PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /^i in >■ Abb. postale I gruppo " L6113 4U llT Leto XX. Št. 81 (5764) ZAČETEK NOVE FAZE V ODNOSHj MED ZSSR IN KITAJSKO Z_ OBJAVO VAŽNIH DOKUMENTOV Resolucija CK KP ZSSR in referat Suslova obsojata razbijaštvo vodstva KP Kitajske v delavskem gibanju KP ZSSR priporoča sklicanje nove konference komunističnih strank sveta - Borba KP ZSSR proti kitajskemu odklonu in razbijaštvu bo dolga in ostra, ker je dejavnost kitajskih voditeljev glavna nevarnost za svetovno komunistično gibanje - «Pravda» poudarja, da so poročilo Suslova proučili voditelji komunističnih strank, preden je bilo objavljeno TRST, sobota 4. aprila 1964 MOSKVA, 3. — V Moskvi so se odločili prekiniti molk v sporu s Kitajsko z objavo treh dokumentov, in sicer poročila, ki ga je prebral Suslov na plenumu CK KP SZ 14. februarja, resolucijo, ki jo je ta plenum sprejel 15. februarja, in uvodnik »Pravde« s komentarji in z analizo sovjetsko-kitajskih odnosov od oktobra 1963 do danes. Resolucija CK KP SZ poudar-------------------- ja, da je plenum, kljub dejstvu, da so kitajski voditelji šli zelo daleč po poti razkola, je KP SZ pripravljena na nove napore za normalizacijo odnosov med sovjetsko in kitajsko partijo. «Ce niso kitajski voditelji popolnoma zgubili čuta odgovornosti, pravi resolucija, morajo končno razumeti, da s svojo dejavnostjo zavirajo borbo proti imperializmu in zelo škodujejo protiimperialistični fronti. Plenum je globoko prepričan, da bo mednarodno komunistično gibanje znalo premagati sedanje težave. Plenum obtožuje kitajske voditelje, da potvarjajo celotno ideološko in politično linijo, ki so jo skupno Pripravile komunistične stranke, da so v številnih vprašanjih zavzeli trockistična stališča in se ravnajo Po trockističnih metodah, da poti- skajo k poslabšanju sovjetsko-kitajskih medvladnih odnosov, da so zavrnili vse sovjetske predloge, da bi ugladili vsa nesoglasja, da vodijo v notranjosti Kitajske protisovjetsko propagando in da se grobo vmešavajo v sovjetske notranje zadeve«. «Plenamo zasedanje CK KP SZ, nadaljuje resolucija, meni, da višji interesi svetovnega socialističnega sistema, svetovnega komunističnega gibanja in obramba čistosti mar-ksizma-leninizma narekujejo ideološko obsodbo protileninističnega stališča vodstva KP Kitajske, kakor tudi odločen odgovor na njegovo razbijaško dejavnost«. Dokument poudarja, da je KP SZ resno zaskrbljena zaradi razbija-ških dejanj vodstva KP Kitajske, ki prinašajo ogromno škodo socialistični skupnosti in vsemu mednarodnemu komunističnemu in delavskemu gibanju. «KP SZ je nedavno dala nove po- bude za popolno premaganje ali kot prvi korak za zmanjšanje nesoglasij med vodstvom KP Kitajske na eni strani in KP Sovjetske zveze in drugimi bratskimi partijami na drugi strani, da bi okrepili tudi gospodarsko in politično sodelovanje med KP SZ in KP Kitajsko. Poskusi za ustavitev poslabšanja nesoglasij so napravile tudi druge marksistično leninistične stranke. Vendar ni vodstvo KP Kitajske u-godno odgovorilo na te pobude; nasprotno, še zaostrilo je svojo kampanjo proti splošni liniji komunističnega gibanja, ki ga določajo izjave iz let 1957 in 1960. Ker so se v vseh temeljnih vprašanjih strategije in taktike ločili od leninistične linije mednarodnega komunističnega gibanja, so kitajski voditelji razglasili svojo lastno politiko, v kateri se maloburžoazni avanturizem meša s šovinizmom velikega naroda«. Resolucija zaključuje: «Plenamo zasedanje v celoti in soglasno odobrava politično in praktično dejavnost prezidija CK in prvega tajnika CK Hruščova za zgraditev komunistične družbe v Sovjetski zvezi in za zagotovitev zmage stvari miru, demokracije, narodne neodvisnosti in socializma, kakor tudi za okrepitev strnjenosti marksistič- Govor N. Hruščova v Budimpešti Solidarnost KP Madžarske s KP ZSSR Hruščov: «Korak za korakom, sporazum za sporazumom, nam bo uspelo zgraditi mir na svetu» BUDIMPEŠTA, 3. — Kakor napovedano, so danes zjutraj izročili zahodnim časnikarjem v Budimpešti resolucijo CK KP Madžarske, ki je bila sprejeta na zasedanju od 20. do 22. februarja letos in ki jo danes objavlja tudi glasilo KP Madžarske. Hruščov je pohvalil uspehe se- 1 danje madžarske vlade pri gradit- vi socializma in poudaril, da je v sedanjem trenutku potrebna enotnost vseh komunističnih strank, ki so zveste resolucijam iz leta 1957 ir. 1960. Pripomnil je, da je Potrebna ne samo politična, temveč tudi gospodarska solidarnost. O teh dveh vprašanjih morajo biti socialistične države združene, ker se druga drugo potrebujejo, da se spopolnjujejo. Glede mednarodnega političnega položaja je Hruščov izjavil, da je imperializem še aktiven, posebno v nekaterih državah sveta, kakor v Južnem Vietnamu, na Cipru in v Latinski Ameriki. Poudaril je, da pretekle borbe proti imperializmu kažejo, da se ne zanemarja borba proti njemu, vendar pa •smo vedno za reševanje vseh sporov s pogajanji.« «Korak za korakom, sporazum za sporazumom, nam bo uspelo zgraditi mir na svetu.« Skupno s Hruščovom. Kadarjem, Gromikom in z drugimi člani sovjetske delegacije in delegacije Miiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiililliiliminiimillliinniillliiliiim Kp Madžarske, ki so sedeli na odru opernega gledališča, je bil tudi predstavnik madžarske katoliške cerkve msgr. Endre Hamvas. Resolucija pravi, da vsa dejavnost Pekinga dokazuje taktiko kitajskih voditeljev, »ki je usmerje-na v razikroj mednarodnega komunističnega gibanja«. «Z velikim sovraštvom, pravi resolucija, napadajo CK KP Sovjetske zvez? in osebno tovariša Hruščova ter ga označujejo za protisovjetski element, za glavnega predstavnika revizionizma, kot razkrajajočega elementa. To delajo v trenutku, ko so socializem in sile miru na porastu po vsem svetu, ko se narodna neodvisnost bivših kolonialnih narodov krepi, ko se poglabljajo notranja protislovja kapita lističnega sveta, ko imperializem preživlja hudo krizo in je v procesu razkroja. Ravnanje kitajskih voditeljev označuje dejstvo, da ne vodijo teoretične debate o zelo važnih ideoloških vprašanjih, temveč so začeli politično borbo pro-ti komunistični stranki Kp SZ in NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Priprave na 8. kongres ZKJ Konferenca ZMS v Ljubljani Sklepi mednarodnega simpozija o odnosih med državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — V ideološki komisiji CK Zveze komunistov Jugoslavije je bil danes sestanek o aktualnih vprašanjih jugoslovanske sociološke znanosti, katerega so se udeležili ugledni socialisti in komunisti. Ta izmenjava mišljenj 3e imela namen, da se v pripravah za osmi kongres Zveze komunistov prouči stanje in določijo ■deološka vprašanja sodobne znanosti. Ideološka komisija je imela Podobne sestanke s komunisti in Pedagogi a pripravljalne sestanke * zgodovinarji in pravniki. V Ljubljani je pričela danes z delom konferenca Zveza mladine Slovenije, na kateri so bili navzo-01, poleg delegatov, predsednica centralnega odbora Socialistične zveze Vida Tomšič, predsednik CK 3veze mladine Jugoslavije Tomislav Badovinac, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Franc Popit, zastopniki Zveze mladine Hrvaške, Bosne in Herzego-Vine, Makedonije in Srbije ter zastopniki mladinske organizacije Avstrije in Italije. V poročilu o socialistični vzgoji mladine, ki ga podal predsednik CK Zveze mladine Slovenije Tone Florjančič se obravnavajo med drugim sodobna, idejna in družbena vprašanja mladih. V referatu se poudarja potreba, da se mladi ljudje cim bolj seznanijo z najvažnejšimi sodobnimi dokumenti socialistične znanosti, predvsem s programom Zveze komunistov Jugoslavije ter z zvezno in republiško ustavo. Z referatom m razpravi o koeksistenci se je končal danes v Beogradu mednarodni simpozij o odnosih med državami v današnjih po- gojih organizacije mednarodne skupnosti. V razpravi o koeksistenci je poudarjeno, da danes na svetu obstajajo protislovja ne le med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi med Severom in Jugom. Vsi udeleženci simpozija so bili enotni v ugotovitvi, da kitajsko pojmovanje koeksistence niti v teoriji niti v praksi ne odgovarja pojmu koeksistence. Ob tega mednarodnega znanstvenega sestanka, med katerim je bilo podanih 37 referatov, se v sprejetih sklepih med drugim ugotavlja, da je nadaljnje proučevanje mednarodnih odnosov pomembno in koristno ne le v nacionalnih, temveč tudi v internacionalnih okvirih. Tajništvo jugoslovanske Zveze za telesno kulturo in tajništvo CK Zveze mladine Jugoslavije je danes na skupnem sestanku, katerega so se udeležili nekateri u-gledni družbeno-politični delavci, razpravljalo o nedavno objavljeni analizi družbenega knjigovodstva, o finančnem poslovanju nekaterih organizacij telesne kulture, v katerih so bile ugotovljene razne nepravilnosti, .posebno v zvezi z razpolaganjem s sredstvi, z uporabo družbenih sredstev v zasebne namene in nepravilno nagraje. vanje športnikov in podobno. Na sestanku je. bilo sklenjeno, da se povečajo napori za spoštovanje družbenih norm in sprejetih predpisov in da se proti upravam in osebam, ki so odgovorne za nepravilnosti, store potrebni u-krep;, B. B. drugim bratskim partijam. Od vsega začetka je centralni komite madžarske socialistične delavske stramlke Obsodil sektaška in dogmatična stališča ter razkra. jatao dejavnost kitajskih voditeljev. Madžarska socialistična delavska stranka je povsem solidarna s sovjetsko komunistično stran-ko, z njenim leninističnim centralnim komitejem in posebno s tovarišem Hruščovom.# Resolucija obtožuje Kitajce obrekovanja in potvorb ter poudarja, da je potrebno dati odkrit in javen odgovor na njihove napade. Dalje omenja resolucija, da so Madžari in druge partije prenehale javno govoriti o nesoglasjih s Kitajci z namenom, da napravijo (konec diskusiji, toda Kitajci so odgovorili z novimi napadi. »Kitajski voditelji, pravi resolucija, so šli na pot razbijaštva in delujejo tako, da bi povzročili razkol v mednarodnem komunističnem gibanju, organizirajo frakcio-naške skupine in trockistične re-negatske elemente, ki bi služili kateremu koli voditelju, ter sl u-pajo označevati te skupine za komunistične stranke. Zatem zavrača resolucija poskus Kitajcev, da bi vnašali spor med komunistične države, ter druge kitajske pobude za vmešavanje v notranje zadeve držav SEV, kakor tudi poskuse pekinških voditeljev, da bi si zagotovili hegemonijo v komunističnem svetu z vsi. ljevanjem svojih ideoloških pogledov. Resolucija nadaljuje; «V naši borbi proti psevdo levičarskim po-gledom in prevratnim spletkam Kitajskih voditeljev ne pozabljamo, da so v naši deželi še vedno desničarski reakcionarni elementi, ki skušajo izkoristiti stališče kitajskih voditeljev za motenje politi ke naše partije in naše vlade.* Resolucija omenja dalje, da se je madžarska partija znala uspeš, no boriti za ceno velikih žrtev proti kontrarevolucionarnim in dogmatskim revizionistom, in poudarja, da bo znala »odločno zavrniti vse napade od desne ali od leve«. Na koncu poziva resolucija s veje člane, naj se potrpežljivo borijo proti ideološkim napakam, in poudarja, da bo partija uresničila smotre osmega kongresa partije (v skladu z moskovskima izjavama iz leta 1957 in 1960), ki so graditev socializma. Na koncu pravi izjava, da je vsak novi u-speh pri tem delu najboljši odgovor na vsako akcijo in na napade kitajskih voditeljev. Predsednik sovjetske vlade Hruščov je davi položil venec pred spomenik sovjetskih vojakov ki so padli v vojni za osvoboditev Madžarslke v letih 1944-45, Pozneje je Hruščov položil venec pred spomenik padlih madžarskih vojakov. Zvečer je Hruščov govoril v bu. dimipeštanski Operi v okviru proslav 19. obletnice osvoboditve Budimpešte. Izjavil je, da je dejavnost kitajskih voditeljev nevarnost za mednarodno komunistično gibanje, in poudaril je, da je nujno potrebno odločno boriti se proti tej kitajski razbijaški dejavnosti. Hruščov je zelo na kratko omenil dejavnost kitajskih voditeljev in je govoril predvsem o gospodarskem položaju Madžarske ter je omenil nekatera mednarodna vprašanja. V glavnem je ponovil, kar je bil že prej govoril Janoš Kadar, ki je poudaril tesno enotnost med KP SZ in KP Madžarske in enotnost pogledov na vprašanja mednarodne politike. nih leninističnih strank, ter daje nalogo prezidiju CK, da brani tudi v prihodnje splošno linijo mednarodnega komunističnega gibanja in da išče enotnost vseh revolucionarnih sil naše dobe«. V članku, ki ga objavlja moskovska »Pravda« je rečeno, da so kitajski voditelji v svoji kampanji proti Sovjetski zvezi in komunističnim strankam «rade volje sprejeli usluge renegatov, trockistov in drugih izdajalcev revolucije, poudarjajoč da je samo linija, ki jo vodijo pekinški voditelji,, pravilna, medtem ko da je linija mednarodnega komunističnega gibanja, ki so jo skupno pripravile komunistične stranke, zgrešena«. «Pravda» omenja napore CK KP SZ za ohranitev enotnosti mednarodnega delavskega gibanja in dodaja, da so kitajski voditelji tolmačili te napore kot dokaz šibkosti. Tedaj je Peking sprožil proti CK KP SZ in proti Sovjetski zvezi kampanjo laži in obrekovanja. Samo »Ljudski dnevnik« je objavil nad dvesto protisovjetskih člankov, zlasti članek od 4. novembra, ko se razkol v svetovnem komunističnem gibanju ima za neizbežen in ko se Sovjetska zveza obtožuje »sodelovanja z imperializmom in izdajstva revolucije«. «Pravda» pravi, da je KP SZ kljub temu vedno pripravljena iskati rešitev težav in bo storila vse za okrepitev mednarodnega delavskega gibanja. Zatem sporoča list, da je imela KP SZ namen sklicati svetovno konferenco za konec leta 1964, da bi obrazložila vrsto predlogov, ki jih je zaupno sporočila KP Kitajski in ki jih je ta odločno zavrnila. Dalje pravi list, da so poročilo Suslova proučili voditelji komunističnih strank, preden se je objavilo. Objaviti bi ga morali še prej, toda so to odložili zaradi zadnjega napora romunskih voditeljev, da bi prišlo do sprave med obema partijama. Ko je romunsko posredovanje propadlo, so sklenili objaviti poročilo Suslova. «Pravda» Javlja tudi, da Je Peking odločno zavrnil sovjetski predlog, naj bi prenehala odkrita polemika. Prav tako so Kitajci zavrnili sovjetske predloge za sklicanje dvostrankarskega sestanka ter svetovne konference za prihodnje leto. Poročilo Suslova vsebuje naslednje glavne točke: 1. KP SZ bo vodila borbo, ki se predvideva, da bo dolga in ostra, proti kitajskemu odklonu in razbijaštvu. 2. KP SZ priporoča sklicanje nove konference komunističnih strank sveta. 3. Dejavnost kitajskih voditeljev predstavlja veliko nevarnost za svetovno komunistično gibanje. 4. Kitajci se trudijo da usmerjajo v svojo korist narodnoosvobodilna gibanja. 5. Neosvobojeni narodi lahko dosežejo svojo narodno osvoboditev, ob sodelovanju Sovjetske zveze in z drugimi socialističnimi deželami ter z naprednimi gibanji. 6. Kitajski voditelji vodijo avanturistično politiko glede atomske bombe in vojne. 7. Kitajski voditelji stremijo po hegemoniji in zamenjujejo razredno koncepcijo z geografsko in rasno koncepcijo. S tem da govorijo o «pomalomeščanjenju» Sovjetske zveze, kitajski voditelji dejansko odkrivajo svoj prezir do življenjskih potreb človeka. 8. Vodstvo KP Kitajske se trudi, da bi razširilo kult osebnosti Maocetunga. 9. Kitajski voditelji se ne odrekajo v svoji borbi proti Sovjetski zvezi zaveznikom med imperialisti. Vse argumente, ki jih omenja članek «Pravde», navaja tudi poročilo Suslova v svojem prvem delu in dodaja, da so Kitajci spremenili ideološka nesoglasja v meddržavni spor in zavrača trditve Pekinga, da KP SZ podcenjuje zgodovinsko vrednost narodnoosvobodilnih gi- banj in da jim odreka pomoč. Kitajci, poudarja Suslov, potvarjajo marksistični nauk: najvažnejši element svetovne revolucije je socialistični sistem, sile, ki se borijo proti imperializmu za reorganizacijo družbe. Najvažnejša vloga v zgodovinskem procesu revolucije imajo socialistične države, ki ustvarjajo materialno podlago socializma in komunizma ter zadajajo hude udarce imperializmu ter hkrati navdihujejo množice z revolucionarnim duhom, ki jih napotuje v borbo proti kapitalizmu in v borbo za socialno in narodno osvoboditev. Zmaga nad kapitalizmom, nadaljuje Suslov, se lahko doseže samo s skupnimi napori socialističnega sistema, gibanjem delavskega razreda in narodnoosvobodilnega gibanja. Dalje poudarja Hruščov, da razvoj socialističnih držav dokazuje možnost, da se porazi imperializem v okviru gospodarskega tekmovanja. Glede kitajske kritike, ki trdi, da bi morali na podlagi te teze sklepati, da bi morali zatirani narodi in zatirane dežele čakati gospodarsko zmago Sovjetske zveze, pravi Suslov, da gre za obrekovanje z namenom, da se diskreditira načelo gospodarskega tekmovanja med dvema sistemoma. Gospodarska zmaga socialističnega sistema ima globok politični pomen: gospodarski poraz kapitalizma bo olajšal borbo za vse revolucionarne sile.' Zatem pravd poročilo, da je kitajsko vodstvo od leta 1960 dalje vedno bolj zaostrovalo nesoglasja v mednarodnem komunističnem gibanju; pripravilo je linijo, ki je v nasprotju s splošno politiko svetovnega komunističnega gibanja. Temeljne teze izjav iz leta 1957 in 1960 so se potvorile in kitajski voditelji vodijo šovinistično politiko ter politiko maloburžoaznega avanturizma. Dalje pravi poročilo, da so kitajski voditelji tako zaslepljeni po svojem nacionalizmu, da so zavrnili predloge za prenehanje javne polemike. Centralni komite KP Kitajske pa širi med kitajskim ljudstvom sovraštvo proti Sovjetski zvezi in KP SZ. Kitajska propaganda se je sedaj uvrstila med sovražnike Sovjetske zveze, med antikomunizem glasil imperialističnih reakcionarnih krogov. Kitajski voditelji se trudijo diskreditirati sklepe XX. kongresa KP SZ in pravijo, da je borba proti kultu Stalinove osebnosti napaka. Poročilo omenja tudi, da se kitajski voditelji niso obotavljali pred pozivanjem sovjetskemu ljudstvu, naj se bori proti svojemu centralnemu komiteju in svoji vladi, in da vodstvo KP Kitajske vodi za zaveso ultrarevolucionar-ne frazeologije oster napad, da bi prevzelo vodstvo svetovnega socializma. Sila tega napada je v celoti koncentrirana ne na impe- Nadaljuje se stavka državnih nameščencev Odstotek stavkajočih je bil najvišji pri železnicah - Zborovanje CGIL v Rimu RIM, 3. — Davi se je začela 48-uma stavka državnih nameščencev, včlanjenih v CGIL. Gre za nameščence ministrstev, pokrajinskih u-radov, državnih avtonomnih podjetij, državne ustanove za telefonsko službo, državnega monopola in za gasilce. Kakor je znano, so železničarji in poštni ter telegrafski u-službenci začeli stavko že ponoči. V stavki ne sodelujejo ostale sindikalne organizacije in tudi ne avtonomni sindikat šolnikov. Avtonomna federacija izvršilnih državnih uradnikov pa je omejila stavko samo na jutri, 4. aprila. V Rimu je bilo danes zborovanje, ki ga je organizirala CGIL. V začetku zborovanja so prebrali nekaj številk v zvezi s stavko. Po teh podatkih je stavkalo 75 odstotkov aktivnih nameščencev pri pošti. Pri železnici pa je. kar se tiče potujočega osebja in strojnikov, stavkalo 95 odstotkov nameščencev. Druge številke, ki so jih navedli, so: poštno upravno osebje: 40-45 odstotkov; monopol: 70 odst.: davčni uradi: 70 odst.; osebje na postajah: 75 odst.; delavci pri železnicah: 100 odst. Glavni tajnik CGIL Lama, ki je govoril na zborovanju, je izjavil, da je glavni namen te stavke doseči poenotenje plač in pravo preureditev funkcij in prejemkov. Poudaril je, da CGIL zahteva, naj ta preureditev omogoči plačilo sorazmerno z delom, ki ga delavec dejansko opravi, in je pripomnil, da je CGIL vedno postavljala zelo zmerne zahteve. Zatem je Lama izjavil, da CGIL negativno ocenjuje pomanjkanje e-notne akcije z ostalimi sindikalnimi organizacijami in je zavrnil obtožbo, češ da ima CGIL pri sedanji stavki politične namene. V nasprotju s podatki o stavki, ki so jih sporočili na tem zborovanju, pa so podatki ostalih sindikalnih organizacij, t.j. CISL in UI.L, (Nadaljevanje na 2. strani) .............................................................................um ZUNANJI MINISTER SARAGAT DOPOTOVAL V KAIRO Posredna izvolitev deželnih svetov Proporcionalni sistem tudi za manjše občine Integracija 13. plače javnih nameščencev - Okrožnica prosvetnega ministra o proslavah dvajsetletnice odpora v vseh šolah - Resolucija vodstva KPI RIM, 3. — Ministrski svet je na današnji seji odobril integracijo lanske trinajste plače državnih nameščencev z začasno doklado, kar pomeni za državno blagajno novo finančno breme v višini 33 milijard na leto; ta ukrep je v skladu s sklepam, ki so ga bili sprejeli na sestanku med predstavniki vlade in sindikalnimi organizacijami javnih nameščencev. Ministrski svet je hkrati odobril zakonski osnutek o deželnem volilnem zakonu, na podlagi katerega bodo izvolili prve deželne svete s posrednimi valitvami: deželne svetovalce bodo izvolili pokrajinski svetovalci in po en kandidat na listah, ki niso dobile nobenega svetovalca, in ki je dobil največ preferenčnih glasov. Poleg tega so odobrili zakonski osnutek, s ka- fcerim se proporcionalni volilni sistem raztegne tudi na občine, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, hkrati pa se mandatna doba občinskih in pokrajinskih svetov podaljša od sedanjih štirih let na pet let, da bi upravne volitve ne bile v istem letu. kot politične volitve. Med raznimi imenovanji je ministrski svet imenoval tudi ing. Eu-genio Grillo za ravnateljico državne telefonske službe. To je prvič, da je tako važno mesto zaupano ženski. Na vprašanje novinarjev, ali so obravnavali tudi stavko javnih nameščencev, je Delle Fave dejal, da to ni bilo na dnevnem redu, da pa zbirajo podatke o številu nameščen, cev, ki so se vzdržali dela, in da so ti podatki zadovoljivi. Na ustrezno vprašanje novinarjev pa je Gio-litti dejal, da bodo prihodnje u-pravne volitve proti koncu oktobra ali v začetku novembra. Na povabilo egiptske vlade je italijanski zunanji minister Saragat odpotoval danes z letalom v Kairo, kjer se bo zadržal do 6. t. m., ko bo odpotoval v Iran, prav tako na povabilo iranske vlade. Prosvetni minister Gui je razposlal danes vsem šolskim oblastem okrožnico o proslavah 20-letnice odporniškega gibanja, ki bodo potekale od 24. aprila letos do 25. aprila 1965. Okrožnica odreja, da je treba obletnico osvoboditve proslaviti letos s posebnim poudarkom: 24. t. m. bodo profesorji zgodovine proslavili ta praznik s tem, da bodo poudarili vojaške in moralne zasluge, ki jih ima odporniško gibanje za osvoboditev Italije. Isti dan bodo profesorji in dijaki poslušali na skupnem sestanku slavnostni govor, ki ga bo imel ravnatelj šole ali pa neki profesor, ki ga bo določilo ravnateljstvo šole. V ljudskim šolah pa bodo to opravili učitelji. IIIIIIIIIIIIII............................... Predsednik Johnson čestita uspehu brazilskih upornikov Nobene vesti o predsedniku Goulartu,ki ni prispel v Urugvaj - Množične aretacije naprednih elementov RIO DE JANEIRO, 3. — Ameriški predsednik Johnson je poslal Ranieriju Mazziniju, ki so ga brazilski uporniki imenovali za začasnega brazilskega predsednika, čestitke z zagotovili, da bodo ZDA podpirale novi brazilski režim._Pi-smo predsednika Johnsona je izredno prijateljsko. Johnson čestita »brazilskemu ljudstvu zaradi odločne volje, ki jo je pokazalo pri rešitvi svojih notranjih težav v okviru ustavne demokracije in brez državljanske vojne«. O predsedniku Goulartu ni nobene vesti. Po včerajšnjem sporočilu, da je odpotoval v Urugvaj, so danes javili iz Montevidea, da ni prispel tjakaj. Prevladuje mnenje, da je Goulart še vedno v kakem kraju v Braziliji. Laburistični časopis «Ultima hora« trdi, da je Goulart sedaj z ženo in z otrokoma na svojem posestvu v Sao Borji blizu argentinske meje. Ravnatelj tega časopisa se je sinoči zatekel na čilsko poslaništvo in zaprosil za politično zatočišče. Medtem se nadaljujejo aretacije funkcionarjev Goulartove vla- de, komunistov in vseh naprednih elementov. Delovna skupina 75 držav v razvoju na ženevski konferenci ŽENEVA, 3. — Skupina 75 držav, ki so podpisale listino razvijajočih se držav, se je danes sestala v okviru svetovne konference o trgovini in razvoju. Gre za države Latinske Amerike, Afrike in Azije ter Jugoslavijo, Novo Zelandijo, Avstralijo in Kubo. Sklenile so ustvariti stalno delovno skupino, v kateri bo po šest predstavnikov vsakega področja. Skupina bo imela nalogo pripraviti dokument, ki bo zbral vse koncesije, o katerih sp industrijske države sporočile, da so nanje pripravljene. Na podlagi tega dokumenta bodo omenjene države mogle določiti skupno akcijsko linijo. Današ- nji sklep je zelo važen in kaže, da so razvijajoče se države odločene skupno nastopati, zato da bo njihova akcija kolikor mogoče učinkovita. Medtem se je nadaljevala splošna debata, po seji pa je imel sovjetski minister za trgovino Pato-ličev tiskovno konferenco. Izjavil je, da se zavzema Sovjetska zveza za to, da bi GATT nadomestili z novo organizacijo, ki bi bila odprta ne samo kapitalističnim državam, temveč tudi socialističnim in razvijajočim se državam, t. J. organizacijo, ki bi bila res univerzalna. Dodal je, da Sovjetska zveza ne more sprejeti niti spremembe GATT. Ponovil je, da namerava Sovjetska zveza povečati svoj uvoz tropskih proizvodov in surovin iz razvijajočih st držav. Zatem je Pa-toličev ostro napadel tezo, ki jo je zagovarjal ameriški podtajnik Bali, in dejal, da gre za stare formule, ki kažejo, da hočejo ZDA imeti gospodarsko podjarmljene revnejše države sveta. Vodstvo KPI je danes zaključilo svoje delo in objavilo resolucijo, v kateri se poudarja med drugim, da je za sedanji položaj značilen »napad na mezdo in delavsko zaposlitev«, kar vnaša «skrajno resen element v splošno sliko gospodarskega stanja, hkrati pa odkriva poskus, da bi naprtili delavcem posledice težkoč, ki so nastale v procesu ekspanzije«. Potem ko je ozna. čila smotre Fiat, Pirelli in drugih monopolističnih skupin, resolucija zatrjuje, da v tem položaju nosi Morova vlada veliko odgovornost, ker da se je »podredila ali pristala na temeljno deflacionistično linijo in da je odvzela kredit in vsak vir finansiranja majhnim in srednjim podjetjem, ne da bi poskrbela za nove možnosti investicij in dela, predvsem pa da je opogumila ofenzivo monopolov in gospodarske desnice«. Resolucija vodstva KPI nato zatrjuje, da je Morova vlada postala «element objektivnega poslabšanja gospodarskega in političnega položaja in resna ovira na združitev in mobilizacijo vseh sil, ki so zainteresirane nad pozitivno premostitvijo sedanje gospodarske in politične krize« in nadaljuje, da je nujno potrebno doseči, da se sedanja vlada zamenja z «novo vladno formacijo, ki bo zmožna zoperstaviti napadu velekapitala trdno reformatorsko akcijo, in to tako, ki bi mogla računati s podporo delovnih množic«. Na koncu se resolucija zadržuje na smotrih in predlogih, ki jih vodstvo KPI nakazuje za premostitev sedanjega kritičnega položaja: uresničenje kvalitativne selekcije kredita, da bi — v smeri načrtovanja — začeli s politiko kvalifikacije javnih izdatvov; določitev nadzorstvenega postopka nad vsakim velikim podjetjem, ki bi sprejelo take ukrepe, da bi vplivali na raven zaposlitve; neposredno ugotoviti stvarne razloge, ki so, v okviru notranjega položaja in v okviru EST, narekovali velikim podjetjem, da so skrčila delovni umik in mezde, in se tako dokopati do podatkov in obvez glede programa dela in razvoja teh podjetji, da bi se mogli zoperstaviti manevrom, ki težijo za poslabšanjem položaja in za pospe-šenjem monopolistične koncentracije, hkrati pa da bi mogli pripraviti potrebne ukrepe za zagotovitev ravni zaposlitve; uveljavljenje takojšnjih ukrepov, da bi pospešili zaposlitev na Jugu; zagotoviti, prek Blagajne za vloge in posojila, izredna posojila občinam preko omejitev zakona za finansiranje »zakona 167», da bi zagotovili uresničenje načrtov za ljudsko gradbeništvo in raven zaposlitve na področju gradbeništva; pospešiti izdelavo osnutkov urbanističnega zakona. V okviru teh «nujnih predlogov«, ki so povezani z demokratičnim načrtovanjem, vodstvo KPI zagotavlja «svojo popolno podporo na politični in parlamentarni ravni predlogom CGIL in sindikatov, da bi konkretizirali s posebnimi zakoni statut delavskih pravic, zlasti pa da bi uveljavili čimprej načelo pravičnega razloga za odpuste z dela in pravnega priznanja notranjih . komisij«. ki naštevata zelo nizke odstotke in izražata zadovoljstvo »nad neuspehom stavke«. Ministrstvo za promet in civilno letalstvo pa je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je stavkalo 42 odstotkov uslužbencev pri železnici, pri pošti in telefonu pa samo 15 odstotkov. Obnovljeni odnosi med ZDA in Panamo WASHINGTON, 3. — ZDA in Panama sta se sporazumeli o obnovitvi diplomatskih odnosov in o začetku pogajanj za rešitev spor« o Panamskem prekopu. To je danes sporočil predsednik sveta Organizacije ameriških držav. S tem v zvezi so objavili in podpisali skupno ameriško-panamsko izjava NilROZIJA, 3. — Posredovalec v sporu med ciprsfcimi Grki im Turki, finska diiplomat Tuomioija je prispel sinoči na Ciper in začel razgovore. Po zadnjih neuspelih poskusih posredovanja KP Romunije med KP ZSSR in Kitajske je ta veliki spor, ki ga že nekaj let z največjim zanimanjem spremlja ves svet, dosegel svoj vrhunec z včerajšnjo objavo resolucije februarskega zasedanja CK KP ZSSR in poročila Suslova, ki pa nista bila objavljena, dokler obeh dokumentov niso proučili tudi voditelji drugih komunističnih strank. Oba dokumenta poudarjata škodljivost razbijaškega delovanja kitajskih voditeljev, Suslov pa je to delovanje označil kot veliko nevarnost za svetovno komunistično gibanje. Ostale glavne točke poročila pa so naslednje: 1. KP SZ bo vodila borbo, ki se predvideva, da bo dolga in ostra, proti kitajskemu odklonu in razbijaštvu. 2. KP SZ priporoča sklicanje nove konference komunističnih strank sveta. 3. Kitajci se trudijo usmeriti v svojo korist narodnoosvobodilna gibanja. 4. Neosvobojeni narodi lahko dosežejo svojo osvoboditev s podporo SZ in drugih socialističnih držav in naprednih sil. 5. Kitajski voditelji vodijo a-vanturistično politiko glede atomske bombe in vojne. 6. Stremijo po hegemoniji in zamenjujejo razredno koncepcijo z geografsko in rasno koncepcijo. 7. Trudijo se, da bi razširili kult osebnosti Maocetunga. 8. V svoji borbi proti ZSSR se ne odrekajo niti zavezništvom z imperialisti. Suslov je med drugim v svojem poročilu dejal, da bi sovjetska pomoč Kitajski za izdelovanje jedrskega orožja imela za neizbežno posledico jedrsko oborožitev drugih imperialističnih držav, kakor sta Zahodna Nemčija in Japonska, ki sta industrijsko in znanstveno bolj razviti od Kitajske in imata lahko mnogo znatnejši a-tomski potencial kakor Peking. Kljub zaostritvi med obema državama pomaga SZ Kitajski še vedno pri zgraditvi 80 industrijskih podjetij. Ko omenja kitajske kršitve sovjetske meje v letih 1962 in 1963, poudarja Suslov, da so te kršitve postale stalen pojav in so zavzele obliko grobih izzivanj. V tistem delu, ki govori o razbijaštvu kitajskih voditeljev, poudarja Suslov, da so v svoji borbi proti načelu, da se manjšina podreja večini, postaviti tezo zakonitosti obstoja več komunističnih strank v eni sami državi in so s pomočjo denarja ustanovili skupine renegatov v Belgiji, Braziliji, Avstraliji, Angliji, na Cejlonu in drugje, ter da je njihovo stališče v marsičem podobno stališču in metodam Trockega. V Budimpešti je bila objavljena resolucija KP Madžarske, ki izraža solidarnost s KP ZSSR v obsodbi razbijaške dejavnosti KP Kitajske. Hruščov pa je v budim-pešstanski Operi sinoči v svojem govoru na kratko poudaril, zakaj je nujno potrebna odločna borba proti kitajski razbijaški dejavnosti in ponovil politiko SZ reševanja vseh sporov s pogajanji tako, da «nam bo uspelo zgraditi mir na svetu korak za korakom, sporazuma z sporazumom«. Ameriški predsednik Johnson je poslal včeraj izredno prijateljsko pismo Ranieriju Mazziliju, ki so ga reakcionarni brazilski vojaški uporniki imenovali za začasnega predsednika; Johnson zagotavlja, da bodo ZDA podpirale novi režim v Braziliji. Rusk pa je izjavil, da so spremembe v Braziliji ustavne in da bodo ZDA povečale svojo pomoč. Zanikal je, da so ZDA sodelovale pri brazilskih dogodkih, za katere je dejal. da so rezultat »velike zaskrbljenosti« zaradi »ekstremistične tendence« Goulartove vlade. O predsedniku Goulartu pa ni nobenih vesti, kajti iz Urugvaja so včeraj sporočili, da tja ni prispel in prevladuje mnenje, da je še vedno v kakem kraju v Braziliji. V Ženevi je na konferenci za trgovino 75 držav podpisalo listino razvijajočih se držav. Ta močna skupina, v kateri je tudi Jugoslavija, bo pripravila dokument, v katerem bodo naštete vse koncesije, za katere so industrijske dr-zave sporočile, da so nanje prt-pravljene. Skupina bo določila skupno učinkovito akcijsko linijo. V Italiji se je stavke državnih nameščencev, ki jo je proglasila CGIL, udeležilo včeraj 40 do 100 odst. nameščencev (po podatkih vlade pa 15 do 42 odst.). Dialog francoskih socialistov in komunistov Kot kaže,.se je začela za odnose med socialistično stranko in komunistično partijo Francije v za četku tega leta nova etapa: že prej pripravljeni in napovedani dialog med tema najvidnejšima partijama francoske levice se je začel V januarju in februarju je glasilo socialistične stranke «Populaire de Pariš« objavilo vrsto člankov pod splošnim naslovom ((Komunisti in mio, na katere je glasilo komunistične partije «Humanite» odgovorilo v drugi polovici marca, ravno tako z vrsto člankov pod splošnim naslovom ((Ideološki problemi in enotnosto. Sedanja razprava med SSF in KPP ima svojo ne tako daljno preteklost. Preobrat v njunih odnosih so pomenile parlamentarne volitve konec leta 1962, ko se je SSF odločila, da bo v drugi etapi glasovanja nastonila skupaj s komunisti. Ta poteza SSF je odprla perspektivo nadaljnjih možnih stikov med obema strankama: vsekakor je z njo dobila KPF povod, da z večjim optimizmom gleda na možnost realiziranja enotne fronte, za katero so si komunisti vedno prizadevali. Čeprav je 54. kongres SPF, ki je bli leta 1963, obravnaval vprašanje odnosov s komunisti s precejšnjo previdnostjo, je vseeno dopustil možnost za javni dialog med obema strankama v interesu poprejšnjega razčiščevanja temeljnih spornih vprašanj. Razen tega so francoski socialisti pokazali zanimanje za dogajanja v mednarodnem komunističnem gibanju in v socialističnih državah. zaradi česar je generalni sekretar SSF Guy Mollet menil, da je primemo, če opozori na ta dogajanja tudi kongres Socialistični' internacionale, ki je bil ravno tako lani. Eno izmed manifestacij tega zanimanja pomeni tudi obisk delegacije SSF v ZSSR konec leta 1963, ko so se francoski socialisti v dolgih razgovorih z voditelji komunistične partije Sovjetske zveze dotaknili številnih aktualnih vprašanj mednarodne politike in mednarodnega delavskega gibanja. Razen tega je KPF v letu 1963 prinesla nekaj novih pogledov v teme, za katere Je- bila SSF posebej zainteresirana. Način, kako je KPF na svojih plenumih CK obravnavala problem diktature proletariata ali enostrankarskega sistema kakor tudi vprašanje mirnega prehoda v socializem, je začetek dialoga nedvomno olajšalo. Bili pa so tudi momenti, ki so oteževali hitrejše zbližanje obeh strank. KPF je predvsem zainteresirana za sestavo skupnega programa s SSF, ki bi pomenil platformo za zbiranje širših demokratičnih sil v državi. Zanjo Je bilo v teh prizadevanjih bolj pomembno, da se ugotovi, kaj je tisto, kar zbližuje obe strani, kot pa to, kar ju ločuje, in s to koncepcijo je nasproti SSF tudi nastopila. Ta pa je po drugi strani zastopala stališče, da razgovor o skupnem programu ni mogoče prej začeti, preden se ne razjasnijo bistvena snoma vprašanja, za katera obe stranki vesta, da obstajajo in ki jih ne gre zamolčati. Položaj je postal še bolj zamotan, ko je eden izmed vidnih voditeljev SSF, predsednik občine Marseilla in predsednik socialistične parlamentarne skupine Gaston Deferre postal kandidat za bližnje predsedniške volitve, kot protikandidat de Gaulla: dasiravno ga francoska javnost šteje za »človeka levice«, se je Deferre izrekel zoper stike s komunisti in zavrnil možnost. da se prouči skupni program s KPF. Kliub temu, da do te kandidature ni prišlo po sklepu in soglasju stranke, jo je poznejši izredni kongres SSF sprejel. Koliko lahko razprava, ki danes poteka med obema strankama, prispeva k pospešitvi njunih medsebojnih odnosov? Nedvomno so vprašanja, katerih način obravnavanja daje vtis, da gre za ločene monologe dveh strani. ki bi se težko zbližali. To zadeva predvsem zgodovinske poglede obeh strank od dne, ko se Je z razcepitvijo francoskega de’sv-riban la leta 1920 začelo dolgoletno rivaMvo med socialisti in komunal Vztrajanje pri nekih r-odnv-incklh ocenah bi sedante sogovornike '"'riRtno prej oddaljilo k n*- na zbližalo. Po dniri strani pa takšna snov, kot 1e vnrašsnie volne in mini v s^obnom Swetu, priča o veliki sorodnost' stališč obeh strsnk. Ko 1e komentiral blvanie socialistične rte-iRrrRr-ilo v ZSSR, i» Gliv Mollet v teoretičnem glasilu stranke «I,a povue Socialiste« nsnt-ol, da te h!’a mednarodna politika sovjetskih vodite!lev eden izmed poglavitnih predmetov zantmania francoskih soriabstov, ko so odšli na pot. Poudaril ig tezo Nikite Hru-žčova o možnosti, da se izognemo voini, in potrdil svoie prenri-čanie. da si sedanje vodstvo ZF.sJR iskreno prizadem za mir Ista teza. ki jo je socialistična delecaclia pozdravila v politiki kp gz_ pa le eno I »med vodilnih gesel v politiki KPF. fš’ednia svoie sogovornike ne le onozaria na to detstvo, amoak črna na področiu francoske znnanln politike ustrezne nvotovit-ve prav iz nlihovili lastnih ocen: če si Z‘i’'m iskreno želi mir in zato ne pomeni nevarnost za Zahod. v čem Je še nadaljnia upravičenost, da se podnira Atlantski pakt, k čemur so bili socialisti vedno usmerieni? Druea tema. nrl katerih lahko naidpta srv m KPT skupen Jezik, Je vprašanie mirne noti v socializem. Socialisti teoretično ne zanikalo možnost) in nuinosti izvedbe nasilne revolucije v določenih okoliščinah Toda hkrati vztrajalo nri naslednjem: prvič, da se takšnih zgodovinskih primerov ne sme posploševati; drugič, da Je v sodobni Z-bodni Evropi vsaka teza o nasilnem OSV-innlu o Vdreti „ner„,,|r.„ in neunravičena«. in tretiič, da hi revolucija mam šine, nasilno uresničena. vnanref obsodila s°ba na »vse grozote stalinizma«. Teza o mimi noti v socializem ni nova, poudarlato francoski socialisti, ni je bilo potrebno odkrivati. Toda tisto, kar Je po nUhovem mnemu potrebno, so delanske garandie, da 1)0 tudi uresničena tam, kjer n! pogoiev za nasilno družbeno preobrazbo. KPF. ki sorelema tezo. da le v Franciji možna tudi mirna pot v socializem, naglaša s svoje strani tri momente: prvič, «naj bo mirna ali ne, v bistvu gre za revolucionarno preobrazbo« (medtem ko reformisti ((zanikajo potrebo po revolucionarnem skoku in zagovarjajo kontinuirano in malone spontano evolucijo«); drugič, da poti družbene preobrazbe, mirne ali nasilne, niso odvisne samo od revolucionarnih sil, ampak tudi od odpora, ki ga je zmožen dati vladajoči razred, in tretjič, če se moramo izreči zoper izvoz revolucije, s čimer se KPF strinja, potem je potrebno ravno tako obsoditi tudi izvoz kontrarevolucije. Četudi pri obravnavanju tega vprašanja obe stranki poudarjajo tisto, kar štejeta za slabo točko sogovornika, pomeni dejstvo, da se obe strinjata glede možnosti, ki obstajajo za miren prehod Francije v socializem, vsekakor solidno Izhodišče za nadaljnje razgovore. So pa tudi vprašanja, ki bodo bižčas terjala še nova pojasnjevanja med SSF in KPF. To so zlasti tista, ki so v zvezi s problematiko demokracije, v socializmu kot sistemu in v sami stranki. Kadar gre za demokracijo v socializmu, posveča SSF posebno pozornost, vprašanju diktature proletariata in enostrankarskega sistema. Stališče francoskih socialistov je, da je diktatura proletariata upravičena samo kot začasno orodje proti odporu strmoglavljenega razreda, če pa jo sprejmejo kot načelo, skriva v sebi nevarnost ovekovečenja oblasti tistih, ki jo izvajajo. Voditelji SSF vidijo potrdilo te svoje teze v razvoju ZSSR pod Stalinom. Z očitnim zadovoljstvom navajajo besede Nikite Hru-ščova med bivanjem socialistične delegacije v Moskvi, da bi diktatura proletariata trajala v ZSSR manj časa, če bi Lenin dlje živel in da je bilo pri tem zgubljeno četrt stoletja. KPF je nedvomno nameravala olajšati razgovor o tej temi, še ko je na majskem plenumu CK 1963 poudarila, da v diktaturi proletariata ni bistveno nasilje, temveč demokracija, njen značaj oblasti večine nad manjšino in da so njene nasilne funkcije začasne. To stališče je bilo znova omenjeno tudi v dialogu, še več, ob tej priložnosti so dopustili možnost, da je v deželi, kot je Francija, obdobje diktature veliko krajše kot pa so to narekovale okoliščine, v katerih je nastajala prva dežela socializma. Enostrankarski sistem je bil predmet razgovora v razpravi s KPF kakor tudi v razgovorih,, ki so jih imeli voditelji SSF s predstavniki KP SZ. čeprav je ob tej priložnosti Nikita Hruščov izreč-, no rekel, da sovjetskih izkušenj glede partijskega sistema ne šteje za neogibno uporabne tudi v zahodnih državah, ki so v drugačnem položaju kot je bila Rusija leta 1917, so francoski socialisti s svoje strani vztrajali na možnostih in potrebi po večstrankarskem sistemu tudi v socialističnih državah, vključno v ZSSR. Obstoj vfeč strank v Češkoslovaški, Madžarski ali Poljski štejejo za formalnost in bolj kot dokaz obveznega enostrankarska v praksi tam, kjer so komunisti na oblasti, kot pa kot dokaz njihove pripravljenosti, deliti oblast z drugimi strankami. V svojem dialogu s KPF so zastavili neposredno vprašanje, ali je to večstrankarski sistem, ki ga francoski komunisti sprejemajo v socializmu, in ki je, s stališča SSF, samo navidezen. V svojem odgovoru Je KPF ponovila stališče, ki je bilo formulirano že na lanskem majskem plenumu CK, češ da enostrankarskega sistema ne šteje za obvezen pogoj prehoda v socializem in da je bila to Stalinova teza, ki je temeljila na absolutiziranju sovjetskih specifičnosti. Dopustiti možnost, da v Franciji več strank sodeluje v graditvi socializma, pomeni za KPF upoštevati realnost v deželi in spoštovati nacionalne tradicije. Čeprav je v svojem odgovoru veliko govorila o nekaterih primerih »ljudskih demokracij«, je KPF vendar poudarila, da so se njihove izkušnje porajale v posebnih pogojih, da pa bodo zagovorniki socializma v Franciji delali po svoie. Posebno področje, ki zanima francoske socialiste, je notranja demokracija, to je ustroj komunističnih partij. Voditelji ŠSF zagovarjajo stališče, da so načela monolitnosti in demokratičnega centralizma, kot jih je formuliral Lenin, danes na Zahodu nevzdržna. Ravno tako sodijo, da je treba korenine stalinizma v dobršni meri iskati tudi v nezadostno razviti demokraciji znotraj partije v ZSSR. Končno ocenjuje SSF vprašanje avtonomnosti neke komunistične partije kot eno od ključnih, kadar gre za perspektivo te partije v nacionalnih okvirih. Voditelji SSF ugotavljajo, da je treba obravnavati odnos do ZSSR danes, ko predstavlja prvorazredno svetovno silo, docela drugače kot v času ko je pomenila podpora prvi in edini socialistični državi intema-cionalistični dolg komunističnih partij. Čeprav je bilo v odgovoru KPF tej temi posvečeno toliko prostora, lahko rečemo, da je bilo v vrsticah o partiji in proletarskem intemacionalizmu čutiti najmanj polemičnega duha. Odgovor se o-mejuje predvsem na poudarjanje nekaterih temeljnih načel, ki jih vsebuje novi osnutek nartijskega statuta, pripravljen za bližnji XVII. kongres partije, kakor tudi na ilu-striranje teze, češ da obveznosti, ki jih je imela KPF do mednarodnega komunističnega gibania in KP SZ posebej, nikoli niso bile v nasprotju z njenimi obveznostmi do francoskega delavskega razreda in francoskega ljudstva. Čeprav bi imeli po zaključku tega dialoga obe strani tudi kaj očitati druga drugi, bi bilo težko zanikati pomen, ki ga ima ta pojav za francosko levico. Predvsem zaradi samega dejstva, da se je razgovor — čeprav tudi brez neposrednega soočenja sogovornikov — vendar začel. Drugič zaradi snovi, ki so jih sprožili in ki so danes v središču pozornosti vsega mednarodnega delavskega gibanja: to so nekatere izmed najobsežnejših tem sodobnega sveta, sodobnega boja za socializem. Tretjič zato, ker je postalo po tem še bolj jasno, kje so stične in kje so sporne točke obeh strank in kaj je v začetih temah še potrebno predhodno razjasniti, Nadaljnji odnosi med SSF in KPF seveda niso odvisni samo od stališč in odgovorov, ki jih je bile slišati v tej polemiki, ki pa postane lahko svojevrsten most k nadaljnjim srečanjem, če bodo obstajale obojestranske želje p<5 njihovi realizaciji. ZORICA PRIKLMAJER-TOMANOVIC ("Komunista) NADALJEVANJE PROCESA V FRANKFURTU V eni noči so s plinom pomorili 2359 oseb Avto Rdečega križa je prevažal plin, s katerim so v celicah morili jetnike FRANKFURT, 3. — Med današnjim nadaljevanjem procesa proti načističnim vojnim zločincem je bil zaslišan kot priča 70-letni riji (sestavljali so jih samo Židje), so poslali v plinske celice in jih potem v krematorijih sežgati. Nadomestili so jih drugi Židje, ki jih Maximilian Sternol, ki so ga med | je čakala po nekaj mesecih ista vojno poslali v Auschwitz, ker je usoda. Restavracija «Le Arcate« nad Neap ljem, kjer je neapeljska avtonomna letoviščaraka in turistična ustanova priredila kosilo za udeležence zborovanja «Triden tinsko na morju« trosil protinacistične letake. Povedal je, da je obtoženec Wilhelm Boger lastnoročno drugega za drugim pobil Žide, ki so se uprli ter zanetili požar v enem izmed krematorijev. Do upora je prišlo, ko so 2idom sporočili, da bodo »premeščeni«. Pomen takih ((premestitev«, ki so se ponavljale vsakih nekaj mesecev, je bil predobro znan: ljudi, ki so pripadali k skupinam, katere so imele opravka s plinskimi celicami in kremato- ■ lllllllllllliailllllllllllllllllllll lili lili II llllll Mili llllllllllllllllllllllllllllllllllIllllrllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII 111111111111111111111111 llllll llllllilllllllIllrlliiuillllllKiilllllllllllllllllllllllllllllllllilllUIIIIIIIIIIIIIII DELOVNI SESTANEK MEDNARODNEGA TURISTIČNEGA TISKA Od Genove do Neaplja s transatlantikom «Augustus> Pod geslom «Tridentinsko na morju» je pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta s sodelovanjem plovne družbe «ltalia» organizirala svojevrstno zborovanje časnikarjev in turističnih delavcev (Nadaljevanje iz četrtkove itevilke) Sledil je odmor, nakar se je isti prostor spremenil v kino, to se pravi, na sporedu našega delovnega dne sta bila dva dokumentarna filma, obadva taka, da jih je človek gledal nele z zanimanjem temveč s pravim užitkom. Prvi, ki je bil že nagrajen na vsakoletnem festivalu znanstvenega filma v Padovi, je prikazoval geološko zgodovino Tridentinskega. Snov, ki bi lahko bila večini dolgočasna, je postala razumljiva in naravnost privlačna. Drugi nas je pa spomnil, da smo na morju, Z izrednim čutom za pravo lepoto motivov ter ob spremljavi Rossinijeve glasbe, ki se je zdela, kot da je šele ustvarjena prav za ta film, so se nam pokazale nekatere slike velikih ladij in morja, nakar je sledil intermezzo o življenju in delu Raffaela in Michelangela — pač zato, ker se po njiju imenujeta velika transatlan-tika, ki ju sedaj dokončujejo v Genovi in Trstu. Po «veliki tirensko večerji« je sledil koncert zbora «Dolomiti», zabava pa se je nadaljevala s plesom, med katerim so nam že razdelili fotografije s popoldanskega zborovanja. Nastopila je tudi neapeljska folklorna skupina (ki jo sestavljajo kar ladijski uslužben- ci) s petjem in plesi. Točno opol- busa, s katerima so nas Neapeljča- ljali na kosilo precej visoko nad noči (po programu) je pripeljala na plesišče okinčan voziček z napisom «pizza calda« in res začela razdeljevati znano neapeljsko pizzo. Ples se je nato nadaljeval, komur se je pa ljubilo, je lahko posedel v raznih barih. Značka družbe »Italia« s trakcema v tridentinskih barvah (modro in rumeno) je zadostovala, da si si po želji na. ročil karkoli, ne da bi bilo treba plačati. (Za denar so bile samo tuje cigarete, zelo poceni, a so že kmalu izginile.) Misel, da bo «Augustus» že ob sedmih zjutraj prijadral v Neapelj, pa je svetovala k počitku. Vendar nas je ob povratku v a-partma čakalo še novo presenečenje: zavoji z darili družbe (ritalia« in tridentinskega EPT. V Neaplju nas je čakalo sonce. Z izkrcanjem je šlo še dokaj počasi, zlasti še zato, ker je bilo treba urediti tako, da naši kovčki ne bi šli skozi carino. (Res smo se vkrcali v Genovi, toda med potjo bi lahko od drugih potnikov sprejeli kdove kako tihotapsko blago...). V Neaplju nas je prišel že na ladjo pozdravit «stari« znanec (z zborovanja v Molvenu) Nicola Ja-danza, ki je bil potem ves dan z nami. Zunaj sta nas čakala dva avto- ni odpeljal; skozi mesto na Capo-dimonte. Poldruga ura nam je bila na razpolago za ogled ogromne pinakoteke, ki mora navdušiti vsakega ljubitelja umetnosti. Ogled je bil pravzaprav samo sprehod skozi sto soban, toda naš vodnik, ki je bil ves čas z nami tudi v avtobusu, je bil odličen. Brez nepotrebnega govoričenja je znal o pozarjati na najbolj pomembne stvari. In dragocenosti v tej zbirki ni malo! Mogoče, si navaden turist bolj težko ogleda ta umetnostni muzej. Kot je pravilno povedal naš vodnik, je turizem v Neaplju svojevrsten problem: turist pride v Neapelj, a se mu mudi, ker mora še v Pompeje, pa v Sorrento in na Capri — in to vse v enem dnevu! Ko smo se vrnili v mesto ter se vozili po Ul. Roma, smo lahko ((občudovali« neapeljski promet. Ce smo rekli, da je promet v Genovi silno zgoščen, a je vendar opazna določena discipliniranost, pa velja za Neapelj samo prva ugotovitev, drugo pa je treba nadomestiti z ugotovitvijo o skrajni nediscipliniranosti. Pa vendar gre vse naprej.... Po kratkem obisku pri listu «11 Mattino« (tiskarna je velika a sicer nič posebnega) smo se odpe- mesto v levo restavracijo «Le Arcate«. S terase restavracije je krasen razgled na ves zaliv z Vezuvom v ozadju ter z otokom Capri-jem. Po kosilu smo se odpeljali v Val-mauro, novi del Neaplja na hribu. Tudi tega predela navaden turist najbrž zlepa ne vidi. Na sporedu pa je bil še sprejem, na katerega nas je vabil župan v «kraljevsko palačo« (Palaz-zo Reale), kjer so res bivali neapeljski kralji. Pred zakusko smo si še ogledali številne krasne dvorane v palači. Po pozdravu predstavnika občine in zahvali tridentinskega odbornika za turizem dr. Gabriellija smo se. odpeljali na kolodvor, kajti vsem se je že nekoliko mudilo na vlake. Se slovo od prizadevnega podpredsednika neapeljske ustanove za turizem ter od prijatelja Jadanze in uradnega sporeda je bilo konec. Vse zborovanje in potovanje je imelo po eni plati propagandni značaj, obenem pa ga je navdihoval čut za tisto mednarodno prijateljstvo, ki prihaja tako lepo do izraza prav po turizmu. Torej ne samo zborovanje novinarjev in turističnih delavcev temveč prijateljev z vseh koncev Italije in iz raznih držav. R. R. »Dogodilo se je,» je povedal Sternol, «blizu krematorija št. 3. Sel sem tam mimo in sem vse videl. Boger je nekemu stražarju iztrgal brzostrelko ter je začel po številkah klicati židovske jetnike. Ukazal jim je, naj ležejo na tla, nato pa jih je vsakega posebej ubil.s Sternol je pripovedoval tudi • noči, ko so stražarji pobili vse cigane v taborišču Birkenau. ki je bilo podružnica Auschwitza. «2enske in otroci so padali na kolena ter prosili straže, naj jim puste življenje. Toda stražarji so se smejali ter jih brcali. Bilo je grozno,« je vzkliknil, «ne morem tega pozabiti.« Vse Žide so pomorili s plinom. Sternol je povedal, da je bilo kakih 50 jetnikov poginilo pod udarci stražarjev, ki so jih z brcami in palicami silili na tovornjake, s katerimi so jih potem peljali v plinske celice. Sternol je omenjal tudi pokole pred zloglasnim «črnim zidom« ter je dejal, da je Boger bil zraven pri teh pomorih. Okrog 20.000 so jih pomorili pred tem zidom. Nadalje je Sternol povedal, da je obtoženec Joseph Klehr, bivši bolničar SS — ki je obtožen, da je pomoril mnogo jetnikov s smrtnimi injekcijami — navadno z avtomobilom Rdečega križa sledil konvoju tovornjakov, ki so jetnike peljali v plinske celice. «Bilo je zares paradoksno,« je rekel Sternol, «da je avto Rdečega križa prevažal plin, ki so ga potem uporabili za pomor jetnikov.« Sternol pa je govoril še o tretjem obtožencu Stefanu Baretzkem. «Neko noč so likvidirali ves oddelek taborišča,# je dejal. «Ba-retzki je jetnike porival na -tovornjake ter z ((železno pestjo« tepel tiste, ki so se branili. Mnogo jih je ubil. Tisto noč je v plinskih celicah pomrlo 235) oseb » Nato je pričal dunajski policijski inšpektor Rudolf Steiner. Povedal je, da je obtoženec Oswald Kaduk, ki je obtožen, da' je več jetnikov pobil tako, da jih je z železnim drogom udaril po vratu, na sam božič 1944 obesil pet jetnikov. Preden jih je obesil, jih ie pa še pretepel, ker so, ko so že imeli vrv okrog vratu, vzklikali «Dol z nacizmom«. Proces, ki se je spet začel po prekinitvi za praznike, se je nadaljeval v drugih prostorih, namreč v nekem mestnem avditoriju. To zaradi tega, ker je prostor, v katerem se je proces do sedaj razvijali, premajhen za občinstvo, ki vsak dan prisostvuje procesu. ANCHORAGE, (Aljaska), 3. — Organi federalne zdravstvene službe države Aljaska so včeraj zvečer izjavili, da je pri potresu, ki je zadel deželo, izgubilo živlien;e 128 oseb, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlUillllltllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllMIIIIIIIII IIIIIIIIIIU»U>lHIIIMII Gredili d*?, n*ka*ere svoje upravne za-Čustvena in intelektualna osebo0084 VBS 4,0 z^Gžala z neko SOV6JCKA (od 21JS. do- 21.6.) te* boste morali neko odloči-v **ed,e pomembnega finančnega tekmec''*8. 'me^te stra,iu Prefi n„RAK (od 23.6. do 22.7.) Trenut-,,„J« v»š poslovni položaj zelo Preden obsodite nekega aumetiSkega člana’ skušajte ga ra' vJlEY (od 23.7. do 22.B.) Uspelo *m bo obkrožiti se z zelo sposob- nimi sodelavci. Spokojnost in zadovoljstvo glede srčnih zadev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poklicani boste za razsodnika v nekem sporu med prijatelji. Mir in zadovoljstvo v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša odgovornosti se bodo povečale, skušajte jim biti kos. Ne zaupajte nikomur nekaterih svojih " ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspeh nekega sodelavca utegne biti obenem tudi vaš uspeh. Pridobiti boste morali za svoje ideie nepopustljivega družinskega člana STRELEC (od 23.11. do 20.12.) nje do novosti odstraniti. Toda najtežji trenutek v tej borbi s starim je doživel verjetno tedaj, ko so mu v Cavtat, kjer je bil na počitnicah, poslali brzojavko, naj takoj pride v Titei, kjer so po njegovem načrtu gradili pre- i 'lise most, ki ima največji razpon i2 prednapetega betona l.a svetu, brzojavka se je glasila: «Pridite! Most v nevarnosti. Nosilci popokali!«. Ker ni mogel z letalom, je prišel z avtomobilom toda potreboval je dva dni. Miren se je pojavil na mostu pred svojimi razburjenimi sodelavci. Pregledal je popokane nosilce in ukazal, naj snamejo ogrodje. Ko je bilo to storjeno, se pred prestrašenimi strokovnjaki, ki so prišli tudi iz Beograda, ni zgodilo nič: most je ostal vitek in eleganten, kot da bi se ne zgodilo nič in prednapeti beton je odnesel novo zmago. »Življenje bi ne bilo zanimivo, če bi se vse doseglo na lahek način* — meni glede teh težav mg. Zežeij. Doma je s kraškega področja, iz neke vasi blizu Benkovca, kjer se ljudje borijo za ped zemlje in kapljo vode. Bil je marljiv študent m v samih štirih letih končal tehniško fakulteto. Takoj Poezija v proizvodnji Porcelan sodi med najbolj cenjene izvozne artikle Demokratične republike Nemčije. Tovarna porcelana v Triptisu izvaža svoje proizvode v nič manj kot 18 detel. Na sliki vidimo mlado In simpatično delavko, kako z neprikrito ljubeznijo in ponosom dokončuje ornament na komaj izdelani posodi za čaj se je bil zaposlil v odseku za mostove pri tedanjem ministrstvu za gradnje. Njegov način dela s prednapetim betonom je pj gradnji tovarniške dvorane v Sisku izzval veliko zanimanje doma m po svetu. Sovjetski znanstveniki so ga povabili, naj bi prišel predavat k njim. Zahodnonemška družba »Siemens Bau — Union* ga je puvabila, naj bi sprejel položaj inženirja svetovalca pri njej. Leta 1954 mu je na mednarodnem kongresu v Amsterdamu predsedništvo kongresa dalo visoko priznanje za gradnjo tovarne kablov v Svetozarevu, tovarne težkih strojev v Železniku ter za splitsko ladjedelnico, kjer je prvič uporabil novo rešitev lahkih mrežastih konstrukcij iz prednapetega betona. Toda kljub vsem tem uspehom je ing. Zeželj ostal skromen m marljiv delavec, ki neprestano išče nove in boljše metode. Njegova žena in dve hčeri so navajene, da ga ob vsakem trenutku vidijo le nad knjigo, nad kakim študijem. Leta 1955 je v Zemuniku v Dalmaciji postavil mrežaste konstrukcije iz prednapetega betona, ki so največje na svetu. Nova varianta njegovega prednape-njanja betona se uporablja v Zahodni Nemčiji in v Avstriji. Med največjimi zares drznimi dosežki je tudi 2ežljeva velikanska dvorana na oeograjskem velesejmu, toda tudi most v Titelu čez Tiso spada v vrsto teh podvigov. In ti dve deli, ta dva njegova uspeha sta bila prikasana na dveh mednarodnih kongresih gradbenih inženirjev in sicer v Sen Franciscu in V Berlinu. Neutrudni Inženir ves čas niza nova in nova priznanja. Od štirih novih monumentalnih gradbenih objektov iz prednapetega betona, ki so bili omenjeni na kongresu gradbenikov v Rimu, je tri postavil ing, Zeželj. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko, so previdni in vendar je njegov prikaz »montažnega skeleta konstrukcije iz prednapetega betona v visokogradnji predstavljal senzacijo na mednarodnem kongresu združenja laboratorijev in inštitutov za proučevanje gradiva 1959. leta v Beogradu, Najbolj znani strokovnjaki so ga nezaupljivo spra-Sevali: »Kako ta zgradba stoji? Je zanesljiva?* Ing, Zeželj jim je dokazoval, da se s prednapetim betonom morejo graditi montažni nebotičniki in ne le mostovi ali velike dvorane. Strokovnjaki so mu u-govarjali, češ da je to preveč drzno, nesprejemljivo, od tedaj je minilo komaj pet let, toda bloki za 4009 stanovanj v Novem Beogradu so dokazali, da je ing. 2eželj imel prav. Pred poldrugim letom je patentiral še novo varianto tega svojega novega načina v montažni gradnji, ki ga že uporabljajo v Avstriji Zahodni Nemčiji in Italiji. I. PESEVIC (po »Ilustrirani Politiki«) Pitna voda bo kmalu postala problem Ameriški načrti za razsoljevanje NEW YORK, 5. — V poročilu, ki ga je objavila posebna študijska komisija, sestavljena od znanstvenikov različnih zveznih ustanov, se zatrjuje, da bodo čez kakih deset let velike naprave za »razsoljevanje« tnorske vode, ki jih bo poganjala jedrska energija, mogle dajati pitne vodne za milijone ljudi. Hkrati pa da se bodo v tem jedrskem procesu za »razsoljevanje« morske vode u-stvarile Kot stranski učinek o-giomne končine toplote, ki se bo mogia izkoriščati v najrazličnej še namene. Predsednik omenjene ameriške komisije Roger Re-velle, bivši znanstveni svetnik notranjega ministra in trenutno reKtor vseučilišča v Kaliforniji, je poudaril, da je »razsoljevanje« morske vode gospodarsko sprejemljivo ie, če se vrši v velikanskem obsegu. Načrt, ki ga je pripravila in ki ga navaja komisija, predvideva naprave, ki bi mogle dajati dve milijardi 5C0 milijonov litrov pitne vode na oan ter poldrugi milijon kWh energije prav tako na dan. Ne glede na osnovno nalogo teh naprav bi naprava sama zase postala ena največjih central na svetu za proizvodnjo pogonske energije. Po mnenju komisije bi ta ali podobne načrte mogli uresničiti nekje leta 1975 in bi gradbeni stroški stali okoli 840 milijonov dolarjev. Pitna voda bi v tem primeru stala 7 centov za 1000 litrov vode. Prvo tovrstno napravo bi po vsej verjetnosti postavili v Kaliforniji, katere pribivalstvo se veča za poldrugi milijon vsakih 5—6 let in ki že sedaj čuti pomanjkanje vode, posebno za namakanj.!. Delež alkohola pri cestnih nesrečah Pred dnevi je na sedežu italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) na tiskovni konferenci prof, Punton! z rimskega vseučilišča govoril «,temi »Alkoholizem in prehrana v prometnih incidentih«. Potem ko je prikazal, kako je prometni incident v svojem bistvu postal že eden najvažnejših in perečih družbenih problemov, ker s svojimi žrtvami prekaša celo število mrtvih zaradi infektivnih bolezni in tbc, je prof. Puntoni zatrdil, da so v letu 1963 prometni incidenti v Italiji terialj nad 12.000 življenj. Kar .se tiče vzrokov teh incidentov — je dodal — ne smemo pozabiti, da pridejo v poštev v prvi vrsti preobilica zaužitega alkohola ter — preobilna aii zgrešena nrana. Prof. Puntoni je nadalje izjavil, da se temu problemu v Italiji posveča premalo pozornosti in poudaril težave, na katere naletijo pri določanju ustreznih zakonskih omejitev glede uživa-njo alkohola ali odločanja deleža, ki ga ima alkohol pri odgovornosti za incidente. Protialkoholno kampanjo — je rekel prof. Puntoni — je treba voditi na inteligenten in metodičen način, ki bi temeljil na vzgoj-nem sistemu množic, predvsem mladine nove generacije, ki ne verujejo v nevarnosti in posledice alkoholizma«. m mm i« Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih: 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Podobe iz narave; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi; 13.00 «Volan», oddaja za avtomobiliste; 15.30 ((Nevesta s Korinja«, ljudska igra; 17.00 Ciganske melodije; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Iz zgodovine slov. književnosti; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Jazz; 19.00 Pojeta G. Christian in I. Virgili: 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Vinko Vodo-pivec«; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 22.30 Godalni orkestri; 22.50 Simf. glasba. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Eno uro v diskoteki; 14.10 Saba bere lastna dela; 14.25 Orkester; 14.40 Dantejev «Raj». Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke: 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 »Barčica po morju plava...«; 15.30 Zabavna glasba: 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Album klasikov; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje H. Shapiro; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ples. cm. kar ga je v njegovih čas.h uvrščalo med orjake. Upoštevajoč vse to, pa je treba ugotoviti, da ta rekonstrukcija niti malo ni podobna Ivanu IV., katerega ;e bil upodobil igralec Cerkasov, kakor tudi ni podobna slavnemu Pjepinovemu portretu in ne ostalim portretom tega carja, ki je pred njim drhtel celo njegov lastni sin. Rekonstrukcij carjevega lika pa ne predstavlja edine in tudi ne najvažne še skrivnosti, ki je bila odkrita v carski grobnici kremeljske Arhangelsk cerkve. Pri njenem odprtiu, namreč carske grobnice, je sodelovala vrsta strokovnjakov, od zgodovinar ev, arheologov, etnografov in antropologov do arhitektov, zdravnikov, kemikov in restavrateriev. Vsi ti so se zbrali pri grobnici, ko je imela biti dvignjena ogromna plošča iz belega kamna, s katero so pred 400 leti bili zaprli grobnico strašnega carja. Že sama plošča predstavlja odkritje, saj je na njej neznani kamnosek vklesal datum Ivanove smrti, ki ga omenja samo en rokopis, pa se je zaradi tega vse do danes zanj menilo, da ni točen. Grobnica se je nahaiala zraven oltarja, ločena od ostalih grobnic, kot bi na ta način morala biti poudarjena izjemnost onega, ki je bil v njej pokopan. Vrvi so se napeie, kamnita plošča se je bila premaknil* z mesta, komaj pa je bila nekoliko privzdignjena, se je prelomila. V gosto črno temo so posvetili reflektorji. Kaj, če so se kosti spremenile v prah? Toda vse je bilo v redu; pod krpami nekoč debele tkanine, je bilo opazno ohranjeno okostje. Nikjer nobenega o-krasja. Naročil je, naj ga pokopljejo skromno in enostavno kot kakega redovnika, dasiravno je še malo pred svojo smrtjo pogosto zahajal v podzemeljska skladišča, da bi se tu naslaial in občudoval kupe zlata ter drugih dragocenosti. Prepariranje Ivanovega okostnjaka je trajalo nekaj ur. Sele ko je bilo to opravljeno, se ga je bilo moč dotakniti, v nasprotnem primeru bi se bil bržkone spremenil v prah, Gerasimov je pri tem ugotovil, da je bila leva carjeva noga poškodovana skozi odprtino sarkofaga. Kdo naj bi bil to storil? Odprtino so pazljivo proučili ter ugotovili, da je bila napravljena na zelo grob način, v naglici, s pomočjo nekega težkega orodja. Na robovih so bili opazni ostanki sveče. Na sarkofagu so bili našli še neko manjšo odprtino, na podu pa košček nekakšne palice, s katero je nekdo poškodoval carjevo nogo. Zagonetka je postala še večja, ko je bilo ugotovljeno, da je odprtina bila napravljena v začetku našega stoletja. Ko so z okostja potegnili omenjene krpe črne tkanine, so ugotovili, da je okostnjak, namesto prekrižanih rok, kot to narekuje krščanski obred, imel desni) roko v komolcu upogn!eno, kot bi si bil pokojnik v svo'ih zadnjih trenutkih hotel zakriti obraz. Ponovno se postavlja vprašanje, zakaj je to storil? Nekateri Ivanovi sodobniki so njegove zadnje dni opisali v Zapiskih, ki so se še ohranili. Po teh zapiskih, se je car zjutraj onega dne ko ga je doletela smrt, počutil nekoliko bolje. Ukazal ,e, nai mu pripravijo kopel in sedel za mizo, da bi odigral partijo dame. To je bila velika sprememba, saj so ga zadnja leta mučile neznosne bolečine, mračne slutnje in pa vest, ki ga je grizla. Med igranjem ga je zadela kap. Tako je zapisal neki tujec, ki je živel na carskem dvoru. Ti podatki so zatem bili vneseni v zgodovino. Toda danes se vanje dvomi. Na podlagi najnovejših ugotovitev, do katerih so prišli na osnovi kemičnih analiz Ivanovih ostankov, je prevladalo mnenje, da je umrl zaradi zastrupitve. Ni pa še moč reči, ali ga je kdo namerno zastrupil ali pa je šlo z* nesrečo. SOBOTA, 4. APRILA 1964 Nacionafni program 6.30 Vreme nš Ital. rrtorjlh; 8.25 Jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Simf. glasba; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih: 15.16 Likovne umetnosti; 15.30 Koncert; 15.40 Jutrišnji šport; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.40 Michelangelova «Pietš» gre v ZDA: 17.55 Simf. koncert; 20.25 M. Duras: «Due come tanti«; 21 40 Ital. pesmi; 22.30 Ples. II. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Jula de Palma: 9.00 Ital. pentagram: 9.15 Ritmi: 10-35 Nove pesmi: 12.00 Orkestri: 14.00 Pevci: 15.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovei-še plošče; 15.35 Koncert: 16.00 Rapsodija, 17.05 Ples- 17.35 Izžrebanje loteriie; 18.35 Vaši izbranci: 19.50 Poezija in pesem; 20.35 Verdi: «Ples v maskah«; 22.35 Tokio brez utvar. III. program 18.30 Španska kultura; 18.45 Pergolesijeve skladbe; 19.00 Prejeli smo; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Haendlove skladbe; 21.20 Angleški pesniki; 21.30 Simf. koncert. Slovenifa 8.05 Vedre melodije, 8.55 Sola: 9.25 Slov. glasbeni umetniki: 9.45 Zabavni ansambli; 10.15 Domače viže; 10.35 Madrigalisti iz Celovca; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Tako pojo v Budimpešti, Pragi in Moskvi; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Akademski zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Sopranistka Joan Hammond; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Popevke: 20.20 Wodehouse: Kupčija je kupčiia: 21.00 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za izseljence: 23.05 Ples. Ital. televizijo 8.30 Šola; 14.30 Neposreden prenos športnih dogodkov; 17.35 »La foresta del faggio santo*: 17.55 Simf. koncert; 19.20 Oddaja za delavce: 19.50 Ty priredba; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni program; 22.10 Knjižne novosti; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Puccini in njegovi sodobniki; 22.25 «Slaba vest Simona Graya». Jug. televizija 18.00 Poročila; 18.05 M. Twain: «Finn Huckleberry»; 19.00 TV obzornik; 19.20 «Oddaljeni kraji* — potopisna oddaja; 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — komedija; 21.45 »Kdo je ubil Julie Greer*, zgodba iz serije filmov. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.5, najnižja 11.9, ob 19. uri 14; zračni tlak 994 raste, vlage 83 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 4 km, nebo oblačno, 0.3 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 4. aprila Izidor Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 18,37, Dolžina dineva 12.57. Luna vzide ob 1.03 im zatone ob 9.50 Jutri, NEDELJA, 5. aprila Vinko S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEM POKRAJINSKEM SVETA Soglasno sprejeta resolucija glede gradnje pomola št. VII Odobrena gradnja državnega arhiva v Rojanu ■ Do prejšnje sobo* te cepljenih v vsej pokrajini 80 odst. otrok proti poiiomielitisu Paninija ln predvidevajo, da bodo novi arhiv lahko zgradili v roku leta in pol, seveda'ko bodo prejeli potrebna gradbena in druga dovoljenja, kar pa se po navadi dokaj zavleče. V uvodu seje so predsednik in odborniki odgovorili na razna vprašanja svetovalcev. Tako je Delise prečital vrsto zakonskih določil o priznanju kvalifikacije ezula, s čimer pa ni mogel biti zadovoljen svetovalec Šema, saj se je njegovo vprašanje nanašalo na tipičen primer diskriminacije, ko družinskemu očetu te kvalifikacije in pomoči niso priznali, njegovim družinskim članom pa so jo. V tej zvezi se je vnela ostra debata. Odbornik Fogher ie na vprašanje svetovalca Collija (KPI) pojasnil, da je v tržaški občini 16.500 otrok v starosti od 3 mesecev do 5 let in da so do pretekle sobote cepili s protipoliomielitičnim cepivom 73 odstotkov otrok, medtem ko so v celotni pokrajini cepili 80,9 odst. otrok. Odbornik je pozval prebivalstvo, da se odzove pozivu za cepitev, saj je novo Sabinovo cepivo izredno uspešno in je navedel vrsto podatkov, ki dokazujejo, da je poliomie-litis praktično izginil povsod, kjer so cepljenje z njim sistematično izvedli. Obisk ministra Pieraccinija Minister za javna dela Pierac-ciini, ki bo imel jutri zborovanje za PSI, bo opravil tudi ministrske obiske. Od 8. do 9.30 bo obiskal skrbništvo javnih del, vladni generalni komisariat in tehnični urad, ob 9.30 ga bo sprejel župan dr. Eranzil, ob 10. uri bo i-mel v prostorih p okraj inske uprave sestanek s pokrajinskim predsednikom, okoliškimi župani ter s predstavniki strank in sindikalnih organizacij. Ob 12.30 se bo zopet oglasil na skrbništvu javnih del, ob 13.30 pa bo na kosilu pri dr. Mazzi. Tržaški pokrajinski svet'je sinoči soglasno odobril resolucijo, s katero zahteva pospešen postopek za pričetek gradnje pomola VII. Resolucija uvodoma ugotavlja, da se v teh dneh v vsedržavnem okviru pripravlja «načrt za pristanišča« in da je nujno potrebno okrepiti tehnične strukture našega pristanišča z gradnjo pomola št. VII. Na ta način bo Trst eno izmed redkih pristanišč v Evropi, ki bo opremljeno z napravami za pristajanje novih ladij, ki jih uvajajo brodarji in ki imajo vedno večjo tonažo ter globlji grez. Zadnja dražba 4.2.1964 je bila neuspešna, čeprav so upoštevali določila državnega sveta in sveta za javna dela. Zato pokrajinski odbor predlaga, da se dražba ponovi na osnovi novih višjih cen, v primeru, da tudi ta dražba ne uspe, da se gradnja pomola dodeli na zasebni dražbi. Na tak način bo mogoče pričeti z gradnjo in se bo preprečilo, da nas ne bodo druga evropska pristanišča prehitela, odnosno ne bo naglo višanje cen povzročilo, da bodo za gradnjo pomola nakazana sredstva nezadostna. Resolucijo je obrazložil odbornik Fragiacomo, ki jo je utemeljil s podatki o prometu pristanišča in ostri konkurenci drugih pristanišč. Pri tem je omenil tudi reško pristanišče in v tej zvezi dejal, da je konkurenčno zaradi nizkih plač delavcev. Na to netočno trditev je ostro odgovoril svetovalec Šema (KPI), kr je dejal, da so plače delavcev v Genovi mnogo višje kot v Trstu, vendar pa promet Genove narašča, Trsta pa pada. Plače pristaniških delavcev v Hamburgu, Bremnu in drugih severnih pristaniščih so celo dvakrat višje kot tržaških in ta pristanišča cvetejo. Plače pristaniških delavcev namreč predstavljajo minimalen odstotek pri celotnih pristaniških stroških, ki so odvisne od zmogljivosti naprav, urejenosti pristanišča in celotnega sistema pristanišča in je zato bedno vnašati v diskusijo ta argument. Svetovalec je nato, kot že prej svetovalec Juraga (KPI), podčrtal, da se s predloženo resolucijo strinja in da jo bo podprl. V diskusijo so nato posegli svetovalci; Savona (KD), Chiandus-si (MSI), Iona (PLI) in Gostissa (KD), ki so govorili predvsem o umestnosti, da se v resoluciji, ki jo je predložil občinski odbor, sklicuje tudi na »zasebno dražbo«. Po daljši debati so se strinjali s kompromisnim predlogom, da resolucija v zaključnem delu hajprej govori o «javni dražbi« in nato v podrejenem smislu o «zasebni dražbi«. Resolucijo je pokrajinski svet soglasno odobril, kot je tudi soglasno odobril sklep o gradnji poslopja za državni arhiv v Rojanu. Predlog sklepa je obrazložil odbornik Sferco, ki je povedal, da so na predlog ravnateljstva državnega arhiva znatno izpremenili predhodne načrte. Novi načrti predvidevajo izgradnjo posebnega upravnega poslopja in enega večjega stolpa za arhiv s potrebnimi napravami. Prejšnji načrt je predvideval gradnjo dveh stolpov, kt pa sta bila manjša, tako da je po novem načrtu zmogljivost arhiva skoro dvakrat večja. To je postalo potrebno, ker bo Trst sedež deželne uprave in se bo potreba po arhivskem prostoru znatno povečala. S temi lzpremembaml pa se je bistveno izpremenila tudi finančna situacija. Prvi proračun je predvideval izdatek 180 milijonov lir, medtem ko bo sedaj potrebnih 309 milijonov 540.000 lir, pri čemer odpade 82 milijonov na delež zvišanja cen od leta 1960, ko je bil sestavljen prvi načrt. Izdatke bodo krili s posojilom 180 milijonov lir, ki ga bodo prejeli iz državne blagajne, posebnim državnim prispevkom 4 odst. letno za 35 let na celotno vloženo vsoto in posojilom 125 milijonov lir, ki ga bodo najeli pri lokalnem denarnem zavodu. Vse načrte je izdelal pokrajinski tehnični urad pod vodstvom inž. aiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuunaiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiikiuiiiiiiiiii STAVKA V LADJEDELNICI SV. ROKA Danes na uradu za delo pogajanja o Felszegyju Uspeh FIOM-CGIL pri volitvah no- tranje komisije v podjetju Fabiani na to važno predavanje, saj imajo razna živila zaradi prevelikega izkoriščanja zemljišč, umetne gojitve sadja in zelenjave in siljenja rajih rasti ter umetnega pitanja živali, raznih dodatnih snovi in sintetične industrijske predelave cesto premalo redilnih snovi, katerih pomanjkanje škoduje organizmu. Razen tega morajo sadje, zelenjavo in živalske proizvode prevažati zelo daleč, tako da so le redko sveži. Potrošnike pa po-gostoma pretenta tudi zunanji blesk zavojev, škatel itd., v katere je spravljeno blago, tako da mislijo, da kupijo redilna in dobra živila, v resnici pa so osleparjeni. O vsem tem bo govoril prof. Bernardino in občinstvo je vabljeno na njegovo predavanje. Obisk delegacije ZKS iz Kopra Te dni je bila delegacija občinskega odbora Zveze komunistov Slovenije iz Kopra, ki jo je vodil Branko Gabršček, gost odbora mestnega centra federacije KPI v Trstu. Delegacija je vrnila obisk, ki ga je delegacija tržaških komunistov opravila lani. Po obisku v novih naseljih ter razpravi o stanovanjskih in urbanističnih vprašanjih sta se obe delegaciji sestali ter razpravljali o vsedržavnem in krajevnem političnem in gospodarskem položaju, o načrtovanju in o bližnjih deželnih volitvah. Delegaciji sta zaključili razpravo in sklenili, da bosta v prihodnosti nadaljevali koristno izmenjavo mnenj in izkušenj. 46.402 prijavi Vanoni Do snoči je davčni urad prejel 46.402 prijavi »Vanoni«. Od tega odpade 42.729 prijav na fizične osebe, 3667 pa na podjetja. Dokončni podatki bodo znani šele 1Q. aprila, ker bodo do tedaj prihajale na davčni urad prijave državnih u-radov in uradov krajevnih ustanov, v katerih so jih uradniki izročili svojim predstojnikom. 2. APRILA V DVORANI NOVINARSKEGA KROŽKA Razgovori za poživitev turizma med Štajersko in Zgornjim Jadranom Gostje iz Avstrije so se nato zadržali še v Gorici, na beneških plažah ter v Vidmu Enotni tržaški propagandni odbor, v katerem so predstavniki Trgovinske zbornice, Javnih skladišč, Ustanove industrijskega pristanišča, Centra za gospodarski razvoj, Pokrajinske turistične ustanove in Tr. žaškega velesejma, se z lastnim paviljonom ali s trgovskim in turističnim informacijskim uradom redno udeležuje graškega velesejma. Preko tega sodelovanja so se razvili prisrčni odnosi med tržaško pokrajino in avstrijsko štajersko, kar je privedlo tudi do nadaljnjih pobud predvsem turističnega značaja. Tako je prišlo že lani septembra do konkretnih izmenjav misli med turističnimi organi dežele Fur. lanija - Julijska krajina in odgovarjajočimi organi Štajerske. Prvi sestanek med temi turističnimi predstavniki pa je bil proti koncu letošnjega februarja v Gradcu, kateremu je sledil drugi 2. aprila letos v Trstu, katerega so se udele- miiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiHiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinfiiiiiiMiiiiiiiiinii S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zanimivo predavanje o prehrani V torek oib 18.45 bo iprof. Bernardino Peroni z ljudske univerze iz Milana govoril v mali dvorani glečTališča «Yerdi» o sodobni prehrani. Bredavanje prirejata U-m etn osbn o-kulturni krožek in Združenje higienskih, živilskih in zdravstvenih tehnikov (ATIS). Združenje opozarja potrošnike Odobren sklep o gradnji prvega dela novega naselja pri Spodnji Magdaleni Za ta dela bodo morali zaprositi za dodatno nakazilo k že predvidenim stroškom 250.000.000 lir Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno upravnim vprašanjem. Najprej so svetovalci izvolili predstavnike občinske uprave v nekatere javne ustanove. Nato so odobrili vrsto sklepov, med katerimi je bil tudi sklep o gradnji novih celic hladilnika v osrednji ribarnici. Med raznimi drugimi upravnimi sklepi je občinski svet soglasno o-dobril tudi sklep o gradnji prvega dela novega rezindenciaLnega naselja pri Spodnji Magdaleni, zakar naj bi porabili 250.000.000 lir. Pri obrazložitvi sklepa je podžupan prof. Cumbat poudaril, da je ta sklep prvi akt, ki se neposredno nanaša na gradnjo tega novega mestnega naselja. V naselju, ki ga bodo zgradili na osnovi zakona o ljudskih gradnjah, bodo najprej sezidali 9 stavb s 74 stanovanji, štirimi poslovnimi trgovinskimi prostori in dvema skladiščema. Na vprašanje svetovalca Tonela, ali podžupan lahko že sedaj pove, kdaj se bo zidanje teh novih stanovanj začelo, je prof. Cumbat odgovoril, da za sedaj še ni mogoče določiti niti približnega roka začetka del, kar je občinska uprava še vedno vezana na svoj čas predvidene stroške uniiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiniiii IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Stavka državnih uradnikov poštarjev in železničarjev CEIl Včeraj zjutraj se je končala stavka pristaniških delavcev Včeraj zjutraj se je pričela po vsej državi 48-urna stavka državnih nameščencev in poštarjev, medtem ko so začeli železničarji stavkati že predvčerajšnjim ob 21. uri. Stavko so napovedale samo sindikalne organizacije CGIL. Zato je udeležba po raznih krajih odvisna od večje ali manjše moči in vpliva, ki ga imajo sindikati po raznih strokah. Tako je znano, da je pri nas CG IL v vseh primerih bolj močna med delavci, druga sindikalna organizacija pa med uradniki. Zato je večina uradov v Trstu delovala, medtem ko so delavci stavkali. V cen- gozdar- Mizarji v ladjedelnici Sv. Roka so tudi -včeraj nadaljevali stavko proti premestitvam v Tržaški arzenal, napovedano na nedoločen čas. Oba simdilkaita kovinarjev pa sta napovedala tudi včeraj solidarnostno stavko ostalih delavcev v ladjedelnici od 15. ure včeraj do 6. ure danes. Sindikata sta sklicala tudi enotno skupščino delav-cev . Razen tega sta oba sindikata napovedala za danes ob 17. uri javno zborovanje na Trgu Marconi v Miljah, da seznanita vse Milj. čane s položajem v obeh ladjedelnicah, tako da bodo vsi solidarni s prizadetimi delavni. Na uradu za delo pa se bodo že danes ob 9. uri sestali predstavniki ladjedelnice Felszegy ter predstavniki delavcev in razprav, ljali o skrčenju delovnega umika ter o delnem ali popolnem suspen-d i ran ju 200 delavcev. * * * Včeraj so v podjetju Fabiani izvolili novo notranjo komisijo Struja FIOM-CGIL je dobila dva predstavnika, struja Delavske zbornice pa enega. VČERAJ V VIDMU Deželna konferenca zastopnikov Kmečke zveze Včeraj je bila v Vidmu deželna konferenca zastopnikov Kmečke zveze (Alleanza coltivatori), katere so se udeležili tudi vsedržavni predsednik poslanec Ser eni, deželni predsednik poslanec Lizzero, predstavniki zadružnega gibanja in spolovinarjev, tajnik Kmečke zveze v Trstu Lucijan Volk, tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec in Dušan Kodrič. Deželni tajnik zveze Simsig je podal daljše poročilo o kmetijskem gospodarstvu v deželi in je nakazal razna vprašanja, ki jih bo morala rešiti nova deželna uprava. Poslanec Serenl Je govoril o problemih kmetijstva naše dežele v širšem, vsedržavnem okviru; drugi govorniki pa so se dotaknili posameznih problemov, ki so zelo pereči. Deželno tajništvo bo na podlagi poročil in diskusije te dni pripravilo izvleček, ki ga bo kot »pro memoria« poslalo strankam in organizacijam, ki nastopajo na volitvah, da se bodo v deželni upravi dosledno zavzemali za uresničitev zahtev kmetov in za rešitev raznih vprašanj deželnega kmetijstva. S Žrebanje loterije Enalotto, ki je običajno vsako soboto, bo tokrat šele v torek 7. aprila. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I stvo in poljedelstvo. Uslužbencev avtoparka je stavkalo 10 odstotkov, uslužbencev pošte, brzojava in telefona tudi 10 odst. Mnogo višja je bila udeležba med železničarji. Ce upoštevamo samo delavsko silo, jih je po podatkih sindikata SFI-CGIL stavkalo 86 odstotkov, medtem ko je velika večina uradništva delala. Kar se železniškega prometa tiče, je odpotovalo in dospelo okrog polovico vlakov. Vozili so vsi brzi vladi in «rapidt» razen «rapida» ob 6.10. Pri tem pa je treba upoštevati, da so za nekatere vlake uporabili vojaško osebje. Precej vlakov pa je železniška uprava nadomestila z avtobusi. Kljub vsemu temu pa se je število potnikov močno skrčilo, ker je marsikdo raje odložil potovanje, če ni bilo nujno, saj ni bil gotov, ali bo prispel v kraj, kamor se je namenil. • • • Včeraj ob 8. uri zjutraj se Je končala stavka v pristanišču, v katerem je čakalo na razkladanje ali nakladanje kar 30 ladij. Zato so imeli včeraj pristaniški delavci polne roke dela, saj se je zelo mudilo zlasti s pokvarljivim blagom. Danes zjutraj se konča tudi stavka v tovarni Lucky Shoe, ki Je trajala 2 dni in se je Je udeležilo vseh 1000 delavk in delavcev. Ce ne pridu do sporazuma, se bo stavka prihodnji teden ponovila. Opozorilo bivšim političnim deportirancem Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih je od mednarodnega RK prejelo številne odgovore na prošnje prizadetih glede dobe v'-internaciji. Zaradi tega vabi vse tiste, ki so pred meseci vložili zadevno prošnjo, naj se med uradnimi urami zglasijo na sedežu v Ul. Zonta 4, da bodo dobili odgovor. Pripominjamo, da je potrdilo mednarodnega RK eden izmed najbolj važnih dokumentov, ki jih je treba priložiti k prošnji za izplačilo odškodnine. Zaradi tega priporočamo tistim internirancem in svojcem umrlih v internaciji, ali zaradi posledic internacije, ki imajo pravico do odškodnine in ki niso še napravili prošnje na mednarodni RK, naj jo napravijo čimprej. Pri tem ponovno poudarjamo, da imajo po zakonu pravico do odškodnine le tisti, ki so bili internirani v uničevalnih taboriščih, katerih seznam smo pred kratkim objavili. Vojaki imajo pravico le, če so bili zaradi sabotaže ali upora premeščeni iz taborišč vojnih uietnikov v prej omenjena taborišča, v višini 250.000.000 lir, ki pa se bodo do začetka del gotovo povečali in bo treba zaradi tega zaprositi za dodatno nakazilo. Pojasnil pa je, da bo odbor predložil v odobritev občinskemu svetu še en sklep glede gradnje teh stanovanj, v katerem bodo določene podrobnosti o gradnji. Tedaj se bo lahko točno vedelo za začetek del. Občinski svetovalci so tudi odobrili sklep o izrednem nakazilu 30.000.000 lir občinski podporni u-stanovi ECA za vzdrževanje za delo nesposobnih oseb, sklep o zamenjavi nepremičnin med občino in lastnikom neke stare hiše, ki zakriva razgled na morje s trga pred gradom sv. Justa. To stavbo bo občina podrla. Poleg tega so odobrili še sklep o zasebni dražbi za tiskanje revije «Cittk di Trieste« in statističnega biltena za prihodnjih pet let za skupen izdatek 27.600.000 lir; župan je poudaril, da je odbor sprejel predlog nekaterih svetovalcev, da se povabijo na dražbo tudi tiste tiskarne, ki še nimajo sestavljenih statističnih okvirov. Določen izdatek pa je enak izdatku, ki so ga porabili za tiskanje revije in sta. tističnega biltena v zadnjih petih letih. Sprejet je bil tudi sklep o gradnji novega obrata za predelavo vampov v mestni klavnici, zakar bodo porabili 45.000.000 lir, sklep o gradnji javne pralnice in kopalnice v Trebčah za skupno 35.000.000 lir izdatkov in sklep za ureditev ulic in trgov v mestu za skupno vrednost del 250.000.000 lir. Za izdatke zadnjih treh sklepov bo občinska uprava zaprosila za državno podporo. Poleg tega so občinski svetovalci sprejeli tudi vrsto sklepov, ki se nanašajo na plačevanje vzdrževal-nine v bolnišnicah za reveže in druge osebe, za katere občina ni mogla izterjati bolnišniških stroškov za skupno vrednost 134.500.000 Ur. Z motorjem trčil v električni drog Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti dva tedna, so včeraj popoldne sprejeli 19-letnega električnega varilca Franca Benedettija iz Ul. Orlandini 46, ki se je pobil po glavi, desnem sencu, desni rami in je začasno izgubil spomin. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z avtom RK in bolničarji so povedali, da so Benedettija pobrali malo prej v Ul Besenghi v bližini stavbe štev. 48, kjer je iz nepojasnjenih razlogov z motornim kolesom zavozil s ceste in trčil v drog električne razsvetljave. V nedeljo na Opčinah komemoracija talcev Vsedržavno združenje partizanov (ANPI) bo v nedeljo, 5. t. m. priredilo ob 15.30 na Opčinah pri spomeniku, svečanost v počastitev spomina 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili pred 20 leti točno na dan 3. aprila 1944. Govorila bosta dr. Karel Siškovič in Eugenio Laurenti, član vsedržavnega sveta ANPI in podpredsednik ANPI za tržaško pokrajino. Avtomobilist v žensko 64-letna gospodinja Mercedes Bie-car vd. Marussi iz Ul. Baiamonti 10, je včeraj popoldne postala žrtev prometne nesreče. Ko je v bližini doma hotela prečkati uj}cq izven prehoda za pešce, jo je s fiatom 600 TS 44682, s katerim je bil namenjen proti lesnemu pristanišču, podrl 52-letni tramvajski uslužbenec Francesco Possa s Trga Giarizzole št 15. šofer je ponesrečenki priskočil na pomoč in poskrbel, da so jo z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v treh mesecih zaradi udarcev in ran po čelu in levem sencu, verjetnega zloma leve stegnenice in začasne izgube spomina. Z vespo trčil v «Giulietto» Ko se je včeraj zvečer okrog 21. ure s svojo vespo TS 19195 po Furlanski cesti vračal proti domu, je 43-1 etni delavec Giovanm Lo Castro s Proseka št. 337 pri hišni št. 16 omenjene ceste iz neznanih razlogov zavozil na levo in treščil v avto »giulietta« TS 51507, ki ga je iz nasprotni smeri privozil 25-letni Nicolo Stella iz Ul. Carmelitani 3. Lo Castro je padel z motorja ter se pri padcu pobil in ranil po vratu m si ver-jetno zlomil desno piščal Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico ter ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. Na kra- iu nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Ul. Cologna. DRZNA TATVINA PRI BELEM DNEVU V PEKARNI B0NAZZA Pred očmi blagajničarke in kupcev ukradel iz predala šop bankovcev Neznanca sta dajala videz tujcev in pomorščakov, ni pa izključeno, da gre za stara znanca policije Pri belem dnevu Je včeraj neznani ropar z izredno hladnokrvnostjo in v prisotnosti blagajničarke ter odjemalcev ukradel iz predala blagajne zvitek tisočakov. Drzna tatvina se je dogodila v slaščičarni Bonazza v Ul. Carducci 32, kamor sta okrog 15. ure prišla dva moška temnopoltega obraza, ki sta imela približno po 30 let, se približala prodajni mizi in v tujem jeziku — prodajalki se Je zdelo, da sta govorila angleško — zahtevala od 23-letne Gluseppine Orlando iz Ul. Ginnastica 34 čokoladne bonbone. Ko sta jih dobila, se je eden od njiju približal blagajni, za katero je sedela 22-letna blagajničarka Maria Grazia Negri-ni iz Ul. Pergolesi 4 in plačal bonbone z bankovcem za 5.000 lir. Blagajničarka je neznanca izplačala in mu odštela same petstotir-ske kovance, toda ko je tujec v predalu zagledal zvitek tisočakov, je zehteval naj mu zamenja kovance s tisočaki. Negrinijeva Je ustregla neznancu in spet položila zvitek tisočakov v predal. Medtem so se blagajni približali drugi odjemalci, ki so plačevali račune in to okolnost Je izkoristil tujec. S hitro kretnjo Je pobral zvitek iz predala in s pajdašem zapustil lokal; zunaj pa ju je čakal še neki drugi moški in vsi trije so potem izginili neznano kam. Blagajničarka se Je trenutek potem zavedla tatvine in seveda obvestila lastnika slaščičarne 52-letnega Alfreda Bonazzo iz Ul. Virgilio 32, ki ja takoj poklical agenta latača- ga oddelka policije. Ko so ti pridrveli v Ul. Carducci, o predrznih neznancih, ki so pobrali približno 30.000 lir, ni bilo nobenega sledu več. Po pripovedovanju prodajalke in blagajničarke sta neznanca imela videz pomorščakov. Nekdo je celo trdil, da sta bila Egipčana, hi pa izključeno, da sta se tatova med nakupom samo izdajala za pomorščaka in tujca. Preiskavo o drzni tatvini vodijo agenti s komisariata Stare mitnice. Na komisariatu Starega mesta se je predvčerajšnjim zglasil tudi 59-letni Carlo Canciani iz Ul. Bello-sguardo 1 in službujočim agentom povedal, da so med 16. uro 28. marca in 24. uro 30 marca neznani tatovi vdrli v njegovo stanovanje ter iz neke škatle iz lepenke, ki je bila spravljena v omari v spalnici, odnesli 50.000 din, 75.000 lir in 20 dolarjev. Motor v avto Na vogalu Ul. Salata in Ul. Pa-iamonti je sinoči okrog 19.30 54-letni delavec Antonio Cerovaz iz Ul. Tribel 10 s svojim motornim kolesom trčil v avto TS 23669 ki ga je z desne privozil 44-letni Pie-tro Olon iz Ribiškega naselja pri Nabrežini št. 92. Zaradi trčenja se je Cerovaz prevrnil z motorja ter se pobil nad desnim očesom in po spodnjih udih. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bol m inico, kjer se bo moral na prve m kirurrškem oddelku zdraviti 10 dnii žili predsednik turistične sekcije trgovinske zbornice štajerske in številnih voditeljev raznih štajerskih turističnih uradov, z italijanske strani predstavniki potovalnih uradov iz Trsta, kakor tudi predstavniki turističnih ustanov iz Trsta, Gorice, Vidma, Benetk, Seslja-na, Gradeža, Lignana itd. Zasedanje italijanskih in štajerskih strokovnjakov je bilo v dvorani novinarskega krožka, kjer je zborovanje najprej pozdravil predstavnik tržaške pokrajinske turistič. ne ustanove odv. Jona, ravnatelj turistične sekcije, trgovinske zbornice, dr. Resch pa je izrazil svoje zadovoljstvo spričo tega sestanka, kateremu je predsedoval direktor pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini. Dr. Resch je poudaril, da so ustvarjeni pogoji za povečanje turističnega prometa iz štajerske proti Zgornjemu Jadranu kakor tudi v obratni smeri. V diskusiji so razpravljali tudi o možnosti usmeritve turističnih tokov med Trstom in štajersko bodisi preko Postojne in Ljubljane, bodisi preko Trbiža in koroških jezer. Med sestankom, ki je trajal štiri ure, so razpravljali tudi o mnogih drugih turističnih vprašanjih, dr. Rinaldini pa je omenil tudi možnost pritegnitve turističnega prometa iz Češkoslovaške in Madžarske, češ da sta tudi ti dve državi po najnovejših informacijah pripravljeni uvesti določene olajšave za turizem njunih državljanov. Po zaključnem sestanku so gostom priredili kosilo v Sesljanu, kjer so bili gostje avtonomne turistične in letoviščarske ustanove za Devin- Nabrežino. Nato so se avstrijski gostje podali v Gorico, kjer jih je sprejel predsednik goriške turistične ustanove na goriškem gradu in jim tudi izročil simbolična darila. Iz Gorice so se predstavniki štajerskega turizma podali še v Gradež, včeraj zjutraj pa so si ogledali nekatera sevemo-jadranska kopališča, kot n.pr. Bibione, Caor-le, Jesolo in Lignano. Svoj obisk so nato zaključili v Vidmu. DEŽELNE VOLITVE Do včeraj vloženih 8 kandidatnih list Ob 18. uri zborovanje PSIUP , pri Sv. Jakobu Bliža se kornec rolka za predložitev kandidatnih list, ki zapade jutri ob 20. uri. Včeraj so predložili svojo listo tudi misovci, talkio da jih je sedaj že osem. Danes bo osrednji volilni urad pregledal zadnji dve listi, to je listi PSI in MSI, da ugotovi, ali sta v redu. Včeraj so sporočili, da bosta PUI- UM (monarhisti) in FNR (fašistična ločina, ki 'je že nastopila na zadnjih volitvah) nastopila na skupni listi. Doslej nič ne kaže, da bodo predložili lastni listi Tol-loyevi indipendentisti in «razkol-niški« Ferfoglievi misovci, ki so predložili na prefekturi svoja znaka. * * « Danes ob 18. uri bo govoril na Trgu Sv. Jakoba za PSIUP senator Adelio Albarello, podpredsed-niik senatne komisije za obrambo in nacionalni svetnik PSIUP. Govoril bo o zvestobi socializmu, o stališču PSIUP do miru, razorožitve in mednarodne pomiritve, ki se razlikuje od stališča sedanje vlade, ter o stališču do deželnih volitev. Zborovanju bo predsedoval dr. pincherle, kandidat PSIUP za deželne volitve. • • • Kipi bo imela danes naslednja zborovanja: ob 12. uri na Trgu Garibaldi (Jole Burlo), ob 19. uri na Trgu Gavana (Paolo Šema), pri mostu v Ul. Orlandini (sen. Vidali) in na vogalu ulic Tartini in Negrelli (Calabria). Ob 16. uri pa bo v Ljudskem domu z vhodom iz Ul. Capitolina 3 sestanek delavcev podjetij IRI s parlamentarci KPI. Razpravljali bodo o vprašanjih podjetij IRI v Trstu. * * * FSDI sporoča, da so se snoči se. stali socialdemokratski kandidati. Nosilca liste Dulci in Cesare sta jun orisala deželni program, ki ga je izdelala študijska komisija pod predsedstvom senatorja Zan-niera. * * * Jutri bo zelo živahna nedelja v deželni volilni kampanji. Za komuniste bosta v kinu «Arcobale-no» ob 10-30 govorila poslanec In-grao in dr. Siškovič, za socialiste ob 10.30 na Trgu Goldoni minister javnih del Pieraccini, za demokristjane v kinu «Nazionale» ob 11. uri osrednji tajnik Rumor, za liberalce ob 11. uri v kinu «Grat-tacielo« senator Veronesi, za mi-sovce ob 11. uri na Trgu sv. Antona De Marsanioh. Za PSIUP pa bodo ob 10.45 v kinu «Capitol» vrteli film «Pelle viva«, ki opisuje življenje nekega kovinarja. Nove ulice za časovno parkiranje Županstvo sporoča, da bodo s prihodnjim ponedeljkom, 6. t.m., uredili časovno parkiranje avtomobilov v naslednjih ulicah: Pas-so di Piazza na strani sodih številk pred prefekturno palačo; Kor-zo Cavour, na desni strani proti nabrežju od Ulice Galatti do Ulice Milano; Ulica Fabio Filzi, na strani sodih številk od Ulice Gep-pa do Ulice Galatti. iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiimitmiiiiiiiMiimmiiiimiiimimiimmimiiiitiiiiiiiiiiii PROBLEM, KI ZAHTEVA RADIKALNO REŠITEV Vprašanje parkirnih mest postaja vedno bolj pereče Zmanjšati število rezerviranih parkirnih prostorov in določiti ure za postajanje tovornikov ob skladiščih Naraščajoči promet v mestu dela občinski upravi velike preglavice. Vsakdo lahko vidi, kako se iz dneva v dan veča avtomob.l-ski promet in kakšne težave nastajajo tako v prometu kot. tuni zaradi parkiranja vozil v središču n;e‘ta. Np županstvu že dalj časa deluje stalna komisija za mestni premet, ki je že preteklo itt • sestavila osnovni program za u-šitev težav v mestnem promet* Ta program, ki e postopoma iz-vaju. je predvidi val uredite/ enosmernega prometa v ulicah mestnega središča, ustanovitev časovno parkirnih mest ti i zožen;e nekaterih širših pločnikov, na katerih so ali bodo uredili parkirne prostore. Do sedaj ’e komisija precej zadovoljivo rešila zlasti ureditev enosmernega prometa in prostorov za časovno parkiranje, ki se prav sedaj postopoma uvaja v zadovoljstvo zlasti tistih avtomobilistov, ki prihajajo poslovno v središče mesta. Toda težave v mestnem prometu še zdaleč niso bile odstranjene predvsem zaradi vedno večjega števila avtomobilov. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da mora občinska uprava včasih reševati nekatera vprašanja glede mestnega prometa skupno z drugimi javnimi ustanovami, pri čemer nastajajo razne težave, ki zavlačujejo nekatere pozitivne rešitve. Zato je o tem vprašanju mnogokrat razpravljal tudi občinski svet, ki je pred kratkim soglasno sprejel resolucijo, na osnovi katere je bila sestavljena posebna svetovalska komisija, ki ima nalogo, da seznani z delom, ki ga je opravila občinska tehnična prometna služba, da prouči možnost za pospešitev izvedbe že izdelanega programa in da po možnosti predlaga razne spremembe ali da nove pobude za rešitev vprašanj mestnega prometa. To so sicer vprašanja, s katerimi se načrtno ukvarja občinska uprava. Poleg tega je še vrsta drugih vprašanj, na katera je treba opozarjati občinske upravitelje, ker se sproti pojavljajo ali pa jih občina še ni rešila. Tako je treba omeniti vprašanje skladišč raznega blaga zlasti v ulioah med Ponterošom Korzom Cavour, Ulico Ghega in Ulico 30. oktobra Na tem področju je mnogo skla dišč sadja in zelenjave ter vina V vseh dnevnih urah, ko je naj več prometa, privozijo težki to vorniki, ki se ustavijo pred skla dišči, kjer nakladajo ali razkladajo blago. V mnogih primerih se zgodi, da je parkirno mesto pred skladišči zasedeno; tovorniki se enostavno ustavijo na sredi ceste in ustavijo ves promet. Ta- koj nastanejo dolge vrste avtomobilov, ki včasih blokirajo tudi sosedne ulice. V takih primerih se takoj pokaže, da je večina šoferjev zelo lahkih živcev; začenjajo se prepiri, kričanje in oglušujoče trobljenje. Občinska uprava bi morala glede tega vprašanja sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se takšni primeri zastoja prometa preprečili, in sicer tako, da se skladišča postopoma odstranijo iz središča mesta, kar so v mnogih mestih že naredili, v skrajnem primeru pa tako, da se lastnikom skladišč določijo določene ure med dnevom, ko je manj prometa, za nakladanje in razkladanje blaga s tovornikov. Zanimivo vprašanje glede rezerviranih parkirnih mest nekaterih javnih ustanov je postavil v občinskem svetu dr. Pincherle. Opozoril je župana, da je na Trgu Granatieri med staro in novo občinsko palačo, kar okrog 15 parkirnih mest rezerviranih za poveljstvo mestnih redarjev. Pripomnil je, da bi bila v tem primeru upravičena županova uredba o rezerviranju dveh ali treh parkirnih mest za poveljstvo mestnih redarjev, zlasti še, ker na ti. stem mestu skoraj vsak dan parkirajo po več ur dnevno številni zasebni avtomobili. Zato je dr. Pincherle predlagal županu, da bi bilo primerno, da bi na omenjenem parkirnem mestu uvedli časovno parkiranje in prepustili poveljstvu mestnih redarjev samo nekaj parkirnih mest. Nato je svetovalec opozoril župana tudi na rezervirana parkirna mesta pred kvesturo. Dejal je, da je popolnoma upravičeno, da ima kvestura rezervirano parkirno mesto za kakih 20 avtomobilov na desni strani rimskega gledališča; toda neupravičena je po mnenju svetovalca zasedba 37 rezerviranih parkirnih mest za funkcionarje kvesture med Starin1 trgom (piazz* Vecchia) in Ulico Tor Bandena. SPDT priredi ▼ soboto ln nedeljo 25. in 26. t.m. Izilet k Plitvlčklm Jezerom skozi Reko In Karlovec ter s povratkom skozi Zagreb In Ljubljano. Vpisovanje v UL Geppa 9 v dnevnih urah. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Viljema Nanuta daruje prosvetno društvo Slavko Škamperle 2000 tor za Dijaško Matico, Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 5. t. m. ob 17. uri na stadionu «Prvi maj« DARIO FO: Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda GLASBENA MATICA TRST V torek, 7. aprila ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi majvi glasbena akademija Sodelujejo; orkester Glasbene Matice in solisti: Danijela Nedoh - klavir, Vojko Cesar - fagot, Žarko Hrvatič - violina, Aleksander Zupančič - violina. Dirigent Oskar Kjuder Vstopnice bodo na razpolago od ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Gledališča VERDI V torek ob 21. uri bo v gledališču Verdi otvoritev spomladanske simfonične sezone s koncertom orkestra tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Efrema Kurtza in s sodelovanjem flavtistke Elaine Shaffer. Program obsega skladbe: Reznicek — «Donma Diaina« — uvertura (novo za Trst); Viozzi — Glasba brinja (novo za Trst); Ibert — Koncert za flavto Im orkester (novo za Trst); Beethoven — Simfonija št. 3 op. 55 (Eroica). Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. TEATHO NUOVO Danes, 4 aprila ob 21. url v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena) za red A «Leucojevi dvogovori« Ce-sara Paveseja. Režija Aldo Trionfo. Scena in kostumi Luca Sabatelli. Rezervacija im prodaja vstopnic pri glavni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372). Razstave V dvorani »Italijanske pomorske zveze« (Lega Navale Italiana) v Ul. Ghega 6 se z uspehom nadaljuje ko-lektivna razstava Palčiča, Colonlja, Morettija, Foniteja im Ukmarja. Razstava bo odprta samo še danes 4. aprila, od 18. do 21. ure. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra« Teebnicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 16.00 «ll tiuilpaho mero« Alain Delon, Virna Lisi. Techmico-lor. Excelsior 15.00 «Lo šport preferito daJTuomo« Technicolor. Rock Hudson, Paula Pretit iss. Fenice 15.00 «7 giorni a Maggio« Burt Lane aster, Kirk Douglas, Fre-dric March, Ava Gardner. Grattaclelo 16.00 «Amore in 4 dlmen-sioni« Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini. Superclnema 16.00 »Le vergini« Charles Aznavour, Stefamiia Sandrelli-Prepovedano mladimi. Alab&rda 15.00 «Ieri oggi domani« Technicolor. Sophia Loren. Marcel-lo Mastroianmi. Tretji teden. Filcdrammatico 16.00 «Jeff Gordon il diabolico detective« Eddie Constan-tine. Aurora 16.00 «L’uittimo treno da Vien-na». Crlstallo 16.00 «Lettl separati« Technicolor . Capttol 16.30 »La pantera rossa« Technicolor. David Niven, Capucine, Claudia Cardimale. Garibaldi 16.30 «11 leone di S. Mar-co» Technicolor. Gordon Scott, — Franca Bettoia. Massimo 16.00 »La vali« del terrore* John Wayne. Impero 16.30 «La noia» Prepovedano mladi™. Moderno 16.00 »Sciarada« Technicolor. Gary Grant, Audrey Hepburn. Astra 16.30 «1! bulo oltre la slepe«- Astoria 17.00 21.00 «E1 Old» Technicolor, GharRon Heston. j Vittorio Veneto 15.30 «11 maestro ® Vigevano« Alberto Sordi, Claire Bloom. Abbazia 16.00 21.30 »La gr»nde fuga« Technicolor. Steve Mac Quinn, James Garner. Ideale 16.00 «Ii segno di Zorro« Sean Flynn. Technicolor. Marconi 16.00 «L’amore difflolle* — Chaterime Spaak. Prepovedano mladini . Skedenj 16.00 «La mia geisha« Technicolor. Sbirley Mac Laine, Ives Mont and. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. aprila 1964 se j« v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 65-let,ni Agostirio Sandrini, 89-Ietna Anma Maria Castetic vd Capponi, 61-letna Maria Corradi-r»l por. Altorigo, 64-letna Crlstina B°- SLIKE bivajočih v inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 - ROMA FOTOGRAFIE di residenti al-1’estero a Vostra disposizlone per matrimonio. »Eureka« — Casella 5013 - ROMA Jec vd. Gombattl, 65 letni Rcdolfo O-lenik, 72-letna Mana Vaedttn ™-Sossa, 70-letna Em lia Venturini, 79-letna Maria MartLmizzi vd. Ivastch. 78-letna Angela Katlssa, 76-letna Te resa Hauptmann vd, Vuga, 63-leto Ettore Pestian. DNEVNA SLtJZBA LEKARN (30. I. - J. 4.) Crevato. UL Koma 15; INAM A' Cammello, Drevorep XX. Settembre 4; Al la- Mnddalena, Ul. dellTstria 43, dr Codermatz, Ul. Tor S Piero 2. dr, Gmeiner, Ul. Gtulla 14: Pizzul Clgnola, Korzo italia 14; Prendlnh Ul. T. VecelUo 24; Serravallo. Trg Cavana l. NOČNA SLUŽBA LEKARN (39, J. — 5. 4.) Crevz»v Ul'. Roma 15; INAM A' Cammello, Drevored XX. Setlemb"1 4; Alta Maddaiena, U|. delTlstrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plete 2. ŠKANDAL V BOLNIŠNICAH PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Namesto 60 samo IB razbremenilnih prič na procesu proti dr. Stenu in ostalim Obsodba šoferja zaradi nenamerne povzročitve smrti sopotnice pri nesreči pred 2 letoma Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je nadaljevala včeraj, obravnava proti bivšemu generalnemu tajniku združenih bolnišnic dr. Stenu, načelniku tehničnega oddelka inž. Cisilinu, izvedencu Cergolu in ostalim soobtožencem, ki jih dolžijo raznih prekrškov in nerednosti v poslovanju združenih bolnišnic. Kot smo že poročali pred nekaj dnevi, so sodniki včeraj prečitaii zahteve, ki so jih postavili zagovorniki obtožencev ob začetku obravnave, se pravi v novembru lani. Slo je v glavnem za zahteve, ki zadevajo zaslišanje številnih razbremenilnih prič, okoli 60 po številu. Po prečitanju predloženih aktov pa so zagovorniki nekoliko znižali (čeprav zelo malo) število razbremenilnih prič. Zastopnik zasebne stranke, ki zagovarja koristi združenih bolnišnic, odv. Cucagna, je izjavil, na se strinja, naj sodišče zasliši nekatere priče, za druge pa je menil, da bi bila njihova pričevanja nepotrebna, ker je že ves dosedanji postopek pojasnil določena vprašanja. Javni tožilec dr.. Visalli je s *voje strani menil, da obravnava stremi za tem, da se prikaže čim vernejša slika o dogodkih v združenih bolnišnicah. Zato je menil, na je bolje, če se zasliši več prič, kot manj. «Ko gre zato, da se ugotovi resnica — je dejal toži-1*° — je bolje pretiravati kot sko- pariti«. Na vsak način pa je tožilec zahteval, naj se upošteva zakon ter naj se zato sprejme samo pričevanje tistih prič, ki bi utegnile povedati kaj novega in še posebej «kaj resničnega«. Izogniti pa se je treba po njegovem mnenju vsakemu pričevanju, ki bi bilo brezpomembno, kot se ;e že zgodilo v bližnji preteklosti (ob priliki pričevanj v zvezi s podjetjem Caputo). Javni tožilec je nadalje izjavil, da se strinja, naj sodišče opravi podroben o-gled v združenih bolnišnicah. Glede zahteve zagovornikov, naj se zaslišijo tudi trije izvedenci obtožehcev, je javni tožilec menil, da je v tem pogledu že zamujen rok, ki ga predvideva zakon. Zato je zahteval naj sodniki odbijejo to zahtevo. Proti tej tezi je nastopil odv. Annoscia, ki je izjavil, da v tem primeru ne gre za navaden proces. Tudi če se zasliši te izvedence — je dejal zagovornik, bo duh zakona spoštovan. Ne gre pri tem za to, da postane obravnava nekakšna telovadnica za proučevanje postopka, temveč mora biti predvsem izhodišče za iskanje resnice.« Tej tezi se je pridružil tudi odv. Moro. Po več kot dveurnem posvetovanju so sodniki sklenili, da bodo zaslišali 13 prič, ki jih je predlagala obramba in eno pričo, ki jo je predlagal javni tožilec. Poleg tega so sklenili, da bodo i.a obravnavi prečitaii zapisnik uprav- KLAVRN KONEC VELIKE LJUBEZNI V pijanosti razbil vrata stanovanja svoje ljubimke Toda to maščevanje ga je drago stalo in sedaj čaka v zaporu na obsodbo Velika ljubezen med 33-letmim Giovannijem Battistom Scodo iz Krmina, Ul. Udiine 105 in 51-letno Ottilio Maldimi iz Ul. Roncheto 113 je trajala samo štiri mesece. Krirvo pa je bilo vino, da se je tdila na kaj nenavaden način razblinila. Vse je šlo v najlepšem redu do Preteklega torka popoldne, ko je Maldiihijeva zasačila svojega ljubimca pijanega kot čep v neki gostilni v Ul. San Lorenzo in Sel-Va- To jo je lako razjezilo, da je na dokaj leden način za vedno odslovila Scodo in, mu zabičala, nai se nikoli več ne prikaže na vrata. Scoda je odslovitev vzel za Salo — vino ga je spravilo v dobro voljo — ter se je žensfcinim besedam začel smejati. Nekaj ča-6 j. Potem je zapustil gostilno in odšel na Maldiniji® dom, kjer je uasel vrata zaprta. Da bi njemu ženslka zapirala vrata pred nosom, se mu je zdelo nedopustno zato je z brcami in pestmi razbil-vrata in skozi veliko luknjo vstopil v stanovanje. Maldinijeve ni bilo doma, toda da bi se ji maščeval, Scoda s kredence pobral dozo £a puder, s katero se je hotel pobahati v gostilni in s tem dokaza. da mu nobena ženska ne mote do živega. NevšČenosti so se začele potem, ?° je Maldinijeva prišla domov mi zagledala razbita vrata stanovanja, opazila je tudi, da ji je KINO SKEDENJ predvaja danes, dne 4. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film- LA MIA GEISHA (Moja gejša) Igrata: SCHIRLEY MCLAINE in IVES MONTAND | zmanjkala doza, zato je telefonsko poklicala agente letečega oddelka, ki so takoj pridrveli v Ske-denj. Ni jim bilo treba dolgo i-skati, Scodo so našli v omenjeni gostilni, kjer se je z dozo v rokah bahal. Prijeli so ga im ga najprej pospremili v bolnico,- od tam pa na kvesturo, kjer so ga zaslišali. Posledica vsega tega je bila, da si je Scoda nakopal prijavo zaradi tatvine z obteževalni-mi okoliščinami in zaradi vdora v zasebno stanovanje. Y koronej-skih zaporih pa sedaj verjetno z ža-lostjo v srcu obuja spomine na trenutke idilične ljubezni, ki se je tako klavrno končala. Sto elektronk so ukradli iz avta Prejšnji torek so neznane avtomobilske miš; s silo odprle vrata avtampbjla TS 30314, ki je bil par. kiran v bližini vogala Ul. Molino a Vento in Ul. Montecchi ter iz notranjosti pobrale škatlo s sto elektronkami za televizijske in radio aparate, ter zavoj z orodjem. I.astnik avta 40-letni radiotehnik Silvano Jurissevich jz Ul. Sulpicio Gallo 51 se je tatvine zavedel šele predvčerajšnjim. Ko se je v torek vrnil k avtomobilu, potem ko je izvršil neko popravilo v nekem stanovanju, je našel vrata avta odprta, toda mislil je, da jih je pozabil zapreti. Predvčerajšnjim je potreboval neko orodje, in ko ga je poiskal na zadnjem sedežu avta ga ni več našel ter ugotovil tatvino. Zglasil se je na komisariatu na Trgu Stare mitnice, kjer je povedal, da je utrpel 150.000 lir škode. Na odru gledališča Verdi se je včeraj pomoči okrog 1.30 ponesrečil 41-letni delavec Giordano Zidarich iz Ul. Čampi Elisi 9, "ki je prenašal kulise, se nerodno spotaknil med dvema zabojema im padel. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek žara. di udarca po zatilju m majhne rane na levem sencu. Okreval bo v enem tednu. KINO P/fOSfiAT-ATO/VrOVEJJ Predvaja danes, dne 4. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni mm v cinemascopu: «20 CHILI Dl GUAI« (20 kilogramov nevšečnosti) Igrajo: TONY CURTIS, SUZAN NE PLESCHETTE In PHIL SILVERS -ommusimnuk- Predvaja danes, dne 4. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film v cinemascopu: STORIA CINESE (Kitajska zgodba) Zelo zanimiv in napet film, ki vam _ bo ugajal od začetka do konca! Igrajo: WILLIAM HOLDEN, CLIFTON WEBB in FRANCE NUYEN K1MO «1 K1S» FKOSEK •<*anes’ <*nF 4- *• m- z začetkom ob 19.30 uri barvni •um v cinemascopu: LA GRANDE FUGA (Velik beg) Najbolj senzacionalen pustolovski beg vseh časov! Igrajo: STEVE MCQUEEN, JAMES GARNER in RICHARD ALLENBOROUGH ne preiskave, ki jo je izvedla prefektura. Z druge strani pa so zavrgli zahtevo zagovornikov, da bi se vneslo v sodne akte poročila z. vedencev obtožencev, in sicer As-santija, De Norta in Vidija. Sprejeli so samo poročilo izvedenca Tessarija. Vendar pa so dopustili, da bodo ob priliki poročil uradnih izvedencev zaslišali v zvezi z določenimi vprašanji tudi izvedence obtožencev. Glede zahtevanega ogleda r združenih bolnišnicah so si sodniki pridržali pravico, da odločajo po zaslišanju prič. Končno so odbili vse ostale zahteve zagovornikov. Obravnava se bo nadaljevala prihodnji torek. * * • Pred kazenskim sodiščem (predsednik Franzot, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, obramba Coen in Aleffi, zastopnik zasebne stranke Jacuzzi) se je nadaljevala m zaključila obravnava proti 45-let-nemu Mariu Ceketu iz Ul. M. Praga 9, ki je bil obtožen, da je nenamerno zakrivil smrt 65-letne Maiie Schillani vd. Marini. O tem procesu, ki se je začel 21. marca in se končal v teh dneh, smo že obširno poročali. Gre za neko prometno nezgodo, do katere je prišlo pol ure čez polnoč 12. julija 1962. Ob tisti uri so se po cesti, ki gre od Katinare proti Boljuncu, peljali z avtom, katerega je upravljal Ceket, pokojna Schillanijeva ter še dve drugi o-sebi. Na nepreglednem ovinku pri železniškem nadvozu v bližini Boršta je nenadoma prišlo do nesreče. Ceket, ki je upravljal avto, je pozneje izjavil, da mu je privozil naproti neki drug avto z nezasenčenimi lučmi. Ker so ga žarometi trenutno oslepili, je navozil z avtom v ograjo na desni strani ceste ter s tem povzročil določene telesne poškodbe vsem potnikom, najhuje pa se je ponesrečila Schillanijeva, ki je dobrih 10 dni pozneje umrla. Na obravnavi 21. marca so o-stale nepojasnjene -nekatere okoliščine. Zato so sodniki zahtevali, naj jim pošljejo iz bolnišnice pokojničin zdravniški list. Na včerajšnji obravnavi so prečitaii ta dokument, nakar je po-novno spregovoril uradni izvedenec dr. Caffau. Ta je poudaril, da ob pregledu ni opazil na poško-dovanki zloma na pogačici desne noge, in sicer zato, ker je izvršil pregled le s tipanjem. V teh dneh pa je pregledal rentgenske slike ter ugotovil, da je do zloma v resnici prišlo. Izvedenec je sicer menil, da je bilo ženskino splošno zdravstveno stanje precej slabo (posebno glede krvotoka) in da bi spričo tega lahko nastopila embolija tudi neodvisno od poškodb, ki jih je Schillanijeva dobila pri nezgodi. Kljub temu pa je opozoril, da se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo prav zaradi te nezgode. »Ne vem — je dejal izvedenec če je pokojnica mirovala nekaj dni, kot bi bilo potrebno. Gotovo pa je, da je bilo njeno zdravstveno stanje prizadeto v taki meri, da je embolija lahko nastopila«. Izvedenec je še pripomnil, da je našel krvni «embolus» v pljučih, kar je povzročilo ženskino smrt. Obtoženčev izvedenec je na obravnavi potrdil svoje pismene izjave. Zastopnik zasebne stranke odv. Jacuzzi je zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na povračilo gmotne in negmotne škode. Poleg tega bi moral Ceket plačati 2 milijona lir predujma in 220.000 lir zastopniku zasebne stranke. Sodniki so spoznali Ceneta za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na g mesecev zapora. Poleg tega so mu odvzeli šofersko izkaznico za 1 leto. O odškodnini (odv. jacuzzi je zahteval skupno 10 milijonov lir) bodo razpravljali pred pristojnim civilnim sodiščem, zastopniku zasebne stranke pa bo Ceket plačal 120.000 lir. Begunca iz umobolnice prijeli onstran meje Nedavno smo poročali o begu dveh bolnikov iz umobolnice pri Sv. Ivanu. 26-letni Emilio Vidonis in 25-letni Ivica Kolarič sta 25. marca izkoristila priliko, ki ju ni nihče nadzoroval in odšla iz bob nišnice. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji iz Ul. Cologna, ki so že po dveh urah iskanja našli Ko^ lariča, ki se je potepal v bližini begunskega taborišča pri Sv. Soboti, o Vidonisu pa ni bilo nobenega sledu. Karabinjerji so iskanje nadaljevali in te dni so skoraj obupali, da jim bo uspelo najti ubeglega Vidonisa. Pred dvemi dnevi pa so dobili pismeno obvestilo, jugoslovanskih policijskih organov da so Vidonisa prijeli onstran meje. Jugoslovanske oblasti bodo te dni ubeglega bolnika vrnile tukajšnjim karabinjerjem, tj pa ga bodo spet izročili, v oskrbo u-mobolnici pri Sv. Ivanu, Tatovi ukradli m izropali avto Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči ukradli popolnoma nov avto ter ga dobesedno »očistili«, saj so mu odnesli motor, žaromete, zadnje luči, torbo z o-rodjem, brzinomer, baterijo in ga nato še potolkli po prednjem delu, tako da je od avtomobila o-stala le karoserija in sedeži. Predvčerajšnjim zvečer je 29-letni Egidio Sardo iz Domus Ci-viche 7, pustil svoj nov fiat 500, z začasno evidenčno tablico A 30379, v bližini doma, to je v neposredni bližini stadiona, zaprl vrata in odšel spat. Na njegovo veliko presenečenje, naslednje jutro avta ni več našel. Podal se je na komisariat pri Sv. Soboti, kjer je prijavil tatvino. Sardo je bil še na komisariatu, ko so karabinjerji z dolinske postaje našli oropan avto v okolici Doline. Sardo je utrpel 200.000 lir škode. INDUSTRIJA NA GORIŠKEM V FEBRUARJU Nekateri obrati so v težavah zaradi prodaje svojih izdelkov Težave so zlasti v proizvodnji bombažnih tkanin in javnih gradnjah Po podatkih mesečnika trgovin- j ske zbornice je industrija tudi v' februarju preživljala hude čase, ki so že nekaj mesecev značilni za ta proizvodni sektor. Povzročajo jih težavna prodaja blaga ter sindikalne borbe, ki so v februarju zajele nekatere doslej še neangažirane kategorije. Proizvodnja ni utrpela škode zaradi prvin in pogonske sile, s katerimi so bili preskrbljeni vsi obrati. V ladjedelnici so nadaljevali z opremljanjem ladij, ki so jih splavili v zadnjih mesecih; normalen proizvodni ritem so zabeležili tudi v manjših obratih. Zadovoljivo je tudi stanje v kovinsko-mehaničnih obratih, kjer ni bilo razlik v primerjavi s prejšnjim mesecem. E-lektromehanična industrija nadaljuje proizvodnjo z velikimi uspehi, ker je zlasti po električnih motorjih veliko povpraševanje tako doma kot v inozemstvu. Slabše so razmere v tekstilnem sektorju, kjer še vedno preživlja krizo bombažni oddelek. Obrati za proizvajanje sintetičnih vlaken in tkanin pa delujejo z nezmanjšanim tempom zaradi velikega povpraševanja po tej vrsti blaga. Tudi na VSA DRŽAVA NAJ PRISPEVA ZA ŠKODO tekstilnem sektorju so zabeležili stavkovno gibanje zaradi podpisa kolektivne delovne pogodbe. Stavkovno gibanje je zajelo tudi kemične tovarne, vendar ni posebno vplivalo na proizvodnjo sode, barv, lakov in drugih izdelkov. Medtem ko je prehrambena industrija delala s polno paro, pa je nastal premor v javnih gradnjah zaradi podražitve gradbenih stroškov. Lesna industrija nima proizvodnih težav. Velik promet so zabeležili tudi v tržiškem pristanišču, kjer so imeli opravka s 55 tisoč tonami blaga. V trgovini ni bilo nič posebnega. Opaziti ni bilo niti razprodaj, niti likvidacij. Mesec tebruar je nekje na polovici med dvema sezonama in zaradi tega ni bilo sezonskih prodaj oblačilnih predmetov. Nobenih posebnosti niso zabeležili niti v kmetijstvu. Pšenica je dobro obetala, kmetje so pripravili zemljo za spomladanske setve. Zdravstveno stanje goveje živine je bilo zadovoljivo, nadaljevala pa se je v tem mesecu akcija za odpra- _______ „ . _____________ __ _______ yo bruceloze in tuberkulozne ži-1 Pozneje so. po obisku državnega Vine. | podtajnika v obrambnem ministr- Vojaške služnosti na Goriškem zajemajo 70 odst. kmetijske zemlje Protest občinskega sveta iz Doberdoba - Potrebna bi bila reforma vsega sistema in njegova modernizacija O vojaških služnostih na Goriškem se govori in piše že nekaj let. O njih so razpravljali že večkrat v pokrajinskem svetu in občinski sveti tistih občin, ki imajo od tega največjo škodo. O tem so razpravljali največ tudi na nedavnem sestanku, ki so ga imeli kmetje v Ločniku z nekaterimi levičarskimi parlamentarci, razpravljali so o njih tudi na zborovanju Bono-mijanskih kmetov v Gorici. Da je ta zadeva prišla v ospredje prav v teh tednih pred volitvami prvega deželnega sveta, so po vzročile tudi nove omejitve, ki so se pojavile na obzorju naše pokrajine. Gre za grožnjo, da bodo vojaške služnosti zasegle nove komplekse rodovitne zemlje v občini Romans in vojaška oblast ni hotela dati privoljenja za gradnjo nekega industrijskega obrata v tej občini, ki bi pomenil znatno pridobitev v gospodarstvu te občine. stvu on. Santere v Gorici, so te . bremena takih ukrepov vsa država, prve omejitve neKoiiko skrčili in j ne pa samo mejne pokrajine, kakor tudi tovarno bodo menda lahko I je naša. In v takem primeru bi mo- sezidali. Vse to pa so le drobci, ki problema v njegovem bistvu ne spremenijo. To bistvo pa je v dejstvu, ki rala rimska vlada izdati primerne ukrepe, ki bi pomagali gospodarstvu naše pokrajine iz krize, v katero je zašlo zaradi takih in drugih POGAJANJA MED ZASTOPNIKI ITALIJE IN NEMČIJE V nekaj tednih podpisan sporazum o gradnji naftovoda do Liserta? Londonski listi so omenjali tudi Koper kot možni kraj za končno postajo naftovoda Gradnja naftovoda Južna Nemči- krajino. Po predsednikovi sodbi, Sinoči ob 20. uri so z avtom prepeljali v bolnišnico 66-letnega zidarja Maria Masotta Iz Zgornje Car-bole 880 ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 25 dneh zaradi rane na zatilju in pijanosti. Bolničarji so povedali, da so ponesrečenca pobrali malo prej na Trgu sv Jakoba pred stavbo štev. 2, kjer je verjetne nerodno padel, ja - Jadransko morje je v zaključni fazi pogajanj? To je vprašanje, ki vedno bolj sili v ospredje, odkar je pristaniško poveljstvo v Tržiču prejelo obvestilo, da bodo raztegnili področje, na katerem naj se izvedejo osuševalna dela v pristanišču. tudi na vzhodno stran dohodnega kanala. Poznavalci poteka razgovorov med predstavniki italijanskih in nemških zainteresiranih krogov, vidijo v ■ tej novosti enega izmed tehtnih razlogov, da se bo naftovod končal na področju Liserta pri Tržiču. Pogajanja o izgradnji naftovoda potekajo skokoma in dovoljujejo najrazličnejša tolmačenja. Za Italijo vodi pogajanja državno podjetje ENI, ki bi po krajši velikonočni pavzi moralo nadaljevati z deli. ENI Je pred nekaj tedni javno opozoril ministrstvo za industrijo, naj zaščiti italijanske interese, zakaj naftovod bi v precejšnji dolžini potekal po italijanskem ozemlju. Ni izključeno, tla je ta poziv sledil novicam, ki so jih objavili londonski časopisi, da je celo Jugoslavija (konkretneje luka Koper) postala interesent nemškega partnerja za izgradnjo naftovoda. O teh stikih ni točnejših vesti, medtem ko se v italijanskih krogih širijo govorice, da bo sporazum med Italijo in Nemčijo o izgradnji tega impozantnega objekta, podpisan v nekaj tednih. ENI vodi pogajanja tudi z avstrijskim državnim podjetjem za petrolej EMY, ki želi naftovod speljati do bližine Dunaja, kjer bodo zgradili veliko rafinerijo nafte. Odgovor dr. Chientarollija svetovalcem KPI Na predlog svetovalcev Bergoma-sa, Papaisa in Seličeve predsedniku Chientarolliju, naj pokrajinska u-prava prevzame pobudo, da se uresniči člen 50 deželnega statuta, na podlagi katerega država finansira deželne načrte za razvoj gospodarstva, je predsednik Chientarolli pismeno odgovoril svetovalcem, da priznava velik pomen predloga za razvoj dežele, vendar dodaja, da spada takšna pobuda v pristojnost dežele, ki naj doseže sprejem posebnega državnega zakona. Vpraša- diskusija o tem predlogu ne bi imela smisla, ker bo čez 40 dni izvoljen deželni svet. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica sporoča, da so začeli razdeljevati sladkor in kavo proste cone za potrošnike iz Gorice in Sovodenj. Vsak ima pravico do 1.5 kg sladkorja na odrezek št. 5 in po 200 Ur za kg ter po 250 gr Surove ali 200' gr pražene kave na odrezek .št.,6,-, . Poleg tega lahko kupi vsak u-pravičenec pri svojem trgovcu še po en liter semenskega olj'a in po 200 gr surovega masla na osebo. Razdeljevanje bodo zaključili 30. t. m. Včeraj so obiskali Gradež prvi letošnji turisti in kopalci obenem. Bila je to skupina okrog 30 od 12 do 15 let starih dijakov iz nekega londonskega zavoda. Čeprav so se nad mestom zbirali grozeči oblaki in temperatura ni bila ravno visoka, so se mladi turisti v prvih popoldanskih urah pogumno pognali v morje pred očmi radovednih