Viktor Zvezdana
Hrepenenje.
(Konec.)
Odšel sem v bolnišnico. Zdenkica me je z veseljem sprejela in mi takoj poTedala, da jo je obiskal neki gospod kapetan in ji pripovedoval čudovite stvati o motju.
»Ali želite vedeti, koliko sem si zapomnila,« je veselo čebljala.
»Prav rad, Zdenkica,« sem ji prikimal, »kar pripoveduj.«
In je začela: »Vsa naša tnornarica se izživlja ob naši jadranski obali. Tam plovejo majhne in velike vojne ladje. Velike vojne ladje nastopajo v bitki na morju proti sovražni mornarici. Minonosci so vojne ladje, ki polagajo   rnine.   Ko zadene ladja obnjo,
se mina razpoči in vsa ladja se razleti.                                    /FV
Torpedovke so oborožene s topovi, imajo                                    ;  i \'
pa še bolj strašno orožje, torpeda, ki jih                                 "^tA
poženejo v neprijateljsko Iadjo. Ko pride                              '"   jj   \
na cilj, torpedo poškoduje sovražno ladjo,                                 I^m^   ^^fc
ki se skoraj vedno potopi. Zelo nevarne     ^t                            ',     fkJjSB
neopaženo   približajo in uničijo sovraž-         v||^^*«sh^_-- -m d 1 "^O6
Za vzgojo mornariških častnikov ^ *^J^^V^y:JMiWjHfe^M imamo v Dubrovniku pomorsko vojno ^1~J^^BS»i™*~'ft'B^^»k;l-i ' a akademijo.   Na   strojuiški šoli v Gjeno-                                   ¦•."""!]¦
viču  se za težko  strojniško službo vzga-          *  *   J%    f «L 4^ ^l '   *¦
jajo   ladijski strojniški častniki  in  pod-         M^t       •?"^<^t±-  ^sMfli častniki. Za razne druge strokovne poklice     t      ,,.^. * )LišŠkkššt4w:lwM^^ je v Šibeniku na polotoku Mandaleni mor-     {:J&W^&Mm?^UBnF$Tm nariška strokovna šola.                               HB^HR-VH'^^Hifl *^K_ i
Na vsaki vojni iu trgovski ladji je pmfn( }^Y| ^WL1JLj^^S» zgrajena tudi brezžična sprejemna in od-        j^J \ f il^^JlT^^^r-™^
dajna  postaja. Kadar prid& ladja v ne-       I   I feZMk^^*900*
varnost, kadar  izbruhne na ladji   požar        *--^jP*^^^
ali se pripeti kaka druga nezgoda, tedaj
brezžična radio-postaja oddaja klice  za         Mladina občuduje minonosca. pomoč. Ta klic je že stalno medoarodno
odrejen znak, ki prosi »Rešite duše naše!« Ladja na planem morju, ki sprejme ta znak za pomoč, mora takoj odpluti v napovedano smer na pomoč ladji, ki je v nevarnosti.
Tudi na trgovskih in potniških ladjah so častniki, podčastniki in moštvo. Častniki so poveljnik, plovidbeni častnik in strojniški častniki. V častniškem zboru so tudi ladijski zdravnik in radio-brzojavec. Na velikih potniških ladjah biva tudi do 20 strojniških časfnikov. Kotli za proizva-janje pare se kurijo s premogoni ali nafto. Služba na rnorju zahteva od pomorščakov dostikrat težkih žrtev in naporov. Zato so pomorščaki zdravi in močni ljudje. Življenje na morju ne pozna slabičev. Tu mora vsakdo vestno opravljati poverjeno inu dolžnost. V rokah pomorščaka je usoda vse ladje, moštva in potnikov. Samo niajhna nepazljivost — in lahko se ladja potopi  v neizmerne  morske globine.
.   ¦•/¦*'• .135  ¦ ' -;;yv  -:¦- ::^': ¦¦¦•:.,-
;:       Jfc                              •••.   '        -..-                         Posebno    poveljnik
fc 1   '^»^PSL.                                                          ladje mora imeti močne
H^Bflk. ^^         *tš                                       živce in hladno kri. Za-
¦m^^^^iv«-!^                                         *°  Qi   čudno,   če   pravi
t       ^^^^^K^^         ¦                                   na* slovenski pregovor:
^i^             !         ^a        I                                    »Kdor moliti ne zna, naj
^BlpMBfc^^^-Jtej^«-,, ¦ s~-                              na morje se poda!«
^^^pfcw3^^Hn2Ep^-''"*~^'*<*'             _*«,                 »Gospod       Matko!
^^^^^PVH^^^^He         "         -         -           kajne,  da sem si dobro
^^^^^¦^^^^BiOjghg«.                             zapomnila.«
9S^^^EL_^t           ;«!*»-                                 »Seveda,     Zdenka,«
fl^^^^^^^^K                                                 sem ji odgovoril, »ti boš
^Kjj^^r      '*¦                          ¦__     ....                  kmalu  kar cela pomor-
¦i^K~~ -«JW; .V *           ^^^HHMHKH       ščakinja.    Tudi    veslati
si  se   takoj  naučila. To Potniška ladja odhaja ...                        ni   nič   čudnega,   saj  je
tvoj  očka pomorščak!«
Poslovila sva se. Zdenka me je pridržala za roko: »Gospod Matko, kaj ptavite, ali so vsi pomorščaki tako dobrosrčni, kot je gospod kapetaa ? Poglejte, vprašal me je celo za naslov naše gospodične šolske upravite-Ijice. Za Božič namerava poslati darove, da bi se obdarovali najrevnejši učenci in učenke nase šole.« Odšel sem.
Božični večer je. Zdenka je še vedno v bolnišnici. V kapelici*bol-uišnice poje zbor usmiljenk sveto pesem božične noči. Zdenkica je bila ginjena. Sklenila je nežno ročice k molitvi. Na njenih blagih očescih so se pojavile solze hrepenenja.
Viktor Zvezdana piše mladim srcem . ..
Solze hrepenenja kakor v prekipevajoči pomladi rosa na planinski cvetlici. Z otroškim zaupanjem, ki je dano samo srcu nepokvarjene ne-dolžnosti, je pobožno prosila Jezuščka:
136
»Ljubi Jezušček, Ti, ki si se rodil nekoč v bornem hlevčku za naše odrešenje, prosim Te, daruj vsaj našemu rodu boljše dneve. Meni pa vrni mojega Ijubljenega očka. Vem, da raora biti zelo dober in usmiljen.
Tudi on hrepeni neskončno po svoji hčerkici. Mamici pa daj pravo spoznanje, da je ljubezni svete noči dostojna le tista ljubezen, ki je kakor materinska Ijubezen — čista, nesebična in ki je pripravljena tudi na žrtve. Ljubi angelček, varuh moj, prosim te, varuj tam daleč na pla-nera morju mojega očka, da. se povrne k meni, tvoji ubogi hčerkici, ki ga težko pričakuje. Saj ima danes v tej sveti noči pomirjeno hrepenenje le tisto nedolžno otroško srce, ki more v sveti noči skupaj s starši praz-novati naš najsvetejši praznik. Prosim te, angelček moj, ki tam gori nad zvezdastim nebom paziš na mene in me varuješ, varuj tudi mojo mainico.«
Na steni boJniške sobe je viseJ na velikem razpelu Krist-Odrešenik. Njegove svete ustnice, izsušene od velike in neizmerne bolečine, so še-petale najvzvišenejši psalm človeitvu:
»Prinesel sem Vam v znamenju križa Vaše odrešenje in mir, ki ga Vam svet ne more dati! Naj bodo Vaša srca blage volje, kot so srca in duše mojih najmlajših . . .«
Na licu Odrešenikovem se je pojavil blažen mir. Njegove blage oči, polne ljubezni in dobrote, so se ozrle na spečo Zdenkico. Smeškala se je. Sanjala je o svojem Ijubem očku. Na njenem bledem, izmučenem obrazčku pa so se lesketale solze neskaljene in čiste ljubezni . . .