Jugoslovani v Eysdenu — Belgija. (Pismo tov. S. štovička »Učiteljskemu tovarišu.) Eysden, jc vasica v belgijskcm Limbourgu, ki pa je znan po svojcm obširnem in znamcnitcm rudniku za premog, po vsej Evropi in tudi ostalem š•'rncm svetu. Tu sc namreč gnete več tisoč rudarjev različnih narodnosti. ki si s trudapolnim dciom globoko pod zemljo (od 600 do 800 m. in večni nevarnosti za lastno življenjc. služijo svoj vsakdanj1: kruh. Svoje delo vrše podncvi ali ponoči v svojih določenih rovih, v katerc jih spuščajo s!kozi preduhe, kjer jih slcdnjič zagrne večna tema. nasičena z nezdravim'; plini, vlago, vročino in drugo nečistostjo. Izmučen od trdega dela na posadu. dihajoč sveži zrak. sc vrača rudar domov. Umiie se, malo pokrepča — nato leže k počitku. da je naslednji dan zopet delazmožen. Družinc takih rudarjcv imaio malo od njih. Otroci obiskujejo tukajšnjo vsakdanjo šolo aK flamsko ali francosko. In ko so pouka prosti, so tudi v pravem pomenu bescde prosti. Materc imajo svoje opravke, da y.m je onemogočeno dati otrokom pravu mater;nske vzgoje. ki ic najpravilnejša, najčvrstejša in najpopolnejša. Tako pa sami sebi prepuščen? — brez nravcga nadziranja in nezadostnc vzgoje, postajajo otroci človcku usmiljenja vredni, ko slišiš po vasi le njh vpitje, razne neokusne dovtipe — in vd.š njihovo razbrzdanost. Tičc sc to posebno otrok domačinov in njife doseljencev, ki potem zastrupljajo vso 0'kolico — otroke vsch narodnosti, ki potem z njimi razsajajo in uganjajo prismodarije. Taka početja starše bole — in rvi čudno, če se je v njih oglasila skrb za otrcke in se jim vrnil spomin na njihovo preteklo mladost, ko jim jc bil čut slovanski — vajen lepote, miroljubnosti družabnosti in gostoljubnosti, ko jim je bila govotica domača — jugoslovanska, polna ljubavi in bratstva. Isto so občutili tudi ostali tujci. Spoznali so potrebo in nujnost, da pre- moste to notranjo srčno bol. Storili so to na ta način, .da so si skupine posameznih narodnosti ustanovile svoja društva, ki jim pripadajo !kot nckakšne zadruge, kjer si med seboj pomagajo in podpirajo z denarjem, zlasti, če član taikega društva oboli. je brezposeln al1'1 celo umrje. Skrbe pa tudi za duševno razpoloženje, da imajo knjižnice in čitalnice — prircjajo zabave. dramatske prireditve, koncerte itd., — da dobiva njih mladina narodiv. vzgojo po domačih učiteljih. ki jim jih je poslala domovina, uvidevši potrebo, da svoiim ljudem ustreže in pomaga. V šolskem oziru kakor tudi drugih dkoliščinah so Belgijci galantni in ustrcžljivi kolikor te morejo. Posebno pa so naiklonjeni Jugoslovanom, 'ki kažejo do njih spoštovanje in sc ob prilikah državnih slavnosti vedno soudejstvujejo in se izkažejo kot prijateiji.naroda, države in kraljevskc hiše. Povsod so Jugoslovanom vrata odprta, in so že prejcli od Belgijcev nebroj uslužnosti. So tukaj narodnosti, ki imajo svoje lastnc šole (poslopje sicer v najemu), kjer se ves pouk vrši v njihovem jeziku. Kaikor že omenjeno, živi v tem kaosu narndov v Eysdenu veLka množica jugoslovanskih družin in samcev, zlasti Slovencev, ki delajo v rovih tega rudnika. Vajeni skromnosti in ker ni prehuda draginja, jim je zaslužek zadosten. Povečin1; bivajo raztreseno v rudniški koloniji. katero imenujejo »Cite de charbonage Limbourg Meuse.« V koloniji je na stotine bolj majihnih, dvo in večstanovanjskih zidan'ih hišic, ki pa stoje vsalka zase in so obdane s prijaznimi, ograjenimi vrtički — in napravljajo kaj lepo ;n okusno vnanjost. Med hišami vodijo lepe širokc ceste, zasajene ob straneh z igličastim in listnatim drevjem, da imaš vtisek, kot da jc vsa kolonija v gozdu. Pitna voda pa ni posebno dobra. Odžejajo se z lahko črno kavo mlekom ali sodavico. Voda škoduje zlasti znbovju, ki rado po njej gnije, pa tudi prcbavnim organom. Za ikuho pa je voda uporabna. Tudi Jugoslovani so občutili potrebo, da so si ustanovili svoja društva v svoj blagobit, do česar jih je prisilila oddaljenost do- movine, želja po domači govorici, družabnosti — pa tudi čutenje do svoje pripadnosti. Čeravno sami rudarji, jim ie srce polno iskrcnosti in ljubezni do domovine. Med vsemi vlada sloga in pravo bratstvo, neglede ali si Slovenec ali Srb ali Hrvat, katoliik ali pravoslaven. Nič ji'h ne razdvaja. Skupne interese rešujejo vsa društva vedno složno in se medsebojno podpirajo. Po svojih skupnih prizadcvanjih in željah jim je uspelo, da so po našem poslaništvu v Bruxellesu in konzulatu v Lies^u, izprosili. da je ministrstvo v Beogradu imenovalo semkaj učitelja za jugoslovansko izseljeniško deco. Do uresničenja društvenih žclja si je pač stekel največ zaslug naš znani narodni delavec gospod Drago Oberžan, sedaj v Heerlenu v Hollandskem Limbourgu, ki vrš; svoje posle Ikot dušni pastir med jugosl. izseljenci v Hollandiji in Belgiji, obenem pa tudi kot vršilec poslov na jugosl. 'konzulatu v Heerlenu. V Eysdenu imajo Jugoslovani naslednja društva: 1. Jugoslovansko delavsko podporno društvo, ki je bilo ustanovljeno 30. avg. 1925. in šteje 100 članov. Predseduje mu Korbar Ivan, ki je doma iz Polzele v Savinjski dolini. tajniške posle pa vodi Tuš Franc, gostilničar v Eysdenu — doma iz Ptuja. 2. Jugoslovansko društvo sv. Barbare, ustanovljeno 1. maja 1928. in šteje 100 članov. Predseduje mu Kovačič Franc iz Škocijana pri Krškem. Tajnik pa je Pokrivač Alojzij iz Bolferika pri Središču. 3. Jugoslovansko pevsko in tamburaško društvo Zvon, ustanovljeno 1. septemJbra 1929. in šteje 20 članov. Predseduje mu Smodič Ivan iz Trbovelj, pevovodja oziroma dirigent pa je Hribar Alojzij iz Črne na Koroškem ki je duša tega društva. Tajnik je Kozinc Franc iz Sevnice. 4. Udruženje jugoslovenskih radnika Jedinstva. ki je bilo ustanovljeno. 1. maja 1931. Predseduje mu Bučin Duro iz Grbanj — srez Boka Kotorska. Tajnik je Abramovič Josip iz Kuželj — srez Delnice. Delo in koristi te<h društev so humanitarne; denarno podpirajo obolele, delanezmožne, brczposelne svoje člane — ali osirotele dvvžine. Njih dohodlki so le članarina in dcnar, ki _ja dobe od gledaliških predstav ali 'koncertov in drugih priredtev kakor: vinsko trgatvijo, božičnico, Miklavžem in domačimi veselicami. Dne 16. t. m. sem imel sestanek vseh društvenih predsedr_:kov in tajnikov, katercja sem sklical v svrtio medsebojnega spoznavanja složnega dela v društvih, največ pa plcde šolstva, na' kar bi naj vsi društvenilki ugodno vpl'vali, že zaradi sebe samih, zaradi bouočnosti njihovih otrck ter pijetete jugoslovenstva — da si tudi na tem polju ustvarimo pravi ugled med tujci. V svojem nagovoru sem iih pozdravil v imenu Jugoslovanov, zlasti v imcnu dravske banovine in jim izrekel najlepše in najtoplejše zdravice z vzklikom: 2ivel naš kraljevski dom in živela naša lepa Ju^oslavija. Mojemju nagovoru in vsem mojim vzpodbujajočim besedam so pritrjevali z odobravanjcm — vzklikali kralju in domovini in me prosili naj (objavim sledeče: »Preds^dniki vseh Jugoslovanskih društev v Eysdenu se najiskrenejše zahvaljujemo v imenu vsi$h društvenih članov, naši kraljevski vladi, d!a nam je poslala učitelja jugoslovenske narftdnosti, ki bo nam v oporo, naši deci pa vzgojitelj! — Vsem Jugoslovanom pa pošiljamo Majlepše pozdrave in jih prosimo za naklonjenost, da se še nadalje spominjajo nas in naš<_ dece. Živel naš kralj! Živela JugoslaVija!« j Omeniti še moram, da je v tukajšnji koloniji čez sto šoloobveznih otrok jugoslovcnske narodniosti — in da kolonija ni največja v kateri n»oučujem. Poučevati moram še v drugih kolo>nijah in sicer: Winterslagu, Zwartbergu in Watersc*he_-u, Ikjer živi še več Jugoslovanov. .^adnje tri kolonije pa so oddaljene od Eysden'.'a od 18!km do 24 km kjcr bom poučeval 3 k.rat tedensko. — Začasno poučujem samo v E ysdenu, kjer imam dovolj trd oreh — in je ulo jedra še precej daleč! Stoviček Svatopluk, u čitelj za izseljeniško deco v belgij- skem Limbourgu.