, no šla gemeindediener gor bolati no pa mu rit dati nah pa v čeina ljukna šperati, merkajte to". Zaprl je enega dečka za dve uri, drugega pa za eno uro. Mesto žalosti in straba, bilo je veliko smeba. •) Lepa hvala za niični potopis! Bog plati! Vr»d,