1
Jd
LETO II - St. 5
DOMŽALE, 5. september 1977
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
IZ ZAPISNIKA DELEGATSKE SKUPŠČINE
Zbori delegatske skupščine so na ločenih sejah 19. julija obravnavali naslednje točke:
1. Problematika malega gospodarstva v občini Domžale.
2. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona -osnutek.
3. Odlok o poslovnem času obrtno-storitvenih dejavnosti v občini Domžale - osnutek.
4. Odlok o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti v občini Domžale za čas od 1.8. do 31.12.1977.
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačila za storitve.
6. Odlok o pobratenju občin Koprivnica in Domžale.
7. Odlok o sprejetju urbanistične dokumentacije.
8. Odlok o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani.
9. Dopolnitev predloga družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi.
10. Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Domžale za leto 1976.
11. Poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale v letu 1976.
12. Volitve in imenovanja.
13. Sklep o podelitvi priznanj občine Domžale.
14. Garancijska izjava za udeležbo v kreditu.
15. Kanalizacija v občini Domžale.
16. Vprašanja in predlogi delegatov.
Verifikacijske komisije so ugotovile, da je bilo na zasedanju zbora krajevnih skupnosti navzočih od 32 tih 22 delegatov, na zboru združenega dela od 51- tih 29 delegatov in na družbenopolitičnem zboru od 25 -tih 19 delegatov. S tem so bili vsi zbori sklepčni.
Na zapisnike 20. in 21. ločene seje posameznih zborov ni bilo pripomb in so jih zbori sprejeli v nespremenjenem besedilu. •
Uvod v PROBLEMATIKO MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI DOMŽALE je podal predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance Štefan Loncnar, ki je opozoril glede izvajanja resolucije na tem področju in tudi na zaostajanje predvsem storitvenih dejavnosti, ki jih v občini Domžale vedno bolj primanjkuje. V razpravi so sodelovali posamezni delegati, ki so imeli vrsto pripomb glede tega, da v pripravljeni analizi in o potrebah ni zajeto realno stanje po posameznih krajih. Ravno tako je bilo govora o pojavih šušmarstva in o delu inšpekcijskih organov na tem področju.
Delegati so po razpravi soglasno potrdili tudi sklepe, ki jih je predlagal izvršni svet.
ODLOK O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA osnutek je obrazložil ravno tako tovariš Štefan Loncnar. To je predlog novega odloka, ki ga je dala skupščina v javno razpravo z namenom, da se uredijo nekatera odprta vprašanja s področja obrtne dejavnosti. Vsi zbori so soglasno sprejeli predlog v predloženem besedilu.
Ravno tako je Štefan Loncnar obrazložil ODLOK O POSLOVNEM ČASU OBRTNO-STORITVENIH DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE - osnutek, ki predvideva ureditev nekaterih zadev na tem področju in uvedbi takšnega delovnega časa, ki bo omogočil občanom koriščenje vseh uslug v njihovem prostem času. Odlok je bil soglasno sprejet in dan v javno razpravo.
Naslednja točka je obravnavala sprejem ODLOKA O PRISPEVNIH STOPNJAH ZA FINANCIRANJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI - v občini Domžale za čas od 1.8. do 31.12.1977. Uvodne misli je podal tovariš Štefan Loncnar v razpravi pa je sodeloval tudi Mitja Mezgec, kije odgovoren za področje skupne in splošne porabe v občini. V razpravi je
sodelovalo tudi več delegatov, ki jih je predvsem zanimalo to, kako bo s sredstvi, ki bi se nabrala preko dogovorjenih okvirov in za kakšne namene bodo uporabljena. Pojasnjeno je bilo, da bo plansko-analitska služba zasledovala gibanje osebnih dohodkov in sproti opozarjala tako strokovne
službe, kot izvršni svet in s tem koordinacijski odbor za pravilno usklaje-valno politiko. Nato so zbori soglasno sprejeli odlok v predloženem besedilu.
Vsi zbori so soglasno sprejeli ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN ODPLAČIL ZA STORITVE. Spremembo tega odloka je narekovala sprememba republiške in zvezne zakonodaje in gre samo za dopolnitev še obstoječega odloka.
Uvod k sprejetju ODLOKA O POBRATENJU OBČIN KOPRIVNICA IN DOMŽALE je podal predsednik skupščine Jernej Lenič. Orisal jc gospodarski in družbeni razvoj občine Koprivnica, ki šteje preko 61.000 prebivalcev, od katerih je več kot 52 % aktivnih. 47 % aktivnega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom. Občina Koprivnica ima 68 krajevnih skupnosti in je tudi gospodarsko dokaj razvita. Močno je navezana na delovno organizacijo Podravka, saj jc to največja delovna organizacija v občini in tudi ena izmed največjih v jugoslovanskem merilu. Vsi zbori so-soglasno sprejeli odlok o pobratenju s tem, da bo listina o pobratenju sprejeta na svečani seji skupščine občine Domžale 30. julija 1977, v občini Koprivnica pa 7. novembra 1977, ko praznuje ta občina svoj praznik.
Uvodno razpravo k ODLOKU O SPREJETJU URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE je podal predstojnik oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter čian IS Janez Kovač. Obrazložil je posamezne spremembe, ki se nanašajo na razširitev vodovodnega rezervata za črpališče Domžale Trzin, lokacijo stanovanjsko poslovnega bloka v Dobu, zazidalni načrt Vir Sever I, za otroško igrišče; lokacijsko dokumentacijo v Mengšu, spremembo zazidalnega načrta Prescrjc in lokacijo stanovanjsko poslovnega bloka v Moravčah. Delegati vseh zborov so po razpravi soglasno sprejeli predloženo urbanistično dokumentacijo.
Brez razprave jc bil soglasno sprejet ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV PRI SODIŠČU ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI.
Ravno tako je bila brez razprave sprejeta DOPOLNITEV PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA PODELJEVANJE PRIZNAVALNIN UDELEŽENCEM NOV IN DRUGIH VOJN, KATERE UREJAJO OBČINSKE SKUPŠČINE S SVOJIMI PREDPISI.
Poročilo o izvajanju DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI V OBČINI DOMŽALE V LETU 1976 je podal tovariš Lado Škerjanc - predsednik komisije za spremljanje tega dogovora. Tovariš Gedrih sekretar skupščine je ostale zbore seznanil s sklepi, ki jih je sprejel zbor združenega dela in, ki se nanašajo na ureditev kadrovskih služb v delovnih organizacijah. Po daljši razpravi, v kateri je bilo ponovno izpostavljeno vprašanje kadrovske politike v občini, so vsi zbori soglasno sprejeli poročilo.
V naslednji točki dnevnega reda je tekla razprava O POROČILU O IZVAJANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE V LETU 1976. Obrazložitev sta podala predsednik skupne komisije tovariš Pančur in Marjan Kopitar predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov. V razpravi je prišlo do razčiščevanja nekaterih nejasnih vprašanj glede dodeljevanja štipendij in o tem, katere delovne organizacije niso podpisale samoupravnega sporazuma. Ravno tako je potekala razprava o tem, da višina prikazanih sredstev ne more biti realna, saj delovne organizacije združujejo namensko 0,5 % od bruto OD. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se do prihodnje seje pripravijo realni podatki in se jih posreduje vsem trem zborom. Na podlagi razprave in navedenega sklepa so vsi zbori soglasno sprejeli poročilo.
Vsi zbori delegatske skupščine so na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve skupščine občine Domžale, ki gaje posredoval predsednik Franc Kerč soglasno sprejeli naslednje SKLEPE:
1. Za ravnatelja Osnovne šole Jurij Vega Moravče se imenuje Maks Zaje.
2. Za ravnatelja Osnovne šole Vencelj Perko Domžale se imenuje Danica Košir.
^9851479
8509
3. Za ravnatelja Osnovne šole Radomlje se imenuje Rajko Hafner.
4. Za sodnika Občinskega sodišča Domžale se izvoli Mihael Senica.
5. Za tajnika Komunalne skupnosti Domžale se imenuje Alojz Tomažin.
6. V skupno komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka se imenujejo predstavniki iz obeh občin po predloženem predlogu.
Predloge za podelitev občinskih priznanj je podal tovariš Anton Miklavčič v imenu komisije. Vsi zbori delegatske skupščine so soglasno potrdili predložene predloge z utemeljitvami.
Ravno tako so vsi zbori soglasno potrdili garancijsko izjavo za udeležbo v kreditu.
V naslednji točki je bil sprejet predlog, da se zadolži inšpekcijske službe na območju občine, da morajo poskrbeti, da se bodo priključile na obstoječo kanalizacijo vse stanovanjske hiše in ostali objekti in da se s tem speljejo odplake, da ne bi okuževale okolice.
Delegati so dobili odgovore na zastavljena delegatska vprašanja, za tista, ki imajo širši pomen, da bodo pripravljeni odgovori do naslednje seje.
Iz zapisnika
KS DOM2ALE—NAJVEČJA KRAJEVNA SKUPNOST
v__J
V NAJDINAMIČNEJŠEM OBDOBJU KOMUNALNEGA RAZVOJA
Krajevna skupnost Domžale je z več kot devet tisoč občani največja krajevna skupnost v občini Da bi spoznah' trenutna prizadevanja, kijih v Domžalah vlagamo v izgrajevanje kraja, smo povabili k razgovoru predsednika KS Domžale tovariša Franca HABJANA.
V razgovoru sva načela mnogo tem. Četudi tov. Habjan kot sva ugotovila, ni bil za vse teme najbolj pristojen človek v Domžalah, sva o njih vendarle spregovorila, da bi občani lahko zvedeli kaj je s področji, kijih zanimajo, novega, aktualnega. Tu so torej vprašanja in odgovori predsednika Krajevne skupnosti.
Povejte nam, prosim, še nekaj podatkov in značilnosti vaše Krajevne skupnosti!
V Krajevni skupnosti, ki šteje več kot 9000 prebivalcev je 4000 zaposlenih. Po gostoti industrije bi sodili, da smo komunalno dobro opremerjena krajevna skupnost. To prepričanje bi še veljalo, če bi pogledali samo center.
Vtis pa takoj zbledi, ko pogledamo preskrbljenost s komunalnimi dobrinami na periferiji mesta. Tako je danes naša najbolj nujna naloga komunalno opremiti primestne vasi in zaselke v neposredni okolici Domžal.
Šolstvo znotraj Krajevne skupnosti je urejeno le delno, saj sta obe novi šoli, Josipa Broza Tita in Šlandrove brigade le delne rešitev. Problem šole Venclja Perka se vleče že od prvega samoprispevka, saj ta šola pokriva celoten zahodni del naše Krajevne skupnosti skupaj s ŠTUDO, DEPALO VASJO, ŠENTPAVLOM, višje razrede pa obiskujejo tudi otroci s PŠATE in iz DRAGOMLJA.
Neposredna perspektiva te šole (perspektiva, ki je danes še nekoliko oddaljena) je v gradnji novega poslopja, ki bo zraslo na predelu med železniško progo in Prešernovo cesto s tem, da bo v sklop šole vključena tudi stara šola. Vendar je treba reči, da priprave za pričetek gradnje potekajo prepočasi, vsekakor počasneje kot pa se poslabšuje že tako kritična situacija, ki nastaja v čedalje večjem številu šoloobveznih otrok.
Na področju otroškega varstva so otroško varstvene ustanove oz. zmogljivosti že nekaj let enake. Kakšna je tu perspektiva?
Otroško varstvo je vsekakor v zaostanku, saj res od leta 1971 ni
nami še velike potrebe. Naj naštejem trenutno stanje po posameznih območjih:
Rojsko naselje smo pričeli urejati z gradnjo kanalizacije že leta 1976. Danes se tod vršijo priprave za dokončno ureditev cest, javne razsvetljave, telefonskih priključkov, prav tako pa smo že v pripravah za ureditev zelenih površin med reguliranim delom Kamniške Bistrice in Rojskim naseljem.
Želimo, da bi bil ta predel ob dokončanju del parkovno urejen, v veselje krajanom.
Naslednje naselje, ki ga urejamo je naselje Železniški podvoz. Tudi v tem naselju je bila v preteklem letu urejena kanalizacija, opravljeno pa je bilo tudi vse potrebno za pričetek asfaltiranja, ureditev javne razsvetljave. Prebivalci so se (s temi izjemami) obvezali prispevati 10.000 dinarjev na J stavbo. Skoraj vsi so obveznosti lanskega in letošnjega leta tudi že poravnali. Dela na asfaltiranju bodo tako dejansko stekla ob koncu meseca avgusta.
Krajani Depale vasi tudi želijo urejeni obe cesti v naselju. V letošnjem letu je akcija, da to uredimo že stekla. Krajani so že podpisali izjave o sofinanciranju, plačujejo svoje obveznosti tako, da bo tudi asfaltiranje Depale vasi realizirano
lahko začela ženeta 1978.
V Studi so bile nekatere ceste asfaltirane že pred leti, za krajše odcepe pa bo odbor soseske po zatrditvah uredil vse potrebno, da bi jih asfaltirali v prihodnjem letu. Letos predvidevamo za to vas ureditev javne razsvetljave.
Tudi v samih Domžalah je še cela vrsta neurejenih predelov. Eden takih je Stob: ureditve so potrebne Trubarjeva, Stopovska, Vojkova, na Zavrteh.
V tem predelu poteka akcija za gradnjo kanalizacije na preostalem delu Stobovske ceste, prebivalci na Trubarjevi cesti pa so tudi že vsi podpisali izjave in plačali obveznosti, to jim zagotavlja, da bo tudi ta cesta v letošnjem letu urejena. Tudi na Prečni cesti je že velika večina prebivalcev podpisala izjave o sofinanciranju asfaltiranja. Ko bodo podpisane vse izjave, bodo naročeni načrti in izvršene ostale priprave, da bi dela stekla v letu 1978. Enako je v Kersnikovi ulici. V ulici Urha Stenovca so podpisane vse izjave o sofinanciranju, naročeni pa so tudi že načrti.
Za Kasalovo, Stransko ulico in del Aškerčeve ceste so izdelani načrti, dela asfaltiranja bodo izvršena v letošnjem letu.
Iz omenjenega je videti, kako neurejene so Domžale in domžal-
Panorama Domžal, ki iz dneva v dan dobiva drugačno podobo
bilo zgrajenih nobenih novih zmogljivosti. Vendar pa je treba povedati, da so priprave za povečanje vrtca na Kidričevi cesti že stekle. Ta otroško varstvena ustanova v Domžalah bo lahko po povečanju sprejela v varstvo še 204 otrok.
Kljub temu pa bo (po današnjih potrebah) ostalo brez urejenega varstva še 50 otrok.
Kako pa smo v Domžalah preskrbljeni z najbolj konvencionalni mi komunalnimi dobrinami -cestami?
Na področju komunalnega urejanja celotnega območja so pred
v septembru.
Pri tej akciji sodeluje tudi podjetje Emona, TOZD Poljedeljstvo in govedoreja, ki bo prispevala del sredstev, in asfaltirala cesto od Depale vasi do posestva na Pšati.
Na zborih občanov v Zaborštu so bile dane pobude, da asfaltirajo tudi ceste v tem zaselku. Po nekaterih izjavah lahko sodimo, da so ljudje pripravljeni sodelovati tudi v Zaborštu, zato je verjetno, da bo začetno delo - podpisi pristopnih izjav, steklo že v letošnjem letu.
Če bo dovolj občanov pokazalo pripravljenost sodelovati, tedaj bi se dela, na asfaltiranju Zaboršta
ska K S v komunalnem pogledu. Prebivalci se tega dobro zavedajo.
Ali smo Domžalčani pripravljeni prispevati za svoje komunalne dobrine ali pa nas morajo morda celo siliti k temu, da sodelujemo?
Mislim, da je potrebno podčrtati veliko pripravljenost ljudi, da sami prispevajo del sredstev. Pohvaliti je treba tudi pobude, ki jih za lepši, urejenejši videz kraja občani dajejo. Pripravljenost občanov in iskrena iniciativnost, morata tudi za Krajevno skupnost pomeniti močan stimulans, da se v kar
(Nadaljevanje na 14. strani)
(Nadaljevanje s 13. strani)
največji meri potrudi zbrati, t. j. zagotoviti vsa tista sredstva, ki so za pokritje vseh stroškov potrebna.
Vemo, da referendum za krajevni samoprispevek pred nekaj leti ni uspel. Kako so se potem, ko občani niso glasovali za program, .oblikovale zahteve in odločitve česa se lotiti najprej?
Vsekakor po zainteresiranosti občanov ob posameznih cestah. Ponekod je bila pripravljenost sodelovati izjemno velika in razumljivo je, da so v takih primerih občani že prišli do svojih komu-nalij. Ponekod je delež prispevka posameznikov znašal kar 70 % vrednosti določene investicije in gotovo je, da družba ob taki pripravljenosti ne more ostati ravnodušna. Kjer pa ni nobena pripravljenost, pa ni niti še priprav, načrtov, kaj šele samih cest in objektov.
Omeniti moram delovne organizacije, ki pri urejanju komunalnih naprav na posameznih območjih finančno sodelujejo, saj gre za njihov neposredni interes. Tako so znaten delež sredstev prispevala podjetja Toko, Helios, Avtoservis, sedaj pa gre za enako pripravljenost tudi pri Emoni — TOZD Poljedelstvo in govedoreja.
Katere so še tiste krajevne potrebe, ki jih v današnji stopnji razvoja kraja moramo uresničiti?
Že vrsto let se kažejo ob tem, ko smo kot kraj na izredno dobrem položaju (tranzitni turizem) potrebe po hotelskih zmogljivostih. Domžale so industrijsko središče, obrtno smo močno razviti, nimamo pa hotela, ki bi pokril potrebe vse bolj frekventivnega turističnega kraja. Mislim, da je tudi naloga Krajevne skupnosti sodelovati v realizaciji že precej starega načrta - gradnji domžalskega hotelskega objekta. Biroju 71 je to neposredna operativna naloga, ki jo trenutno še obdelujejo. Seveda pa je vprašanje kam preseliti dosedanji Alkov obrat iz centra Domžal, kjer bo hotel predvidoma stal.
Poleg hotelskih kapacitet se kaže potreba tudi po obrtni storitveni dejavnosti. Zaradi večje orientacije domžalskih obrtnikov v proizvodne sfere obrti, je v kraju premalo storitvenih obrtnikov. Mislim, da je to tudi razlog razširjenemu šušmarstvu v popoldanskem času.
Naslednja stvar je preskrba. Res je, da smo v samem centru lahko z njo še zadovoljni, ni pa v redu preskrba zaselkov in vasi. Na vsak način želimo zainteresirati ustrezne trgovske organizacije, da tudi v Stobu, Studi in Depali vasi uredijo ustrezno preskrbo, za katero je bilo urejeno že v predvojnem času ob manjšem številu prebivalstva -bolje.
Nekako ob strani je naša skrb za telesno vzgojne objekte. Kako je s tem, ko vemo, da mora največkrat tudi Krajevna skupnost za njihovo vzdrževanje primakniti kak dinar?
Trditi smemo, da smo po sta-
rosti občanov „mlada" Krajevna skupnost. Vendar pa smo za to mladost mogli investirati malo, malo celo za vzdrževanje obstoječih športnih objektov, ki ne bi propadali, tako kot propadajo, če bi bila kultura nekaterih domžalskih občanov le nekoliko večja.
Vsi plačujemo našo rekreacijo in telesno kulturo s prispevkom iz osebnega dohodka. Prav bi pa bilo, da bi odredili večji procent tega denarja za vzdrževanje in gradnjo športnih ter rekreacijskih objektov, kot je bil sklep zbora občanov. Želeli so namreč naj bi se razmerje spremenilo: 15-20 % od prispevka telesni kulturi naj bi namenili za vzdrževanje objektov in gradnjo, ne pa le 7 %, kot gre danes.
V nasprotnem primeru nam bo propadlo še tisto, kar danes imamo.
Kakšni smo v skrbi za urejenejše okofe?
Za urejenost cest v Domžalah Komunalno podjetje nima pravih pogojev. Komunalna skupnost mu namreč ne zagotavlja stalnih sredstev, tako da o kontinuirani skrbi za ta vidik našega okolja ne moremo govoriti. Nujno je torej, da komunalna skupnost pri razporeditvi sredstev za redno vzdrževanje cest zagotovi potrebna sredstva.
Sicer pa je treba reči, da ekološka kultura med Domžalčane žal še ni prodrla, saj so neredki primeri, da nekateri mimoidoči namerno onesnažujejo pločnike in zelene površine celo vpričo dveh čistilcev domžalskih pločnikov. Raje pa ne bi govoril o vandalizmu, ki smo mu še vedno priča, saj mora Turistično društvo iz leta v leto kupovati nove koške za smeti, ki jih ni nikdar dovolj ...
Ali Domžalčani širimo „zelena pljuča" ali jih morda „ožimo"?
Želeli bi jih razširiti. Omenimo naj samo našo željo razširiti število telesno vzgojnih objektov in povečati površino zelenic. V južnem delu športnega parka v Domžalah odkupujemo zemljišča, da bi uresničili to, čemur res rečemo „zelena prjuča mesta".
Kako pa domžalske smeti? Je to še vedno problem?
Stvar s smetnjaki in odvozom smeti se je precej popravila, so pa še posamezni primeri, ko ljudje odvažajo smeti v prod ob Kamniški Bistrici, kjer je na mnogo mestih kaj žalostna podoba naše „ne" kulture.
Res je, da tako -ravnajo posamezniki, toda tako bo Turistično društvo s Krajevno skupnostjo organiziralo skupno akcijo s tistim podjetji, ki so v največji meri onesnaževalci oko rja. Mislim pa, da bi morali prebivalci javljati primere tega onesnaževanja.
Katere kulturne potrebe pa so po vašem mnenju v kraju najbolj očitne?
Kultura kot taka ni neposredno v naši domeni, vendar menimo, da ne moremo stati ob strani. Čitalnica, ki je še nimamo, bo po predvidevanjih kmalu rešena in urejena.
Po drugi plati pa čutimo de-
nimo tudi potrebo, da se spomnimo rojaka Kiparja Petra Lobode in mu postavimo ustrezno spominsko obeležje.
S predsednikom sva spregovorila še o tem in onem, malo uradno malo zasebno; zdi se mi, da je v najinem razgovoru moj sogovornik želel posebej poudariti, da vse kar je bilo v KS vendarle doseženega ni le rezultat same KS, pač pa seveda
dosežek prizadevnih odborov sosesk in odborov SZDL, ki na terenu delajo. Taki odbori so zlasti zaživeli v Depali vasi, Studi in Za-borštu. Njihova delavojjnost pa je porok, da KS ni več sama, da ima v uresničevanju komunalnih in družbenopolitičnih ciljev in akcij močno podporo.
M. Brojan
TEKMOVANJE NAS KLUB 77 ZAKLJUČENO
V majhni vasici Vrbie v občini Žalec je bik> sredi junija zaključeno tekmovanje NAS KLUB 77, ki ga vsako leto organizirata Republiška konferenca ZSMS in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Mladi iz tega kraja, ki so v B skupini osvojili 1. mesto, so udeležencem z vse Slovenije pripravili prijetno srečanje, ki se ga je udeležilo tudi 10 mladih iz naše občine.
Sama vas Vrbje je bila za prihod udeležencev svečano okrašena, vse udeleženec pa so že čakali avtobusi, ki so jih o i peljati v Šempeter, kjer smo si lahko ogledali antične spomenike, med njimi največ nagrobnikov iz časa, ko so bili na naših tleh Rimljani.
Pot nas je vodila v podzemsko jamo Pekel ne daleč od Žalca, od koder smo se vrnili v Žalec, kjer smo imeli v novem objektu NAME kosilo. Po kosilu smo se vsi skupaj odpeljali do obrata HMEZAD iz Žalca, kjer smo si z vrha velikega obrata ogledali panoramo Savinjske doline. Tu nam je predstavnik obrata povedal tudi nekaj več o hmelju in o Savinjski dolini.
Popoldne je bila v Vrbju zaključna slovesnost. V A skupini zmagovalca ni bilo, kdo je bil zmagovalec B skupine, je že napisano, v C skupini je bila prva OO ZSMS Stara Vrhnika, drugo mesto pa si je se z dvema OO ZSMS razdelila osnovna organizacija ZSMS Dob. Ostale naše osnovne organizacije so prejele priznanja in lične kozarce.
Po končanem uradnem delu, v katerem so sodelovali godbeniki, dekliški pevski zbor in tamburaši, je bil še zabaven del, v katerem je sodeloval na-rodno-zabavni ansambel, udeleženci pa smo si lahko postregli s ćevapčići in
pivom in se zavrteli na plesišču. Povedati je potrebno še to, da je bik po zaključni slovesnosti na tem mestu gasilska veselica.
Srečanje vseh predstavnikov klubske dejavnosti je zelo uspelo, čeprav ni bilo strokovnega značaja. V pogovorih, izmenjavi mnenj in analizah dejavnosti posameznih najboljših klubov smo ugotovili, da se je na področju klubske dejavnosti stanje izboljšalo, vendar ne povsod. Klubi včasih pevec pozornosti posvečajo zabavni dejavnosti, zanemarjajo pa izobraževanje svojih članov in včasih tudi sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Ugotovljeno je tudi bik), da je še vedno večina klubov v krajevnih skupnostih in da je število klubov na drugih področjih zelo, zek> majhno.
Ce pogledamo še na stanje v naši občini, lahko ugotovimo, da se je s pri-četkom dela komisije za klubsko dejavnost pri OK ZSMS mak) premaknilo na bo|je, da pa bo treba na tem področju še marsikaj storiti. vera Grošelj
OGLAS V službo ali v uk sprejmem dekle, ki ima končano osnovno šolo in veselje do pekovskega poklica. Plača po dogovoru. Delo samo podnevi, proste sobote. Oglasite se osebno na naslov: Pavel Kancilija, Peka-rija. Domžale, Ljubljanska c. 56.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE
v šolskem letu 1977/78 v naslednje šole in tečaje:
- dvoletno administrativno šolo - I. in II. razred (pogoj: redno končana osnovna šola, starost nad 17 let)
- Tehniško tekstilno šolo L in III. razred
- dvoletno delovodsko šolo tekstilne smeri
- dvoletno poklicno šolo za kmetovalce
- osnovno šolo za odrasle - 7. in 8. razred
- strojepisni tečaj
- krojno-šiviljski tečaj - začetni in nadaljevalni
- gospodinjski (kuharski) tečaj
- tečaj nemškega jezika - začetni in nadaljevalni
- tečaj angleškega jezika - za odrasle in za predšolske otroke
- tečaj za snažilke '
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za upravljalce „S" naprav
- tečaj higienskega minimuma
- tečaj tehniškega risanja
- tečaj in varstvo pri delu - za vse profile delavcev
- Ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom
Vpišete se lahko vsak dan od 7. 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE, Kolodvorska 6/1.
INFORMACIJE V TAJNIŠTVU, po telefonu, številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne oblike.
Delavska univerza Domžafe
PODELITEV KERSNIKOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ
Kulturna skupnost Domžale je tudi v letošnjem letu na podlagi sklepa izvršnega odbora in predsedstva Občinskega sveta Zveze kulturnih organizacij Domžale podelila najzaslužnejšim kulturnim delavcem nagrade in priznanja. To vsakoletno podeljevanje Kersnikovih nagrad in priznanj je namenjeno tistim, ki so na kulturnem področju ustvarili največ in skušali posredovati kulturne dosežke čim širšemu krogu delovnih ljudi in občanov, ali pa so s svojo aktivnostjo pripomogli k uspešnemu delovanju posameznih kulturnih skupin in društev.
Kersnikove nagrade je v imenu izvršnega odbora Kulturne skupnosti podelil v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah, na koncertu 1. julija, predsednik 10 Stane Habe, in sicer naslednjim: Majdi Golob, Pavlu Koscu, Ivanu Lobodi, Lojzetu Skoku in Oktetu bnftov Pirnat. Vsi navedeni so prejeli Kersnikove nagrade na podlagi utemeljitev, ki jih tudi objavljamo.
MAJDA GOLOB
Že nad 15 let vzgaja mladi rod harmonikarjev, iz katerih je zrasel Harmonikarski orkester Domžale. Ves čas ga uspešno vodi Majda Golo-bova. Dirigentki je uspelo kakovostno pripraviti orkester, saj je imel v zadnjem letu 8 samostojnih celovečernih koncertov v raznih krajih Slovenije, sodeloval pa je tudi v številnih delovnih organizacijah. Vsako leto dosega na jugoslovanskem festivalu harmonikarjev v Pujju najvišja priznanja; dvakrat pa je zmagal na mednarodnem tekmovanju v Trstu.
Tov. Majda Golobova prejema Kersnikovo plaketo in nagrado za popularizacijo glasbene kulture v občini Domžale in uspehe, ki jih je dosegla kot dirigent Harmonikarskega orkestra Domžale na tekmovanjih in festivalih v domovini in tujini.
PAVEL KOSEC
Kot prvi ravnatelj Glasbene šole v Mengšu je v letih 1953 do 1959 veliko pripomogel k uspešni afirmaciji te ustanove in skrbel za aktivno življenje amaterske glasbene dejavnosti v Mengšu. Že vrsto let uspešno vodi Harmonikarski orkester DKD Svoboda Mengeš, ki nastopa na številnih proslavah in prireditvah v občini.
Kulturna skupnost Domžale mu podeljuje Kersnikovo plaketo in nagrado kot pobudniku glasbenega šolstva v Mengšu in za aktivno sodelovanje v amaterskih glasbenih skupinah v Mengšu.
IVAN LOBODA
Na kulturnem področju se udejstvuje že več kot 50 let, prav toliko časa pa je že tudi član Godbe Domžale, aktiven pa je tudi pri pevskih zborih. Tako pri godbi, kot pri pevskem zboru je opravljal tudi predsedniške posle. Še vedno je aktiven *,lan Godbe Domžale in Moškega pevskega zbora Društva upokojencev „Janez Cerar" Domžale in je tudi njegov predsednik.
Kersnikova plaketa in nagrada se mu podeljujeta za njegovo dolgoletno aktivno sodelovanje in prizadevanje pri širjenju amaterske glasbene kulture v Domžalah.
LOJZE SKOK
Že 52 let je aktivni član Mengeške godbe in njen dolgoletni predsednik. Poudariti je potrebno predvsem njegovo veliko * prizadevnost za obstoj in napredek Mengeške godbe.
Kersnikova plaketa in nagrada se mu podeljujeta za dolgoletno in nesebično delo na organizacijskem področju in aktivno sodelovanje pri Mengeški godbi.
OKTET BRATOV PIRNAT
S svojim dvajsetletnim nastopanjem so bratje Pirnat pomembno prispevali k uspešnemu razvoju glasbene aktivnosti v domžalski občini. Danes sodijo med tiste slovenske oktete, ki imajo najdaljšo tradicijo strnjenega delovanja. V več kot 200 javnih nastopih je Oktet bratov Pirnat na visoki ravni posredoval tudi najkvalitetnejše slovenske narodne in umetne pesmi.
Kulturna skupnost Domžale podeljuje Kersnikovo plaketo in nagrado Oktetu bratov Pirnat za 20-letno delovanje, ko se je izkazal kot pomemben posrednik bogate slovenske narodne in umetne pesmi.
Priznanja in nagrado Občinskega sveta Zveze kulturnih organizacij Domžale za požrtvovalno kult urno-prosvetno delo v sezoni 1976/77 pa je podelil predsednik Slavko Pišek, ki je uvodoma orisal veliko zalaganje posameznikov na kulturnem področju in poudaril, da ta priznanja pomenijo skromno oddolžhev za njihovo aktivno delo v posameznih društvih in za širjenje glasbene, vokalne in dramske kulture na območju naše občine. Priznanja so prejeli: Janko ABE, Pepca BLEJC, Štefan BORIN, Josip GRGASOVIĆ, Tomaž HABE, Janez HAFNER, Majda IPAVEC, Tone JUVAN, Janez KOSMAČ, Karel LESKOVEC, Majda LIPOVŠEK, Metka PICHLER, Vinko SVETLIN, Milena VODOPIVEC, Andrej ZAJC in Minka ŽUN.
Vsem nagrajencem v imenu delovnih ljudi in občanov iskrene čestitke z željo, da bi tudi v bodoče tako uspešno delovali in doprinašali k nadaljnjemu razvoju amaterske kulture v naši občini.
Profesor Silva Golob
Profesor Pavle Kosec
Nejko Pirnat